naša pošta
Tončkove sanje
Tončck je bil bolehen deček. Nobena zima ni minila brez bolezni. Tudi letos je obole!. Mama mu je dajala vročega Čaja in devala obkladke na glavo. Kadar je prišl« sestrica Mikica iz šole, mu je čitala pravljice, ki jili je Tonček iako rad poslušal. Tudi danes je prišla z lepo povestno knjigo. Po prstm se je pripla-zila do posteljjce. Toneek pa je ležal ves bled, pogreznjea v mehke blazine in spal.
Palček Saniavček se mu je približal in  ga odpeljal   v kraljestvo  sanj.
Sanjalo se niu ie. da 11111 je umrla ma-mica in sestrica. Sel je po sveiu in naŠel službo  pri  bogateni  kmetu.
Nekega doe zapazi hlapec Tonfek go-apudarja, ki se je splazil do skritih niz-kih vrat in se tam z nekoiu pogovarjal. Aha, si je mislil Tonček, moj gospodar ima  neko skrivnost
Ko je gospodar otlšel, se splazi Tonček do odprtine in pogleda v Čudni prostor. Kaj vidi? Na menkem gugalnem stolu setfi gospa. Ogrnjena je v dolgo črno • baljo, posuto il zlatirai zvezdicatui. Na glavi ima štrok slamnik. Okoli nje ska-čejo pritlikavci, velikib glav in drobnih teles. V kotu stoji možic in poje s liri-pavim giasom:
Hopsasa, rajsasa, veselje nam deca da. Hopsasa, rajsasa, pleŠi še tl  gospal
Tonček je gtedal in se čudil. Naenkrat zasliŠi:   >Kaj   pa delaš  ti  tukajP<
Tonček se ozre in vidt, da govori gospa v naslanjaču. Prebledel je in ske-sano  povesil  glavo.
>Jaz sem sreča,* je rekla gospa. »Tudi tebi ,jo bom dala.<
Nato vzame gospa prekrasno zlato ška-tlico  in  jo da  začudenemu Tončku.
Tonček je segel po škatli in ko jo je držal v svojih rokah, je nenadoma vse potemnelo,  da  je  v  grozi zakričal.
Tedaj se je zbudil v svoji postelji,
Pogledal je skozi okno in videl, da lega na zcmljo lemna nof. Visoko na nebu so se vžigale sveile zvezdice. Iz daljavo so ran prihajali na uho veseli glasovi sankačev, ki so se vrafal i na svoje domove.
Pečjak Mihaela, učenka   IV.  razreda,   Ljubljana-Bežigrad.
Cenjeni g. urednik!
Nepreniično sediai v šoli in poslušam besede g. kateheta. Povedali so nam nara-reč, da kdor se hoče naročiti na poučni niladinski list »Vrtec*. Mnogo se jih je naročilo na ta lepi Hst in med njimi sem bila tudi jaz. Dovolite, gosp. urednik, da Vam razodenem, kdo je tisti, ki se Vam danes  prvič  oglaša!
Doina sem iz lepe vasice Oplotnice, ka-iera ždi ob vznožju zeleuega Pohorja. Obiskujem 1. razred meščanske šole v SIov. Konjicah. Vsak dan kodim iz Oplot-nice v Konjice in za kratek čas mi služi >Vrtec«, na katerega sem naročena letos prvo leto.
V teni mojem prvem drobncni pisem-cu, katerega izročim golobčku v kljun-ček, da ga izroči na vaši upravi so moje srČne želje: Da bi ostali zdravi narocni-ki iu naročnice »Vrtca< ia z Vami tudi g. urednik, da bi se mnoga leta tziiajal naŠ lepi list >Vrtec<.
Vas  srčno  pozdravlja
Micika Jahart, dijakinja  iz Oplotnice.
Spoštovani fospod nrednik!
Danes se prvič oglašam s temi vrstica-mi. VaŠ mladinski Hst mi zelo ugaja. Vne-to ga berem že celo leto. Zelo lepa je povest >Bebec Miha«. Tudi >Pastirčka Mifacac sem z zanimanjem Čitala.
Na »Vrtec< sem naročena že euo leto. Prav rada čitam ludi sLučko*, a najraje >Vrtcc«. Zato Vas lepo prosim, prjpravite nam še mnogo lepih povestic, ki jili otro-ci radi čitamo in tudi odrasli se kar vtope  vanje.
Povedati Vain morara, da sem tudi jaz vpisana v  »Marijin vrtec«.
Sprejmite prisrčne pozdrave od vseli učencev  6.  razreda  na  Blanci.
Sinkovič Terezija.
Spoštovani g. urednik!
Ker prthaja »Vrtec* v Tržič v mnogo izvodih, iz Tržiča pa pride zelo malo ali nič dopisov, sem se odločila jaz, da Vara nekaj napišem o našem lepem Tržiču. Upam, da g. urednik ne bo vrgel teKa do-pisa v koŠ. »Vrtee« fitam že pet let in sem tudi njegova naročnica. Vsako leto mi je bolj všeč njegova vsebina. Letos sem začela reševati tudi uganke. Tukaj Vam posiljam reSitve.
198
Tržičani smo splošno znani kot veseli in šaljivi Ijudje. Zato radi priliajajo k nant turisti poleti in pozirui. Vsak. kdor je bil enkrat na naših gorah, si želi še in se priti. Zato Vas novabim, g. urednik, pri-dite se še Vt enkrat smučat na naŠe lepe Kofce ali niilo  nam Zelenico.
Prosim Vas, obiščite obenem tudi mene, da me boste poučili, da se bom Jahko Tečkrat oglasila v >Vrtcu«, ker jne je sram, da se iz TržiČa tako malo ogla-Samo.
Vem, da Vam ne  bo žal  za  izgubljeni čas  in  da boste lahko v  >Vrtcu<  kaj  le-pega   napisali   o   našib   lepih.   goran   in dragem narn  Tržiču. - Vas vabi in lepo pozdravlja
Znpan Marija, učeuka It.  r. viš. lj. šole v TržiČu.
Jesen in zima
Prišla je iesen v deželo, t kleti jabolka ležijo. Zdaj prišla bo trda zima, ptič se joka, jesti nima.
Sonce zlato več ne sije. burja mrzla zunaj brije.
Sonce zlato je  topla pe5, zima mrzlu, liuda  rec.
Dolinar Milan, III. a razred, škof ja Loka.
Pepci  Potočnikovi   v slovo
V  ponedeljek, dne 4. novembra, nas je pretresla   grozna   vest,   da   je   duša   naj-boljše sošolke  Pepce  Potočnikove odpla-lalu  v  nebo.  Vrzel,  ki je  nastala v  raz-redu,  je  grozua. Žalosti  in  bolesti, ki je nastala v naŠih srcih, ni mogoče popisati.
V  ponedeljek  zjutraj je bila Pepca Še jjri svoji  sošolki. Ko je prišla domov, je npazila,   kako  se  nes  na  dvorišču   zvija. Mislila  je,  da  je bolan.  šla  je k  njemu iu   tedaj   se   je  dovrŽil   usodni   trenutek. l^epca  je  prijela   za pretrgano električno /ico, v Vaiero je bil ovit psiček. Takoj je piidla  na  tla.   2ica  se  ji   je ovila  okrog roke in okrog vratu. ReŠili so jo iz žice, priklicali  zdravnika, da  bi  jo obudil na-/aj  k  mlademu  življenju, a  ni  bilo  ye5 pomoči. Nesreča se jc  zgodila ob 7 zju-traj, ojj 10 pa jc mrtvaški zvonček ozna-nil sosedom. da Pepce ni več med Dami.
Lepo je bilo življenje na§e drage Pep-cv. Hodila je vsak dan k sv. masi, pa tudi pred šolo in po šoli je stopila na kratek obisk k Jezusu v cerkev. Bila je tiha in mirna uČenka, dobra in pridna; st;daj sameva njen prostor v razredu, onu \>n sc je preselila v prostor večnosfi-
Rajna Pepca je bila zvesta naro6nica >Vrtca<. Rada je čitala in nam pripove-dovala  lepe  povestice.
Vsa bela in obsuta s cvetjem je ležala na rartvaškem odru. Hodili sino jo kropit in zdelo se nam je, da je pod cvetjem Se vedno živa.
Kako je bila priljubljenu, je pokazal njen pogreb. 2alosten jesenski dan je bil, ko smo jo spremljali k pogrebu. Njeni součenci smo ji spletli dva venca, enega z napisom: >Žadnji pozdrav naši dragi součenki« in drugega: >P. R. K. svoji predscdnici«. še sonce je skrilo ta dau svoje lice, kakor bi žalovalo z nami. V spcemstvu petih duhovnikov, vse raeŠčan-ske šole in množice Ijudi smo jo sprem-Ijali od donia v cerkev. kjer je njen g. katehet daroval sveto mašo za njen dnšni pokoj.
Iz cerkve se je vil žalosten sprevod na pokopaliŠČe; tam smo zeralji izročili te-lesne ostaoke naše Pepce. Ob odprtem grobu se je od nje poslovil najprej g. ka-tehet, potem g. ravnatelj in sošolka Jelka Kovačičeva.  Lepo je povedala  Jelka.
>Za slovo, Ijuba Pepca* — je govorila Jelka — >Ti bom v imenu vseh sošolk v duhu podala roko in H povedala nekaj besed. Kot naša sestrica si sedela mea nami. Vidimo Te z onimi milimi očmi, ki so vedno toko ljubeznivo in plempnito zrle na nas. Ljuba Pepca, ali Te res ne bo več nazaj med nas?
Tvoj duli, draga Pepca, bo vedno ostal med nami. Tvoje žive oČi nas bodo po-vsod spremljale in Tvoj srnehljaj bomo slišali.
Bog, ki je neskonfno dober, Te je vzel k selii. Trpljenje tega sveta Ti je od-vzeto. Prosi za nas, da bomo vsi prišli za   Tebojl«
Po govoru smo ji vsi učenci zapeli pesmi: »Vigred se povrne« in >Spomladi vse se veseli.<
Draga Pepca, mi Tvoji součenci Ti že-limo: bodi srečna pri Jeziisu, katerega si tukaj na zemlji že Ijubila.
Učenci in nčenke IV. razreda mešč. šole v Vojniku.
199