Ilustrirani Slovenec
Leto v     Tedenska priloga »Slovenca« (ši. 167) z dne 21. VII. 1929     Štev. 29
Fr. Krašovec: Motiv z Jezerskega
226
Spodaj: John David Rockefeller ameriški pertolejski kralj iii ustanovitelj velikega petrolejskega trusta, ki obvladuje s.koro vso svetovno petrolejsko protlukcijo. je praznoval 6. julija 90 letnico rojstvu. Dedič njegovega oroiiincga imetja bo njegov sin John (rojen 1874).
"Pogreb generala „Rešllne armade", Bramwella Bootha
ki je pred kratkim umrl v Londonu. Pokojnikovo krsto spremljajo najvišji dostojanstveniki te svetovne dobvoflelne organizacije, ki je urejtiia iHipo'nonia po vojaškem načinu, iz vseh držav. Pokojnik je bil šili ustanovitelja te organizacije in ji je stal na čelu od leta zadnja leta pa je imel proti sebi že znatno opozicijo.
Največja trgovska hiša v Evropi?
Pred kratkim .so dogradili in <lne 21. junija [Kisvetili ogromno trgovsko hišo. ki je najbrž največja v Kvropi. Irejeiia je na najmodernejši način in opremljena z vsemi pridobitvami in udobnostmi, ki jili nudi moderna tehnika. Gasilne napeljave začno pri gotovi razgretosti delovati avtomatično sume od sebe. v palači so pa urejena še kopališča, telovadnice, restavracije, strešni vrtovi itd. itd. Samo oh sebi je umevno, da lahko kupiš v njej prav vse od gundiu do avtomobila in se lahko poslužiš kakršnegakoli obrtnika. Tu hiša se nahaja v Berlinu.
Na levi:
Švedski kralj v Rigi
Pred kratkini je Kvediiki kralj (iustav ui'udiu) obiskal Rigo, kjer je bil sprejet z največjimi slovesnostmi. Na večer prvega dne obiska je bilo vse mesto slavnostno razsvetljeno; mimo starega gradu, kjer se je mudil kralj kot gost državnega predsednika pri svečanem banketu, se je pa pomikala ogromna bakljada prebivalcev Rige. Slika nam kaže. pogled z gradu na bak-Ijado in na del pristani.šča. v katerem razsvetljujejo okolico žar>>meti vojnih ladij.
227
Pred krsiom tretjega kraljeviča na našem Bledu
Nj.V. kraljica Marija
mati treh našili  kraljevičev.
Nj.V.kralj Aleksander, , kateremu se je rodil na letošnji Vidov dan v Su-voboru tretji kraljevič.
Prestolonasledni 'Peter s svojo srnico v su»o-liorskcni paikn.
Zgoraj v krogli :
EfMibexaiva bratca
Peterček in Tomislav.
Kraljevi dvorec Suvobor na Bledu
Na levi:
Kralfica Marija v svobor-sRem parku
Na desni:
Kralj Aleksander pri tenisu v suvoboraKem parku
22»
229
V naši naj-
važnejši 
socialni
ustanovi
Jiij{<)sl()\iiiiski /.akon o zavarovanju (lcla\co\ z dne 14. maja l')22 je uveljavi" mnogo predvojnih teženj delavstva v pogledu izpopolnitve zavarovalnih tlajatev ill je tudi v organizacijskem ozirii prešel iia |Kita. ki omogočajo koristnejše izvajanje zavarovanja. Velik napredek v zava-r<jvanju pomeni razširitev zavarovanjii na družino delavca in pa nova ureditev materinskega zavarovanja. S tem je zavarovanje postalo \elevažna splošno narodna socialno-liigijenska ustanova, ki ima lia skrbi materijelni obstoj družin in s tem njih inoralno-etično povzdigo. ter brigo za zdrav naraščaj v vrstah delavstva. V organizacijskem pogledu je velike praktične važnosti strnitev raznih panog zavarovanja v eno upravno enoto. Lc na ta način je bil omogočen velik razmah in velika izpopolnitev holuiškcga zavarovanja pretlvsem v pogledu ustvaritve raznih zdravstvenih naprav. Nezgod-no-zavarovalna panoga, ki je zgrajena na principu matematičnega kapitalnega kritja, je svoje kapitalije investirala v potrebe lx)lniškega zavarovanja, ter tako omogočila ustvaritev najrazličnejših sanato-rijev, ambulatoiijev, fizikalnih zdravilišč in kopališč, kar bi brez tega organizacijskega principa še desetletja ne bilo mogoče. Kar vidimo danes soc. zavarovalnih naprav in ustanov, je zidano z nezgodno-.(avarovalnim denarjem, ki bi sicer moral biti plodonosno naložen v vrednostne papirje al v denarne zavode. Boljše in zanesljivejše pa so investicije, ki pridejo zavarovancem direktno
v korist. .Napačna je zato domneva, da je zavarovanje zato »drago<. ker se zidajo palače. Brez palač niso mogoči ani-bulatoriji ne fizikalna zdravilišča itd.
Zaenkrat se  izvaja  samo  zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod. Delokrog urada obsega celo slovensko ozemlje. V pričetku izvajanja zavarovanja po novem zakonu je znašalo njegovo članstvo 65.000 oseb. v 1. 1928. pa je doseglo povprečje že 90.000 oseb. ()d celokupnega  bolniško-zavarovalnega   predpisi,   ki dosega letno sedaj okoli 35 -milijonov dinarjev,  je bilo  70% direktno zopet izplačanega delavstvu nazaj v obliki najrazličnejših  stvarnih  in  denarnih  dajatev. Od dejansko vplačanih   prispevkov pa nad 90%. Samo na porodniških dajatvah je bilo izplačano v 1. 1928. 4.700.000 Din, na zdravilih pa 5,400.000 Din. Posebno pažnjo posveča   urad   tuberkuloznim bolnikom ter ima radi tega urad nad 110  zavarovancev stalno  v  zdraviliščih, 'le vrste izdatki so dosegli v zvezi z oskr-bovalninami v bolnicah v 1. 1928. nad 8 milijonov dinarjev. V svojem ambulato-riju v Ljubljani je urad opremil malo specijalno bolnico za fizikalno zdravljenje, kamor prihajajo   pacijenti  iz cele Slovenije in uživajo vse ono, kar novejša medicinska znanost more nuditi. Podobne noprave se bodo skoro zgradile tudi v Mariboru. V zdravstvene svrhe se urad poslužuje   tudi   rentge-nove terapije pod spretnim vodstvom priniari-ja dr. Kunsta, in sicer z uspehi, kakrSnili marsikje drugod ne dosegajo.
Palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljublja-
111    \{I1.-I rkei#*0\-n
Z dvorišča OUZD:  Vhod  v veliko dvorano,   fizikalno   zdravilišče   in javno kopališče.
Tyrnauerjev aparat za toplotno zdravljenje obolelih udov.
Električne kopeli za zdravljenje živčevja.
Zdravljenje s škotsko prho, ki krepi telesno odpornost in živčevje.
Na levi:
Slikanje obolele roke v svrho ugotovitve bolezni.
Na desni:
Mihael Krek, predsednik upravnega otibora OUZD. -«-» ¦-
Glavni hodnik z vhodom v Binbulatorij.
Pogled v veliko dvorano OUZD za večje seje in poučna predavanja.
Diatermija. '/. globinskim razgreva-njem se doseže boljša prepojenost s krvjo.
Del zobnega anibulalorija za kon-serviranje zob in zobno protetiko.
Obsevanje z umetnini višinskim solncem v svrho zdravljenja slabokrvnosti in tuberkuloze.
Na desni:
Mehanoterapija za zdravilno gimnastiko, to je razgibanje po poškodbah okorelih udov.
Na levi:
Dr. Joža Bohinjc, ravnatelj ljubljanskega OUZD. -¦-«-» ¦
230
Kako nastane gramofonsKa plošča?
Gramofonska plošča ima zarisano gosto spiralo večjih in manjših finih vdolbin, po katerih drsi igla. Ko drsi igla po teh vdolbinah, se trese; in njeno tresenje se mehanično prenese na tenko membrano; ker je membrana precej velika, spravi tresenje membrane tudi zrak okrog nje v tresenje: Tresenje zraka se razširja na vse strani, pride do našega ušesa in bobniča v ušesu, ki se zopet prav tako zatrese — in mi slišimo glas. Skoro prav obratna pa je pot pri izdelavi gr. plošč.
Pevec (orkester) poje ob gramofonu podobnem aparatu. Plošča je popolnoma gladka in sestoji iz mehke žilave mase. Glas prihaja do gramofonske membrane, ki se začne tresti. To tresenje se mehanično prenaša na iglo, ki dela vdolbine v gostih spiralah na žilavo maso provizorne plošče. Ta plošča se potem galva-noplastičnim jx)tom po-bakri in na ta način se dobe plastični negativi plošč. Ta negativ vlože ^)ot6m v stiskalnico, ki vtiskava v plošče, se-stoječe iz zmesi trdnega gumija in šelaka, negativu prvotno plo.šče. Tako nastane zopet plošča, ki je popolnoma enaka originalu — naša običajna gramofonska plošča, Z enim bakrenim negativom se da izdelati se\oda na tisoče kopij.
MleZ/e šeiaka
ki lepi  trdi   ka\čuk   v trdno   snov,   iz   katere sestoji gramofonska plošča.
Na levi: .Segrevanje trdega kavčuka in njega rezanje v štirioglate plošče, v katere se potem vtisnejo negati\i originalne plošče.
Spodaj: Vaganje kavčuka, pomešanega s šela-kom v take plošče, ki se potem razrežejo v oblike gramofonskih plošč.
Spodaj: Originalne plošče vlagajo v galvano-plastično kopel, kjer se fwbakrijo; s tem dobimo trdne negative za vtiskovanje plošč.
Spodaj na desni v krogu: Stiskalnica za plošče; delavec jemlje i/, nje že izdelane plošče.
231
Z orlovskih slavnosti v Pragi den 4.-8.m.
Povratek zmagovalcev
v torek /večer se je pripeljal v Ljubljano eden izmed posebnih vlakov, s katerim se je vrnil del nuŽili Orlov z zmagovalci na čelu. Na kolodvoru so jih navdušeno pozdravili tisoči, nadaljnji tisoči pa potem še na ulicah, po Miklošičevi cesti s tekmovalno vrsto Orlov
in Orlic v ospredju.
Spodaj:
Pogled na veličasten nastop 4132 Orlic
v petek, <lne 5. t. m. na ogroiiineni praškem stadionu.
Ivo Kermavner
načelnik ;!'Slovenske orlovske zveze« in prvi zmajjovalec pri tekmah katol. mednarodne telovadne zveze v Pvii^i dne 4. t. m.
Orli pri prostih vajah
(delna slika) tlne 5. t. m. na praškem stadionu. Nastopilo je skupno 48"^ telovadcev s slikovitimi vajami, ki so vzbudile pri desettisočih {gledalcev viharno navdušenje.
Na desni:
Maratonski tekač
darilo   predsednika   Češkoslovaške   republike 'r. Mav.arvka, ki si jja je priborila slovenska o.lo\ska vrsta kot prva zmagovalka pri me<l-naroduih tekmah 4. t. ui. v Pragi.
/.o veliki orlovski tabor v Bimi 1. 1922. je pokazal, du je orlovsivo v/.niklo iz. Slovenije, pojriinlo prav krepke korenine tntii med nagimi češkoslovaškimi brati, a letošnje velike orlovske svečanosti v i*ra};I. zdrnžene s i)ro-slavo lOOO'lotnice sv. Vuciava in s tekmami mednarodne katoliške tcb>vadne zveze so po-kuiale, da je postalo orUivsfvo eden najva/-nejšili kuttiirnih činiteljev katoliških Slo\a-nov. /.letni dnevi orlovskepa naraJ^-aja zadnje dni preteklega meseea so presenetili vse nasprotnike tako po svoji organizaciji, kakor tudi po dovršenosti izvajanju eeloku]>nef;a proprnma. a {{lavni zletni dnevi od 4.-8. t. m., katerih so se udeležili razen cehov in Juf^o-slovanov še Francozi. Nemci, Beljiijci. P(»Ijaki. Italijani. Američani itd. ter mno^ri najvišji cerkveni in B\rtni dostojanstveniki, so obrnili nase pozornost vse kulturne Evrope. Podroben program in opis vseh slavnosti so prinesli ituk dnevni tisti, mi le poudarimo, da je nastopilo pri prvem nastopu članstva na ogromnem praškem stadionu 9000 orlovskih telovadcev in telovadk pred bO.OOO f;ledalci. V slavnostnem spre^odu v petek, dne 5. I, m. je korakalo do (>0.000 udeležencev, kar je napravilo na Prago mogočen \lis. /udivil je pa vso Prago brez razlike svetovnega nazlranja tudi prekrasen sprevod narodnih im^ dne 8. t. m. Mi moramo biti zlasti hvaležni našim Orlom, da so se udeležili teh [)rireditev v tako impozantnem številu, še holj smo pa lahko ponosni na njih nepričako\ano uspele telovadne nastope, s Čimer so vnovič proslavili slovensko ime po \sej kulturni K\ roi>i.
232
Na levi: .
Fi-. Šiiklje:
Učiteljski zbor ljubljanske gimnazije leta 1882
Najvažnejša srednja šola v Sloveniji je bila vse-kako ljubljanska gimnazija, leta 1882. še edina v Ljubljani. Prinašamo danes -stablean«, ki predstavlja učiteljski zbor tega zavoda, profesorje in snplente. ki so to podobo pwlarili svojemu najstarejšemu kolegi, dr. Nćjedlemu ob priliki njegovega vpokojenja. Slavljenec, prof. dr. Néje<lly, od vseli dijakov »foter« klican, ki je doživel starost 97 let, mož silno učen in nadvse dober, zavzema osredje, nad njim ravnatelj Jaka Smolej, vulgo »Pratkarjev Jaka«, sijajen učitelj. ugle<len pedagog.
Vsega skupaj nas je bilo takrat na zavodu 'lO učnih moči. .\ko štejemo od zgoraj počenši. smo tako razvrščeni: 1. dr. Svetina, Bartelj, Vodii.šek, Ivan .šu-bic, Lvgeu Lah; 2. dr. Nedvved, Žakelj. Mam, Heinrich. Mih.Wurner; 3. Borštner, Kermavuer, Smolej, Skubec, Wiesthaler: 4. Vavrii, Val. Konschegg, dr. Né-jedly, Maks Pleteršnik, šuklje; 5. Tomo Zupan, dr. Gartejiauer, dr. Ahn, Alf. Pavlin, dr. Požar; 6. Luka Fintar, dr. Pucsko, Trtnik, Kragelj, Sega.
Med učiteljiskim zborom je leta 1882. že daleč prevagoval slovenski živelj. Pravih Nemcev v iiašom krogu je bilo le trojica: Heinrich, dr. .\hn, dr. Gar-tenauer, priStevati jim pa moramo še dr. Néjedlega. ki je bil, da»i rodom Čeh iz szlate Prage«, vendar odločno nemškega mišljenja, in prof. Nedweda. Poleg njega na levem krilu 4. vrste možati obraz profesorja Vavrfi. Čeha z dušo in telesom, kmalu tako veščega slovenščine, da jo je celo učil. Nemcem se je >pri-StuliU tudi Pucsko, dasi je bil sigurno slovenskega pokolenia.
Koliko nas je še živih po 47 letih, kar smo se dali fotografirati? Jznied 50 dane« še 9! A najmlajši med nami ima svojih setlem križev že pošteno na hrbtu! »Načelujeta nam zvczdogledi Vodu.šek in msgr. Tomo Zupan, oba častitljiva starčka nad 90 let, potem |)ri-hajam po letih jaz in kanonik Svetina, dalje botanik Pavlin in drugi »mladeniči« dol) do prof. Trtnika in Kvgeiitt Lahu.
fn memlu se še nikomur i/,med nuHC devetorice ne pozna na licu, da bi bili že življenja siti! Bog nam daj te<laj Se nekaj let!
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVII. poglavje.
lam. kjer se izliva v polnočno morje, od sredine ne seže oko do njegovejra obrežja in sploh ni znano ljudem, kje izvira. Pravijo, da prihaja ven nekje tisoče versi daleč, v deveti deželi, tik peni oblaki v Urjanhaj.skih gorah.
Sli so se ustavili na bregu in razjahali.
Vedenej Savie je mislil, da bo srečttl tu starega znanca v skromni obliki, kakor majhno rečico, a Jenisej — glej ga — si je izkopal vsaj eno versto in pol široko strugo! Valil se je grozen, temen, mogočen, in po tolmunih se je vrtela voda hitro kakor mlin.ski kamni. Nevmetal si je več ko .seženj visoke bregove iz samega proda.
Onstran vode se je razprostirala kake tri verste široka ravna stepa; za<laj so se zopt^t dvigale gore. kakor z gozdom pora.ščene grede. Nikjer ni bilo videti nobene koče ali .šotora.
— Kako pa bomo prišli čez reko? — je vprašal Vedenej Savič.
— Preplavali jo bomo — se je odzval Žužel.
— Ali si iz uma ali kaj?! — je poslovmljo kar poUla kurja polt. — Saj se nisem nikoli kopal v reki. Utonil }x)m, če bom plaval!
— Saj ti ne bo treba plavati! Konj bo plaval, samo oprijeti se ga moraš!
— Kaj se to pravi: se oprijeti?
— No, kakor navadno: za rep ga zagrobi ab z« grivo, kakor pač hočeš, samo oprijeti w» jiO m<»raS.
— Kje pu naj bom inedtt>m? Botn ostal v sedlu ali kaj?
— Ne, v .sedlu ne »mc.5 OKtati; utonil bi; v vodi moraš biti.
Poslovodja je obupno stkomizgnil z rameni. — Hvala lepa! — je rekel, — «aj lx>m od samega strahu umrl! KaJco naj zleze človek v ta vrtinec, če je še pri zdravi pameti? O moj Bog. «amo to nesreče je še bilo treba!
— Nobene nesreče ni: »aj ostanefi živ, konj dobro plava.
Vedenej Savič ni mogel od rtJ^ke otlmakniii oči-— O, ti groza! — je klical, — kar atmh jne Jc! Glej jo, kako divja »a voda! Kje pa je Vabilinova pristava?
— Uro ježe o<Uod. ztlaj se še ne vidi.
— Morebiti ima prevoznika ali kak čoln?
— Ničesar nima.
— O. ti kazen lK)žja! — je zopet zaklical poslovodja. — Kakšno potovanje je to: prej nas nialo da niso zaklali, zdaj >ic naj pa t*am gmin potopiti! ^ Obupno je tlesknil z rokama po stegniti.
Fanta sta se tudi bala, a tega vendar ni^ta hotela kazati,
— Nič se ne bojte, Vedenoj Savif ! — »e je o^flftxil Nilka. — Saj lx)mo vsi skupaj plavali, jxmmjfali vam bomo !
— Kako mi boste i>omagali! Saj no» lx) vse tftkoj za.sukalo, pa liomo xleteli kakor krogla!
(Dalj« prihodnjič )
TiaicroltsH JugosJovanaUc ttaicarnc v C/ubltaal