PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA LetoIII-Cena 10 lir - 6 jngolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi ou 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v šir.ni enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. TRST sreda, 31. decembra 1947 Poštnina plačana v goiovin: Sp dizion- in abbon. postale 5)tev. 785 0 „sociaiisiiii“ V Antuierpnu, so imeli socialisti v novembru letos svojo mednarodno konferenco, na kateri bi se bila morala ustanoviti tako imenovana etretja sila», o kateri se zadnje čase toliko govori in piše. Toda te tretje sile ni čutiti in morda sploh ne obstoja. To dokazuje tudi dejstvo, da je konferenca ostala skoro neopažena in da so se udeleženci odrekli ustanovitvi Socialistične internacionale predvsem na veliko 'žalost reakcionarnih socialističnih strank kot so na pr. Attleejeva, Blumova in druge. Zanimivo je pri tem, da Sa-ragatovi socialistični italijanski stranki na konferenci sploh niso dovolili udeležbe, socialistično stranko Julijske krajine s sedežem v Trstu pa so enostavno pozabili v predsobi. Ta stranka namreč v resnici spada v predsobo tržaške italijanske krščanske demokracije. To je dokazala že neštetokrat, najbolj očitno pa s svojo zadnjo izjavo ob ustanovitvi Socialistične stranke Tržaškega ozemlja v Piranu; v svojem glasilu «L’ora socialista» pred tremi dnevi pa ne najde drugih izrazov o tej novi stranki kot štiri histerične stavke, ki izzvenijo v smislu: češ, saj v istrskem o-krožju pod jugoslovansko upravo sploh ni možno delovanje socialistične stranke in zato tudi oni niso niti prosili za dovoljenje za delovanje. S tem so se postavili na isto stališče kot fašistični kvalunkvisti. Kaj prav za prav hočejo ti samo zvani socialisti Julijske krajine? Prav gotovo je, da ne govorijo samo slučajno o totalitarnem režimu v istrskem okrožju na tak način in s takimi izrazi, ki jih nikoli ne uporabljajo proti^ očitno fašističnim skupinam, ki jih v Trstu kar mrgoli. Hkrati pa neprestano govorijo o marksizmu, da bi s tem zadržali v protiljudskem bloku nekatere demokrate, ki se ne morejo prav znajti in jih na ta način še bolj dezorientira. In prav to je glavna naloga teh socialistov. S tem pa ne delajo nič drugega kakor to, da utrjujejo protiljudsko in imperialistično fronto. Da bi zmedo laže in čim uspešneje izvajali, objavijo od časa do časa kakšen pohvalen članek o Sovjetski zvezi, ali na pr. o stavki v Italiji in podobno. Toda vse to je le pesek o oči. Njihova dejanja pa so povsem drugačna. Najbolje se očitujejo t’ stališčih, na katera se postavljajo pri praktičnem reševanju sindikalnih vprašanj. Vedno stojijo tam, kamor se postavlja krščanska demokracija in druge profašistične stranke. Glede guvernerja na pr., nočejo zavzeti odločnega stališča, kar pomeni praktično, da so na strani tistih, ki imenovanja guvernerja nočejo, t. j. nočejo normalizacije in odhoda anglo-ameriških okupacijskih čet. Vedno so jim polna usta govoričenja o delu med delavstvom po tovarnah in o dvigu življenjske ravni delavstva sploh, toda ko jih pozovete, naj gredo na ta teren in naj nekaj napravijo na njem, tedaj vam rečejo: Tja ne moremo iti, tam je jugoslovanska uprava, tam je totalitarni režim, in se jezijo, da so na ta teren odšli na delo njihovi tovariši, tudi socialisti, in jih dolžijo ^služenja» komunistom in diktaturi. Vse to dokazuje le eno: Da so v isti vrsti z vsemi tistimi, ki blatijo vse, kar je resnično demokratičnega, da so prav za prav proti resničnemu ostvar-jenju in zmagi socializma, in predvsem pa to, da so prav tako zaslepljeni s šovinizmom, kakor vsak pripadnik reakcionarnih strank v Trstu, na katere so vezani. Zato ni čudno, da jih je celo konferenca v Antuierpnu pozabila v predsobi. Sodelovanju socialdemokratov in komunistov na MaoŽJiskem BUDIMPEŠTA, 30. — Na zborovanju v Debrecinu eo komunisti in socialdemokrati sklenili, da se bo-cio borM proti desničarskim soc ahatom. Ta sklep .e del načrta za zbližan je obeh strank, k; zaenkrat ne predvideva spojitve, pač pa 6C-deicvanje, ki bo obstojelo tudi v tem, da bodo komun sti in levičar-isk: socialisti v parlamentu sCdelovali in ustanovili velike socialistične m komunistične daevnike. Kongres Kmečke zveze v Bolgariji SOFIJA, 30. — Danes se je končal kongres bolgarske kmetske zveze, ki je sprejela sklep, da se bodo vsi bolgarski poljedelci zavzeli za ustanov.tev enotne politične organ:-eac Je bolgarskega ljudstva in za .z-vedbo gospodarskega dvoletnega načrta. V pc*ebnl resoluciji Je kongres pozdravi med drugim tudi nedavno z Jugoslsv.jo :n Abanijo sklenjene pogodbe in ustanovitev zač«sne demokratične vlade Svobodne Grčije. ROMUNIJA - LJUDSKA REPUBLIKA Kralj Mihael se je odpovedal prestolu - Ljudska skupščina je proglasila republiko - Proglas vlade BUKAREŠTA, 30. — Danes ob 14. uri je romunski kralj Mihael sporočil svojo abdikacijo. V proglasu je izjavil: «Prepuščam državi, da si prosto izbira svojo obliko. Ugotavljajoč, da so v Romuniji zadnja leta nastale večje spremembe in da so nastali novi pogoji, ki ne odgovarjajo več stari ustavi; ugotavljajoč tudi temeljne gospodarske ln socialne spremembe in ker monarh ja ne odgovarja več sedanjim pogojem v držav; ter je ovira za nadaljnji razvoj, se sporazumno z odgovornimi voditelji v državi in v interesu ljudstva odpovedujem kraljevim pravicam ter odstopam zase in svoje dediče.® Zvečer ce je sestala na izredni seji ljudska skupščina, ki je soglasno sprejela zakon, s katerim se proglaša romunska ljudska ~epu-blika. Prihod članov vlade v parlament pod vodstvom Groze so poslanci burno pozdravili in so vzklikali: «Ljudska re,publika*. Cltanje Tstine o abdikaciji kralja Mihaela so sprejeli z aplavzi in z vzkliki: »Proč z monadhijo, največjim sovražnikom ljudstva in demokracije.® Zakon določa, da se ustava iz leta 1886 ukine. Romunija se proglaša za republiko in se bo .imenovala «Romunska ljudska republikam. Zakonodajno oblast bo izme-vala poslanska zbornica do izvolitve ustavodajne skupščine. V treh dneh bodo vojska in vladni funkcionarji prisegli. Takoj po izvolitvi prezidija petih članov so člani vlade podali ostavko in Groza je dobil nalog za sestavo nove . vlade. Člani nove vlade so prisegli- prez:diju, ki bo imel sedež v kraljevi pačeči, ki se bo imenovala «Palača predsedstva*. Člani prezidija so: predsednik zbornice Sadoveano; profesor Par-hon; minister za vzgojo Stefan Voi-tec, podpredsednik zbornice Jon NJouli, kasacijski svetnik J. C. Stere. Vlada je popoldne izdala- sledeči proglas na romunsko ljudstvo: «Z abdikacijo kralja Mihaela si romunsko ljudstvo lahko svobodno in samo izbira novo obliko države. Romunsko ljudstvo, ki je bilo leta 1944. osvobojeno od faš stiČTith zavojevalcev in n.1 havih služabnikov, je vzelo svojo usodo v lastne roke. Pod vodstvom zavednega m naprednega delavskega razreda, zaveznika delovnih kmetov, je -omun-sko ljudstva izločilo in kaznovalo ;zdajaice ljudskih toteresov ter izločilo iz državne uprave vse tiste, ki £0 predstavljali interese zatiralcev. Romunskemu ljudstvu je tako I ves svet. uspelo postaviti demokratični režim, ki se je sedaj uveljavil. Monarhija predstavlja oviro za razvoj naše države pod ljudsko demokracijo, ki naj delovnemu ljudstvu naše države zagotovi dobre materialne in kulturne pogoje ter zajamči neodvisnost in suverenost romunske države. Z ukinitvijo monarhije se odpirajo naši ljudski demokraciji nove Velike možnosti Delavci, kmetje in intelektualci, vojaki in častn-ki, državljan: in državljanke, posvetimo našo misel novi obliki življenja naše države, Romunski ljudski republiki.® Canterbury^ki škof o socializmu LONDON, 30. — Canterburyfiki dekan je glede na nedavne kritike earadi njegovih izjav pcslal listu ({Times® dopis, v katerem je raalo- e >1 svoje gledanje na socialno vprašanje. Dekan je poudaril, da je socialistično gospodarstvo, katerega primer vidimo v Sovjetski zvezi, mnogo bolj znanstveno in. krščansko, kakor pa sedenje kapitalistično gospodarstvo. Nato je dekan omenil, da so mu mnogi hoteli zahiran ti potovanje v vzhodne evropske države iz bojazni, da bo dobil Ij.udi, ki bi odobravali njegovo stališče glede socializma in Sovjetske zveze. S tem v zvezi je dekan dedal, da bi bile 'te kritike lahko odpadle, kajti on je šel v vzhodno Evropo, da se tam kaj nauč., ne pa da druge uči. Končno je dekan izjavil, da je canterburvškemu nadškofu na njegove kritike odgovoril, da je bil socializem ne sur.o z znanstvenega otajiišča legična posledica, sedanje dobe krščanske morale in da smatra to vprašanje ne kot politično, marveč kot vprašanje morale in krščanstva. Dekan je svojo izjavo zaključil: «Moji kritiki mi prigovarjajo, naj b; iz razlogov cerkvene eportunitete po dogovorih od zgoraj prenehal izpričevati svoje pravo krščansko prepričanje®. Angleški delavci obsojajo protikomunistično gonjo LONDON, 30. — Okrožni odbor londonskih sindikatov nameščencev elektrarn je sprejel resolucijo, s katero obsoja protikomunistične izjave predsednika zveze prevozniških delavcev Deakina in zahteva od upravnega vodstva sindikatov takojšni odstop Deakina. Glavni tajnik rudarskih sindikatov Hor-ner pa je pozval rudarje, naj od-klo.iijo protikomunistično stal šle tajnika laburistične stranke Phii-jippsa. Homer je izjavil, da rudarji ne potrebujejo nasvetov gospoda Ph-llippsa in njegovih prijateljev. FLRJ predlaga Švicarja za tržaškega guvernerja BERN, 30. (AFP) — švicarska telegrafska agencija poroča, da je jugoslovanska vlada predlagala Eduarda Zelhvegerja, švicarskega poslanika v Beogradu, za tržaškega guvernerja. V Beogradu niso ne potrdili ne zanikali vesti, da je Zellweger kan-didat za tržaškega guvernerja. Na švicarskem poslaništvu so dopisniku agencije France presse izjavili, da Zelliveger ni postavil osebno svoje kandidature in da ni bil od jugoslovanske vlade uradno izbran. N s izključuje pa se možnosti, da je jugoslovanska vlada silopila v stik s švicarsko vlado, ki ne bi nasprotovala imenovanju švicarskega državljana za tržaškega guvernerja. Zellweger, ki je do sedaj odklonil vsak komentar glede vesti, ki krožijo <5 njegovem imenovanju, predstavlja švicarsko vlado v Beogradu že od leta I91f5, v marcu 191,6. pa je uspešno vodil pogajanja za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Švico in ZSSR. WASHIN GTON. — Predsednik Truman bo sprejel v sredo popoldne novega sovjetskega poslanika Aleksandra Panjuškina, ki mu bo izroči 1 svoja poverilnice. Beograd, Zagreb in Ljubljana povezani po vodni poti BEOGRAD, 30. — Pr hodnje leto bodo začeli graditi del velikega plovnega kanala :n izboljševati sedanje plovne poti Po plovni poti bodo združena tr- največja gospodarska središča v Jugoslavija Beograd. Zagreb in Ljubljana. V tem kanalu bodo lahko p’uli tisečtenski spiavi m tudi splavi za prevoz električnih lokomot.v. Ta kanal pa bo služil tudi za namakanje biižnj.h pslj. V prV; petletk; bodo zgrad:Ji od-cepek kanala iz Sušaka v Zagreb, k; bo dolg 50 km. Siedil bo teku Save. Pri kopanju kanala bodo izkopali okoli 2 mili jona kub.čnih metrov zemlje in materiala, to je dvakrat tolika kakor pri graditvi mladinske proge Samac-Sarajevo 25. obletnica uradne ustanovitve ZSSR MOSKVA. 3P. — .Ves moskovski t:sk danes obširno o 25. obletnici uradne ustanovitve Zveze so- vjetskih socialističnih republik. «Izvestija» pišejo med drug.m, da demokratične m protiimperial -stične sile miroljubnih narodov stalno naraščajo. Pod blagodejnim vplivom Sovjetske sveže zajema WALLACE NAPOVEDAL USTANOVITEV TRETJE STRANKE Trumanova politika vodi v novo svetovno vojno Marshallov načrt ustvarja v Evropi flva nasprotujoča si tabora - CIO podpira ustanovitev nove stranke - Wallace bo kandiral na predsedniških volitvah CHICAGO, 30. — Henry Walla-ce je na zborovanju, ki je b'lo že včeraj napovedano, imel govor, v katerem je napovedal svojo neodvisno kandidaturo za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo v letu 1948. Wallace je dejal, da ima ljudstvo, kadar stare stranke pričnejo gniti, pravico dvignit; svoj glas s pomočjo nova stranke. Po njegovem mnenju ni nobene stvarne razlike med Trumanom in ameriškim republikancem, ker predstavljata obadva politiko, ki odpira pot novi vojni, k; bo zadela, sedanji rod oziroma prav gotovo naše otroke. WalIaco Je oj ravičil svoj prelom z demokratično stranko in poudaril, da ga je odklonitev voditeljev te stranke, da b; spremenili politiko, ki vodi po njegovem mnenju do vejne in gospodarske krize ZDA, pripravila do sedanje odločitve. Bivši ameriški podpredsednik je označil cilje nove stranke, k; zasledujejo mir in blagostanje na fronta protiimperiaUtlčne borbe I svetu in v‘zDAl‘za“ure^ičenje teh I cilj;v se je Wallace uprl predvsem SRDITI BOJI v Konici in okolici Zadrega v angleških vladnih krogih - ZDA se v Grčiji poslužujejo Hitlerjevih in Mussolinijevih metod ATENE, 30. — Po ulicah Konice se nadaljujejo srd.ti boji. Mesto je v veliki meri že osvobojeno. Demokratična vojska napreduje kljub srditemu odporu vladne vojske in kljvto letalstvu. V teku pa so boji tudi na področju 40 kvadratnih k.lometrov okoli mesta. Nad 40 vasi na tem področju je demokrat,črta vojska zavzela. Tud., na področju Komotini v Tra. kiji je priš.o do bojev. Partizani so set/treta-, na tem področju eno vladno letalo. V angleških viadn h krcg_h Je ustanovitev demokratične vlade povzročila veliko zadrego, To je razvidno tud od odgovorov na- v-prašanja novinarjev na današnji tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu. Predstavn.k ministrstva adada zahtevala od britanske vlade, naj poveča število čet v Grčiji. Sedaj je v Grčiji okoli sto tisoč angleških vojakov. Ameriški državni tajnik Lovett je v zvezi z ustanovitvijo grške de. imokrattoe vlade .zjavil, da bi priznanje nove vlade po drugih državah znala imeti hude posledice. Izjavil je, da ne ve, kakšna bo ameriška pomoč grški vladi v letu 1948. Vadno hu|Sl spopadi v Palestini JERUZALEM, 30. — Položaj v Palestin; se vedno bolj zaostruie. Do velikega ;n:.denta je prišlo danes zjutraj v Ha fi, kjer so neznano. vrgli na več sto Arabcev, ki ... so bili pred pisiopjem neke petro- ^r-1, wka:iSn° 6tav‘' ;eJske družbe, da b. debil: zaposlitev, dve bombi. Arabci so bili zaradi tega atentata tako razkačeni. šče Vel' ke Britanije v primeru, da evropske demokratične države priznajo Mcirkcsovo vlado. Izjavil je tudi, da ne ve, ali im vlada nsmen sprav,ti grško zadevo pred Var-norimi svet, to je končno dejan, da se britanska viada nujno posvetuje z ameriško vlado. K iker se vidi, ni zunanje m ni-steat.vo v stanu dati Jasnih izjav o hritanski politik; v Grčiji, jač pa samo ponavlja obtožbe prot; Jugoslaviji Albaniji in Bolgariji. Sicer pa tudi angleški Usti sami pišejo o dokončnem porazu angloameriške po.ltike v Grčiji. Konservativni l-ist «DaMy Telegraph® piše, da atenska vlada ni biču zmoaca z vsem: nil- I joni dolarjev, k: J.h je prejela .z Amerike, zadušiti partizanske borbe. «Daily Wcrker» p.še, da je uspeh generala Markosa In njegove vojske dokaz, na kateri strani je re-snloa, in kdo se je med razpravljanjem pred Varnostnim svetom posluževal največ j h izmišljotin. De- mokratična vojska prav gotovo ne bj mogla vzdržati pred napad; v.ad. nto čet. ki j.h aborožujejo Američani in vežbajo Anglež , če ne bi uživala vedno večje opere med prebivalstvom. Isti list piše, da nameravajo ZDA še povečat, svojo vojaško intervencijo v Grčiji ’in da se poslužujejo metod, ki sta J.h uporabljala Hitler to Mussolini pri svoji intervenciji prot; demokratom v španski vojni. V uradnih krogih javljajo, da bodo britanske čete ostale v Grčiji in je med drugim prinesla tudi osem ali deset fotoreprodukcij pokojnega V. Emanuela III. Naslednji dan — to je včeraj zvečer, pa so se že čisto predstavili širši javnosti — čeprav ni btla skrivnost, da za tem časopisom stoje znani magnati, k\ vedrijo in oblačijo na demokristjanskem nebu. Pod naslovom: «Hotela se je preseliti — Jugoslovani so zaden neko ženo pri Škofijah* —v so priobčili notico, ki jo je izdalo poveljstvo civilne policije tsidj o dogoakih, ki da so se dogoditi pod jugoslovansko upravo — na bloku pri Škofijah. V poročilu, katerega, zvesta ob-fektiimosti in točnosti poročanja, AJS (ki se menda zanesljivo razume le na čine in imena oficirjem o-kupacijske VUj seveda m mogla prezreti in ga je takoj vtaknila v svoj dnevni vestnik, pravi policija med drugim naslednje: Naši policisti na bloku pri Škofijah so slišali več strelov na jugoslovanski strani. Pravijo, da so jugoslovanski vojaki streljali na neko ženo, ki je poskušala na skrivaj prekoračiti blok. Jugoslovani so jo zadeli in takoj pobrali ter odnesli proč. *Ultimissime» so seveda vedele poteg tega še, da se je hotela izseliti. Resnica o tem dogodku, katerega smo izvedeli na bloku, kjer je bil ob dogodku slučajno prisoten urednik «Primorskega dnevnika» pa je: Včeraj zjutraj je neka ženska ho-■ e a skrivaj prekoračiti demarkacijsko črto za stražnico jugoslovanskin vojakov na bloku o Škofijah. Neki vojak je opazil njeno naijiero in oddal v zrak 6 strelov iz svoje brzostrelke. Zenska je potem zbežala v drugo smer, pa jo je neki vojak dohitel in pripeljal v stražnico. Pri preiskavi so našli pri njej steklenico žganja. Vojaki so jo opozorili, da ne sme skrivaj prekoračiti demarkacijske črte in so jo nato pustih, da je šla domov. Vsi skupaj, žena in vojaki so se ob dogodku še prijetno nasmejali. To je naš kome-ntar za *Ul imis-sime*. To je ,naš komentar za objektivni in resnicoljubni ter resmceželjm AIS. To je naš komentar za civilno policijo,, ki prav za prav nima nobene pravice izdajati poročila o dogodkih na jugoslovanski strani, čeprav bi bila resnično objektivna. Sicer pa zanje pravica ali ne ni vprašanje. Glavno je, da so eobjektivni», «resnicoljubni» in *nepristranski» — da lahko s tem pomagajo naklepom imperialistov in hujskačev na novo vojno. PRIMORSKI DNEVNIH. 31. decembra 1947. K procesu proti tov. D' Esteju Ove muhi ženim mahom Ker je tukajšnje okrožno sodišie nekam sumljivo naglo ustreglo nekaterim, ki hočejo blatiti partiza- ne in duh, ki ga oni predstavljajo, je še bolj napihnilo obtožnico proti D’Esteju in Klunu in jo je zato spremenjeno poslalo porotnemu sodišču, Zato bomo osvetliti nekaj točk, ki bodo pokaš a! e, da vzrok odločitve sodišča ni niti pravno niti logično utemeljen. Najprej ni sodišče niti upoštevalo, da so bili obtoženi člani jugoslovanske vojske, za katere bi moralo sodišče aplicirati člen 236 italijanskega vojaškega kazenskega zakonika, ki določa, da lahko sodi člane onih vojaških edinic, ki so kot zavezniške operirale na italijanskem ozemlju le sodišče one voj3ke, katere člani so bili obtoženci. Dejansko je JA operirala na beemlju, ki je bilo formalno sestavni del Italije. To stanje se n spremenilo šele s 15 septembrom t. L, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo. Toda sodišče je tudi to tokrat spregledalo. V tem primeru bi jih moralo soditi jugoslovansko vojaško sodišče. Toda tukajšnje okrožno sodišče je to odbilo, čeprav člen 16. italijanskega vojaškega kazenskega zakonika govori tudi o primerih, ako sc bile čete na italijanskem ozemlju one države, ki je bila z Italijo samo s sobojevnica v istem vojnem taboru. Odgovor sodišča, da tedaj Italija ni bila z Jugoslavijo ne v zavezniškem razmerju niti da nista bili sabojevnici, nas je malo presenetil, če že ne začudil. Odločitev sodišča je pač za italijanske nacionalistične kroge zelo neprijetna in nezaželena, saj ti krogi vedno in ob vsaki priliki na dolgo in široko skušajo dokazati kake usluge, naj bi napravila Italija zavezniški stvari, s tem da je napote-dala vojno Nemčiji in z osvobodilnim gibanjem. Zato je prav v tem primeru nerazumljivo postopanje sodišča, ki je sestavljeno iz italijanskih sodnikov. Namesto da bi se okrožno sodišče ravnalo po od-Krčitvah porotnega in kasacijskega sodišča glede dejanj, so podobna D'Estejevim in priznalo, da dejanja, katerih sta obtožena tovariša niso zločin, kajti govOra je le o aretaciji 5 vojnih zločincev, ki so se bdrili v republikinskih vrstah proti JA do zadnjega, je okrožno sodšče to pustilo v nemar. In to kljub temu da je obramba za to prinesla dovolj dokazov Čudna je odločitev sodišča, ki je kljub nasprotju državnega tožilca, ki sicer ni pokazal prevelikih simpatij do obtožencev, sprejelo naravnost absurdna mnenja zastopnika zasebne stranke in spremenilo obtožnico proti D'Esteju iz odvzema osebne svobode v «ptagio» ali popolno o-sebno podvrienje. S tem je sodišče pač napravilo uslugo zastopniku zasebne stranke, ki je najbrže zaradi tega to predlagal, da bi dal priliko reakcionarnemu časopisju in njegovi gonji proti obtožencema. Jasn. je, da je tu sodišče skušalo rbifi dve muhi na en mah. Najprvo Se bolj oblasšiti D’Esteja, kar le nekaj tednov isto delajo pisuni, neo/ašisti. Najbrže se sodišče Se ne zaveda, da bi kot apolitična ustanova, ki išče resnico, moralo stati nad politiko in kar največ doprinesti k mirnemu sožitju na tem ozemlju. Drugič pa je sodišie s svojo odločitvijo skuSalo opravičiti svojo odklonitev, da bi podelita amnestijo obtožencem še pred procesom samim. Ne vemo, kakšnih smernic se je sodišče tedaj držalo, ko je odreklo amnestijo [n bi tako -lahko s tam preprečilo insconiranje komedije. Brezdvomno pa so bile direktive, ki so napotile sodišče na to pot, zelo odločne, čeprav je tukajšnje kasacijsko sodišče pred časom 5dločilo, da mora biti v teh primerih aplicirana amnestija, in tudi tukajšnji sodniški krogi brezpogojno odobravajo razsodbo kasacije. TRŽAŠKI DNEVNIK Pekovski delavci ponovno zahtevajo zvišanje doklad Ze večkrat smo pisali o zahtevi pekovskih delavcev po izenačenju draglnjskih in družinskih doklad z dokladami Industrijskih delavcev. ObjaviM, smo tui pasno, ki so ga poslali svojim delodajalcem z zahtevo, da se to vprašanje uredi do 27. t. m. Istega dne so bili pekovski delavci skupaj s svojimi gospodarji pozvani na oddelek za delo VU. Zveza pekov je zahtevala kot pogoj za ureditev tega mezdnega spora, da jim VU dovoli zvišati ceno kruha, zniža ceno moki ali pa dodeli iposeben fond za plačilo teh pov.šanj. Okupacijske oblasti, so pr.znale, da so delavske zahteve upravičene, da pa toi j.“h lahko sprejeli le, če bi Enotni s.ndikati pri stali na zvišanje cene kruhu. Seveda niso sindikati v to privolili. , Nato so predlagali, da bodo plačali poviške draginjske in družn-ske doklade vzvratno cd 1. septembra dalje, da pa se da pekom čas, da preuče nafiin, kako najti denar za izplačilo teh poviškov. Poleg tega so se peki obvezali, da bodo plačali nagrade za nadproizvcdnjo, to je 1300 lir za vsak stot ugmetene moke izven določene količine. .Ti predlogi niso zadovoljili delavcev, ki so v svojem pismu zahtevali Splovitev ladje v Tržiču Včeraj zjutraj so v tržaških ladjedelnicah splovili 10 tisočtonsko motorno ladjo «Prancesco Morosi-ni». Ladja, ki jo je naročila beneška pomorska družba «Si.daivr.a». je grajena za potniški in tovarni promet. Svcčalnostim so prisostvovali goriškd nadškof, general Gloria in podpredsednik tržake cone dr. Pa-lutan. Vsi odvetniki predlagajo oprostitev obtožencev Včeraj zjutraj so odvetn;ki nadaljevali s svojimi zagovori. Prvi je spregovoril odvetn:k Moscolin, k; brani Ranchija. Odvetn k je y svojem govoru predlagal, naj sodišče opresti obtoženca, ker de.anje, ki ga je Ranchi zagrešil, ni kaznivo. Pri tem se je zagovornik skliceval na to. da dosedaj še niso bila objavljena pravila o rac.oniranj u m delitvi premega v uradnem listu VU Odvetnik Antonini je prav tako za svojega klienta Tomas nija predlagal oprostitev. Naravnost kratek je bil odvetnik POUucci, ki je branil Vergineilo. Zagovornik je izrekel te le besede: »Sod.šče naj oprosti obtoženca, ker dejanje, ki ga je on zagrešil, ni kaznivo. VSi ti odvetniki go pač imeli lahek posel, saj je že sam državni tožilec predlagal oprostitev za te obtožence. Odvetnik Camber je zanikal da bi obstojal* dokazni dokument: proti Peterimi zato je odvetnik predlagal za klienta oprostitev, če pa tega ne bi dosegel, pa bi naj sodišče vsaj znižalo kazen. Za obtoženca bo še govoril odvetnik An-noscia. Za železničarja Mussa in Zannija je govoril odvetnik Turo-la. Medtem ko so zjutraj zagovorni predlagali oprostitev zaradi tega, ker dejanje, ki so zagrešili obtoženci ni kaznivo, je odvetnik Turola predlagal oprostitev zaradi tega, ker baje obtoženca m sta mogla razlikovati ponarejenh u-radnth spisov od pristnih, s katerimi sta imela opravka. Po govoru odvetnika Turole Je bila razp.uva odložena na 2. januar, ko bodo govorili branilci še za ostale obtožence. vzvratne poviške od 1. junija In ne od 1. septembra. Zato so sklicali skupščino, ki je ponovno obravnavala vsa ta vprašanja in sklenila, pozvati VU, naj da na razpolago posebne fonde, da se izplačajo poviški, da ne pojdejo na račun prebivalstva s povišanjem cene kruhu. Skupčina Je tudi dala Izvršnemu odboru pekovskih delavcev nalog, naj pri oblast teh odločno intervenira, da se odpravi stari fašistični zakon, ki je dodelil pekovske delavce trgovski stroki namesto industrijski. S temi svojimi sklepi so pekovski delavci še enkrat pokazati svojo potrpežljivost, ki pa ima seveda tudi svoje meje. Čitatelji »PRIMORSKEGA DNEVNIKA»! Dopisujte v svoj edini dnevni list! Brez protestov ne gre! Število aretiranih teroristov, članov krožka «Oberdan» znaša več kot štiri in policija noče še, kolikor smo mogli izvedeti, objaviti njihovih imen. Ponovno moramo poudariti, da so te aretacije, kakor tudi to, da je policija zaprla in zapečatila prostore samega krožka «Oberdan» prvi rezultati številnih protestnih manifestacij in pismenih resolucij s tisoči in tisoči podpisi tržaškega delovnega ljudstva, oddanih raznim vodilnim funkcionarjem anglo-ameriške vojaške uprave. Jasno je', da se ta uprava konec koncev ni mogla in niti ni smela igrati še naprej s potrpežljivostjo demokratičnega ljudstva in je bila prisiljena končna podvzeti aretacije najbolj znanih teroristov in zapreti eno izmed njihovih legel. Sicer bi bila dolžnost VU, da to tudi brez protestov po svoji sveti dolžnosti sama stori. Toda kakor vidimo brez protestov ne gre! Zeto bomo protestirali, dokler ne bodo fašistični ostanki iztrebljeni do kraja! Prva seja novega izvršilnega odbora ZAM Glavna naloga mladine je njena borba ob strani vseh demokratičnih sil za demokracijo, za mir in za blagostanje V nedeljo ja bila pod predsedstvom tov. Campagne prva seja novega izvršilnega odbora Zveze antifašistične mladine. Predsednik tov. Campagna je v političnem poročilu podčrtal velik uspeh ustanovnega kongresa, ki je dokazal, da je ZAM edina mladinska organizacija, ki je sposobna združiti vso demokratično mladino Tržaškega ozemlja, da j; edina mladinska organizacija, ki se bori za uresničitev mladinskih zahtev, za mir in za blagostanje. «Dejstvo, da so naši nasprotniki na vse načine poskušali ovirati kongres, nam dokazuje, da smo na pravi poti, da je naša enotna mladinska organizacija tista, ki združuje pod svojim okriljem vso demokratično mladino Tržaškega ozemlja*. V nadaljevanju je tov. Campagna V Borštu ne marajo begunskih duhovnikov V ponedeljek zvečer so ime’i v Borštu misijonske pridige. Poleg obeh domačih duhovnikov je sodeloval pri teh pridigah budi duhovnik ipo imenu Sauli Ludovik. Nekateri vaščani, ki so bili med narodno osvobodilno borbo pri partizanih, pa so spoznal; v njem domobranskega kurata. Ko je neki mladenič, ki ga je spoznal ob neki priliki, pristopil k njemu in ga vprašal, kaj išče tukaj, ko pa je vendar n jegovo mesto pri vernikih v Jugoslaviji, je Sauli odgovoril, da nima časa z njim se meniti. Kmalu potem je začel v cerkvi svojo pridigo, v kateri je obrekoval sedanjo mlač mo, ki da baje živ, preveč razvmao. Vsa pridiga je bila poCma žaljivih besed na račun mladine tako, da je večna ljudi zapustilo cerkev. Piv,j cerkvijo so se ustavili in zahtevali, naj begunski duhovnik zapusti njihovo cerkev. Dejali so, da naj se vrne v Jugoslavijo, ako ni ničesar zakrivil. Ce pa se je pregrešil nad svojim ljudstvom, nima mesta tudi med Slovenci na Tržaškem ozemlju. Domači župnk je prišel mirit razburjene ljudi, ki pa so mu odgovorili, da nimajo eič proti njemu in da naj pošlje proč begunskega misijonarja. Cez nekaj časa je prišlo pet policajev iz Doline, ki so hoteli razgnati množ’co. Ta pa se ni ganila z mesta, dokler ni prišel polic ji na pomoč oklopni voz s strojnico. S tem Vozom so odpeljali nezaželenega mlsionarja v mesto. Pozneje se je policija ponovno vrnila v Boršt .n aretirala tri ljudi, kar na slepo Včeraj zjutraj okrog 10. ure se vse tri zopet izpustili na svobodo. Kdo bo ravnatelj trošarinskega urada? Seja občinskega sveta Ker je danes Silvestrovo, se je občinski svet zbral sinoči na avojo redno aejo, na kateri so svetniki razpravljali o prevzemu trošarin-skega urada s strani mestne obč!ne. Ta urad je do sedaj upravljala družba Trezza, Po dogovoru med conskim svetom, mestno občino in vojaško upravo bi morala mestna občina prevzeti trošarinski urad s 1. januarjem 1948. Pri tem je bilo določeno, da bo mestna občina spre- FfZKUL TURA Magdalena poražena na Reki Tržaško moštvo Magdalena se je udeležilo nogometnega tekmovanja na Beki za ..Jadranski pokal" V okviru fizkul turne ga tedna F. D. Kvarnerja je bilo organizirano nogometno tekmovanje za «Jadran ski pokal*,» katerega se Je udeležilo tudi nogometno moštvo iz Treta S. K. Magdalena. Pri turnirju je sodeloval tudi prvak V. cone L. xi. Hrvatske Primorje te>r reški e-najstorici Kvarner in Kadnik. Pokal si je osvojil Kvarner, medtem ko se je morala Magdalena zadovoljiti z zadnjim mestom. Izidi tekem »o sledeči: Kvarmer-Radnlk 1:0 (1:0); Frl-morje-Magdalena 3:0 (3:0); Iiad-nik-Magdalena 5:2 (1:1); Kvarner-Primorje 2:1 (2:0). Jugoslovanski tekmovalci •e pripravljajo za olimpi|ake igre 1948 V Zagrebu so bile 27. in 28, t. m. ptve izbirne tekme za sestavo jugoslovanske telovadne reprezentance za olimpijske igre leta 1948. Tekme so imele značaj pregleda sposobnosti jn števila tekmovalcev. Vsega skupaj je tekmovalo kar 68 tekmovalcev in tekmovalk iz vse države in sicer v dveh razredih, to je v zveznem in I. razredu. Tekmovalci zveznega razreda so tekmovali v obveznih vajah za prihodnje olimpijske igre In ker so te Izredno težke, so bile vaje razdeljene na več delov. Izidi so sledeči: Zvezni razred. 1. Grilc Konrad (Enotnost - Ljubljana) 54,76 točk; 2. Kujundžič Josip (Spartak - Subotica) 54,69 ; 3. Jelič Ivica (Dinamo - Zagreb) 51,73; 4. Jelič Drago (Dinamo - Zagreb) 49,81; 5. Boltižar Stepan (Dinamo - Zagreb) 47,94; 6. Longyka Miro (Enotnost - Ljubljana) 46,47; 7. Janež Karel (Enotnost - Ljubljana) 43,63; 8. Lesjak Franjo (E notnoat - Ljubljana) 39,95; 9. Su-telj Jakob (Enotnost - Ljubljana) 36,23; 10. Stefanovič Srotan (Jedin-sevo - Vršac) 34,75 točk. Zenske: 1. Basletič Dragica (Dinamo - Zagreb) 23,69 točk; 2. Ger-beo Vida (Krim - Ljubljana) 22,22; 3. Zupan Eka (Enotnost - Ljubljana) 22,19; 4. Zipalovič Dragica (Sla-vija - Beograd) 21,70; 5. Zutič Tanja (Dinamo - Zagreb) 19,38; 6. Vojsk Ruža (Polet - Maribor) 19,35; 7. Moor Tatjana (Triglav -Ljubljana) 19,22; 8. Dragica P«r-hač (3partak - Subotica) 18,23; 9. Djordjevič Dragana (Slavija - Beograd) 18,12; 10. Kostanarevič Jelena (Lokomotiva - Zagreb) 14,82 točk. V prvem razredu je zasedel med moškimi prvo mesto Zmajič Slobodan (Dinamo-Zagreb), kateremu slede Milič (Beograd), Sošič (Dinamo), Mironovič (Zagreb), Pistotnik (Beograd) in drugi; medtem ko je med ženrkami zmagala Slava (Kladivar - Celje). Lešek Kelledjr-Sarkanjr, madžarska prvakinja (n obenem prvakinja Balkana v orodni telovadbi, katero bomo imeli priliko vidnii v soboto, na telovadni akademiji, ki bo v Trstu. Temu ime-nu s« pridružujejo še druga imena slovečih telovadcev, kakor so Wec-kinger Edit med ženskami ter Pa t(,ky Ferenc, Toth Lijos in ostali mra moškimi. Športniki/ Ne zamudite ugodne prilike in občudovali boste lepoto te športne panoge. iela tudi dosedanje uslužbence trošarinskega urada, glede ravnatelja pa so se dogovorili, da bo zaenkrat njegovo mesto izpraznjeno, dokler se ne bodo pogovorili glede njegovega imenovanja. Toda finančni oddelek vojaške uprave je sedaj izven pogodbe odločil, da mora mestna občina takoj nastaviti oziroma imenovati ravnatelja trošarinskega u-radau Zaradi tega je nastal nesporazum, kajti mestna občina je vztrajala na prejšnjih dogovorih. Glede tega je mestna občina posla-,a finančnemu oddelku pismo, v katerem se upira enostranski odločitvi imenovanja ravnatelja trošarinskega urada. Na sinočni seji so občinski svetniki razpravljali o pismu, ki ga je poslal finančni oddelek mestne občino glede tega vprašanja. Dokončno pa, kaže, še ni bilo ničesar določenega. Med slučajno- Enstnost openske in repenske mladine Ze v narodno osvobodilni borbi je mladina z Opčin in Velikega Repna tesno sodelovala. Nešteti partizani in garlbaldinci se spominjajo, kako so jih openske kurirke preko Velikega Repna spremile v partizane. Prav tako so prenašale tudi potrebni material od zdravil ter jestvin do municije; v nasprotno smer pa so nosile pošto in literaturo. Danes, ko bi morali uživati sadove gigantske borbe, pa mora naša mladina še vedno trpeti težo neznosnih razmer pod okupacijsko u-pravo. Eno izmed perečih vprašanj so predvsem invalidi iz NOB. V naši vasi imamo slepega 23 letnega tovariša Škabarja Emila, ki je kot prostovoljec daroval svoje oči za osvoboditev svojega naroda. Tovariš je, čeprav slep, zelo živahen in pri mladini izredno priljubljen. Za letošnji božič je openska mladina v naši vas: uprizorila dve enodejanki. Po predstavi je sledila prosta zabava, na kateri oro zbrali 4.600 lir, ki smo j h darovali slepe- stmi so svetniki prebrali poročilo, mu tovarišu. Tako sta openska in da ostanejo stanovanjske najemni- repenska mladina pokazali, da sta ne še za nadaljnih 6 mesecev ne- Se vedno tako enotni, kot sta bili spremenjene. I za časa borbe. ožigosal okupacijsko VU, ki ni dala dovoljenja za tiskanje letakov zaključno kongresno resolucijo, češ da dovoli tiskanje samo pod pogojem, da se izpustita dva odstavka, v katerih izjavljamo, da demokratična mladina ne bo dopustila, da bi imperializem naipravil iz našega ozemlja kolonijo, ter zahtevamo razpust fašističnih organizacij. Nato pa j» tov. Campagna podal mednarodni politični pregled ter označi' glavne naloge ZAM-a, ki so: združitev vse mladine; njena borba ob strani vseh demokratičnih sil za demokracijo, mir in blagostanje! ter borba proti reakcionarnim si lam, ki se vdinjajo anglo-ameriške mu imperializmu. Po referatu se je razvila živahna diskusija, v katero so posčgli vsi člani izvržnega odbora. V drugi točki dnevnega reda so sklenili, da bodo ustanovili več delovnih komisij, in sicer: za tisk in propagando, za sindikalna vprašanja, za dekliška, pionirska in dijaška vprašanja itd. Dalje so izvolili začasni mestni in okrožni mladinski odbor za Koper z nalogo, da ukre reta potrebne korake za oba kongresa, kjer bosta izvoljena definitivna odbora. Na prvi seji izvršilnega odbora ZAM-a so izvolili tudi komisijo, ki bo morala skrbeti za organizacijo zveze, predvsem za širjenje demokratičnega mladinskega tiska ter za vpisovanje za leto 1948. Prihodnja seja izvršilnega odbora ZAM bo 1. januarja 1948. leta ob 15. uri. V KOLEDAR Sreda 31. decembra 1947 Silvester, Blažena Sonce vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Jutri 1. januarja 1948 Novo leto, Nada Spominski dnevi 1941 je zajela ljudska vstaja Bohinj, Poljansko in Selško dolino, Kranjsko goro in Jesenice. 1941 so partizani vdrli v Škofji Loki v zapore ter osvobodili večje število političnih jetnikov. 1941 je na Velikem kamnu pri Kozjem padla v boju z Nemci vsa Brežiška četa. Grajati zna noreo vsak, a narediti ne. bolje PRESKRBA Delitev riža. 2. januarja 1948 leta bodo začelj v mestu in podeželju razdeljevati po 500 gr riža na odrezek IX testenine- Konec razdeljevanja 31. januarja. Cena: za mesto 140 lir; za podeželje 142 lir. Zaključek deiitve. Danes 31. t. m* se bodo končala vsa razdeljevanja, . razen delitev belh testenin za delavce zaposlehh pri zavezniških vojaških ed:nicah. Na zapadle odrezke se ne bo več dajalo. Razdeljevanje otrobov. Od 31. decembra do 10, januarja 1948 bodo delili nakazila za otrobe. Količina na glavo živine je določena kakor sledi: Za prašiče 50 kg; za krave 50 kg; za majhne bike 50 kg in za b:ke 100 kg. Nakazila bo delil eko-nomsko-statistični urad, ul. Roma št. 20 cd 8.30 do 12. ure dnevno. Nova cena koruzi. Določili so osnovno ceno za koruzo za letino 1947 na 3.500 lir za stot. Ta ukaz je stopil v veljavo 27. decembra 1947. leta. PROSVETNA DRUŠTVA Vojaške h?afe fe zb!rag V ponedeljek okrog 16.50 je policija presenetila 38-letnega Abrami Emila iz ul. XX. Septembra 86, ko je pri skladišču št. 21 v novem pristanišču hotel skrivaj naložiti na svoj kamion 50 delovnih vojaških hlač. Abrami je bil namreč v službi pri -nekem vojaškem oddelku kot šofer in je hotel s krajo vojaških stvari piriti so «dobrega» postranskega zaslužka. Policija je bila drugačnega mnenja in ga je poslala na oddih v ul. Tigor. Ukradene hlače so vrnili vojaškemu skladišču. Vojaški avlo smrtno povozil otroka Včeraj popoldne je šel 5-letni Vianeilo Sandro s Furlanske ceste 24 s svojim nekaj let ‘ sarejš m bratom po pločniku vzdoiž nabrežja 3. novembra. V bližini prefekturne palače pa je deček ušel svojemu bratu in hotel povprek čez cesto proti morju. V tistem: hipu je s precejšnjo naglico privozil m mo vojaški jeep. Šofer otroka ni opazil pravočasno in tako je zavozil naravnost v njega ter mu prizadejal težke poškodbe. V upanju, da ga bodo še rešili, so ga brž odpeljal; v glavno bolnico, kjer pa je kmalu po svojem prihodu izdihnsl. Tako je brezobzirna vožnja vojaških šoferjev zahtevala novo človeško žrtev. Blago in dragocenosti so odnesli Sinoči nekaj pred 21. uro so neznani tatovi prišli skozi okna stranišča, pri katerem so razbili šipo, v stanovanje 50-letnega Marija Carpanija, ki stanuje v -ulici Sal-tuari 2. Temeljito «0 prebrskali vse predale, iz katerih so odnesli 12 velikih in 12 malih rjuh, ženski in. moški plašč, več drugih kosov perila in obleke, zlato zapestnico in uhane iz plat ne. Ukradeno blago cenijo nad 400 tisoč lir. Policija vodi preiskavo in išče sledov za tatovi. „Mladenič“ iz krožka „Oberdan“ Poročali smo že, da je policija aretirala v nedeljo v krožku »S. Škamperle* nekega Valterja Sche-rianza, ki stanuje v drevoredu XX. septembra 49 in je zaposlen pri neki barvarni pri Sv. Ivanu. Ta «mladenič» je prišel v krožek okrog 21.30 in namesto da bi sel, kakor ostali obiskovalci v dvorano, kjer so plesali, je stopil po stopnicah v prvo nadstropje. Nekateri tovariši, ki so to opazili, so sumili, da s tem človekom nekaj ni v redu jn so zač.Ti paziti nanj. Cez nekaj časa je prišel v pritličje in stopil v plesno dvorano. Takoj so ga obkolili nekateri tovariši in ga povabili na hodnik. Scherianz je takoj vtaknil roko v hlačn; žep, kjer so pri poznejši preiskavi našli samokres, ki so mu ga tovariši odvzeli. Izzivač je izjavil prisotnim, da je do pred kratkim obiskoval krpžek «Oberdan» jn da je nosil orožje samo od popoldneva sem, ter . da ga ni nameraval rabiti. Tovariši iz. krožka so poklicali civilno policijo, ki je Scherlanza aretirala. Zanimivo je, da so nekateri «do-bro informirani* časopisi vedeli povedati, da je bil Scherianz baje član kulturnega krožka «Skam-perle*. Begunec je kradel vojaške odeje Pred časom so dale vojaške oblasti v tržaškem silosu zavetje jugoslovanskemu beguncu 18-letncmu Jovanu Cekuliču iz Novega Sada. Ta pa se za gostoljubnest ni pokazal prav n-č hvaležnega, ampak jo je še grdo zlorabil. Policaj Mcl-ti Lino ga Je namreč preteki: ponedeljek aretiral v ul. Udine. ker je izmaknil v silosu 56 vojaških odej, ki jih Je verjetno nameraval prčdati na črni borzi Ukradene odeje so yrn.’li upravi begunskega taborišča v silosu, dcč.m so preskrbeli Cekuliču novo stanovanje v zaporih v ul. Tigor. KULTURA »Poslanka Angelina V kinu «Fcnice» predvajajo film «Poslanka Angelina», ki je bil na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah odlikovan z nagrado za najboljšo igro igralke Ane Magnata je ve. S tem, filmom se jo. italijanska filmska produkcija tisoko dvignila iz podpovprečnih filmskih s.ižt-jev, ki so z poplavo ameriških filmov zajeli tudi italijansko filmsko produkcijo kakor tudi publiko. Z nepotvorjenim realizmom prikazuje življenje v Vsej svoji stvarnosti in krutosti, razgalja vso revščino italijanskih delovnih ljudi, borbo za košček vsakdanjega kruha, skratka, je živ prikaz italijanskih sLes miserables». «Poslanka Angelina» je čista filmska umetnost, tista umetnost, katere učinek ne shlapi, ko človek stopi zopet na I ulico. Dvorana je bila — kar ni običajno — samo do polovice zasedena. Film ima socialno poanto, dobro | biča kapitalistično družbo — čemur skoraj ne škodi banalen koneo. K. K. Kraljič vabi vse člane kulturnih krožkov, da se ude'tže Silvestrovega večera, ki bo danes v društvenih prostorih od 20. ure dalje. Prosvetno društvo «Vojka Smuc» vabi na silvestrovanje, ki bo nocoj ob 21. uri v društvenih prostorih v ul. Vicolo Ospedale Militare št. 2. Prosvetno društvo «S. Škamperle» vabi vse svoje člane in prijatelje na silvestrovanje, ki bo danes od 21. ure dalje v društvenih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI Poslovni čas trgovin ob Novem letu Poslovni čas trgovin je danes in jutri 1. januarja 1948. naslednji: Trgovine na drobno bedo danes 31. decembra 1947. odprte eno uro dalje kot po navadi. Jutri pa bodo vse trgovine ves dan. zaprte raz3n mlekarn, ki bodo obratovala od. 7. do 10. ure in cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Mesnice: danes od 6. do 13. ure In od 15. do 20. ure. Na N ovc. g 1 ista dan bodo ves dan zaprte. IZLETI C.A.T. organizira za silvestrovanje izlet v Sappado z odhodom ;z Trsta danes in s povratkom 1. januarja zvečer. Vsa pojasnila daje pisarna, ul. Cont. 11. S. K. pristaniških delavcev sporoča, da bo 2. januarja 19-18 smučarski izlet na Črni vrh. Pojasnila daje pisarna. Odhod iz Trsta za določeni izlet 4. januarja 1948 pa bo ob 5.30 izpred Doma pristaniških delavcev. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 4. januarja smučarski izlet v Sappado v Karniji. Odhod ob 5 uri zjutraj iz ul. F. Severo. Vpisovanje v trgovini Višin, uL Roma 15 iti v čevljarn e* Pirc v Ui. Set-tefontane 3. Isto nedeljo 4. januarja bo tudi peš izlet y SempolaJ pri Nabrežini. Zbiranje jn odhod iz Barkovelj od zadnje tramvajske postaje. Odhod ob 7.30. RAZNO Zveza gluhonemih vabi vse svoje člane, da se udeleže silvestrovanja, ki bo danes od 20. ure dalje v dvorani DS Z ES, ui. Cont; 11. Rojstva, smrti in porote Dne 30. decembra 1947 se je rodilo 12 otrok, umrlo je 11 ljudi, porok pa je bilo 14. GLEDALIŠČE VERDI Za otroško božičnico 1947 so da r c vali: Mesarska zadruga 50.000 lir; S.I.A.U. za STO 100.000; U1V-OD 20.000; Nabrežina 94.763; Centralsped 10.000; Opčine 40 tisoč; Prosek 26.860; Otroški odbor 35.000; skupina demokratičnih šoferjev 13.000; delavci iz Modiana 23.300; Škamperle .70.000; Enotni sindikati 50.000; Fini di C. Brusini 10.000; Nabrežina 50.000; Opčine 34.000. Isto tako so darovali iz Bazovice: ASIZZ 2000 lir, ZPP 500, ZAM 1000, SIAU 1500, KOS J 500, nabrano pri balincanju 700, nabrano med vaščani 6910 lir. Pokojni Anton Križmančič iz Grcpade zapušča v svojem testamentu: Tržaški sirotišnici 500 lir ter za oslepele dečke in deklice v zavodu R:tt>mayer 500 lir. Za Dijaško matico so daroval: 110 lir kot dobiček pri igri v gostilni Milkovič pri Ivanu. Sv. Danes zjutraj bo začela gledališka blagajna prodajati vstopnice za prvo predstavo Madame But-terfiy, ki bo za abonente reda B v petek 2. januarja. Opero bo d -rlglral dirigent Luigi Toffolo. V naslovnih vlogah pa bodo nastopili pevci, katerih imena smo že objavili. V ipietek se bo začela prodaja vstopnic za tretjo predstavo Na-bucca, ki bo za abonente reda C v soboto. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. Triestino Vsakovrstna darila in slovenske knjige NOVO LETO dobite v za KNJIGARNI IN PAPIRNICI ŠTOK« TRST, ULICA MILANO št, S Isto tam dobite SLOVEN. MESEČNI KOLEDAR ŠIVALNE STROJE najboljših znamk prodaja ln sprejema v popravilo po zmernih cenah. TRST Ul. DELLTSTRIA 13 - Telef. 94465 ZAHVALA Ustanovitev strokovne zveze zavarovalnih nameščencev ES Predvčerajšnjim je bila ustanovna skupščina strokovne zveze zavarovalcih nameščencev. Ob tej priliki je bil podan sindikalno-politič-n' referat. Iz tega refer«#a je razvidno, da je le manjšina nameščencev te stroka včlanjena v Enotnih s'ndikatih, ker so še mnogi uirad-nikispod vplivom šovinistične 'n reakcionarne propagande. Toda tudi tem se polagoma odprajo oči in število pristašev ES je večje kot število njihovih članov. Namščenci zavarovalnih zavodov, včlanjeni v ES, so se odločno borili za sindikalno enotnost in so pomagali razkrinkavati Delavsko zborn'co. Nova strokovna zveza bo to borbo nadaljevala ter bo vedno zvesta načilom Svetovne sindikalne zveze. BOGOMIR MAGAJNA iv. < Kje so part zani*, j« rjovel major naprej, medtem ko so dc-ževal; udarci toliko časa, da se nista oče in sin zgrudila; toda zavesti nista izgubila. Major je pozabil na svojo veličastno rimsko pozo, planil j* kvišku In stiskal cev svoje beretka sedaj na očetovo, sedaj na sinovo čelo. Oče in sin sta se gledala z neskončno tugo v očeh, toda nista odprla svojih ust. Pobesneli major je odmaknil beretko in :sti hip so se zazrle njegove oči na steno, belo steno bližnje cerkvi in na ogromen lesen križ z velikim Kristusom na sebi. Skoraj do strehe je segal križ. Major se je pomiril in zopet mu je zaigral droben smehljaj na ustnicah. Njegova povelja so bila kratka in prav tako hitro so pritekli vojaki od kamiona z žeblji in kladivom. Fot. m so zgrabili očeta in sina in ju vlekli po tleh čez malo pokopaliičf do tiste bela stene s Kristusom. Se se je nekaj zgan'lo v majorjevem srcu in kakor bi hotel opravičiti samega sebe, je zopet zavpil nad bednima človekoma: «Kje so partizani?* Z roko Jim je kazal na žeblje, kladivo in na tisto belo steno. Kmet Janez in njegov s'n stafc se zastrmela drug v drugega, komaj vidno so se obema premaknile™ ustnice, le za hip, a besede ni bilo iz ust. Major j« zopet poveljeval hitro in hlastno in vojaki so z glasnim vreščanjem dv'gnili najprej sina in ga stisnili k steni. Tolmač je začel bledeti, major pa je stlsn.l roke ob svoj bok. Nič več ni govoril major. Potem so stisnili k steni še očeta . Vsi vojaki so se medtem zbrali na malem pokopališču, preklinjali in psovali, le tolmaču je postalo slabo in je omahnil na tla. Major je strmel na belo st no in na strašno spačena obraza kmeta Janez« ;n njegovega sina. Hipoma mu je čudna misol prešinila možgane. Sele ta hip se je zaved:l, da so pribili oba na Kristusovo desno stran, na Kristusovi lev; pa je zijala bela praznina, vsa strašna v svoji mrtvi goloti. Neizmerno grenka slutnja je zajela majorja. Sc en prostor je prazen, toda tisti prostor je na Kristusovi levi strani. Slute.a bodočnosti, polna neme strašne groze. In silen kes naenkrat. Major je planil z beretko v roki in sprožil v srce očeta in sina, da bt j’ma skrajšal trpljenje. Cez nekaj hipov sta se dve glavi povesili navzdol, ‘z oči je zastlal velik mir. Kri je polagoma curljala navzdol po telesih in pojila tisto bedno pokopališče. Major j« zbežal na cesto in ukazal odhod. Zavedel se Je, da ni križal razbojnikov, ampak dva plemenita, silna človeka. Sonce je zahajalo in senca pokopališčnega zidu je počasi lezla po tiuplih navzgor. Polagoma, polagoma se je vzpenjal lun'n krajec nad gore. Motna, nejasna mesečina je osvetljevala opustošeno in za-nuščeno vasico, črno ožgano tramovje, belo cerkev in strašno sliko ,na njeni steni. Skozi mrtvo tišino se je plazila po vseh štirih žena n rasti počas', počasi med grobovi. Njene oči so se svetile kot dve luči. Ko je dospela do stene, se je začela polagoma vzpenjati meo rr.ožrm in sinom počasi, počasi navzgor. S prsti se jj naslonila na zid 'n stisnila levico na moževo srce in desn'co na sinovo srce, kot bi hotela ustaviti kri, ki je še vedno počasi curljala navzdol. Obraz Kri-tusa na križu je onemel v silni groz’, Tako, o ditce, so izpolnili tvoj ukaz in tvoj spomin res nikdar ne bj prešel med nami! Koneo. Vsem. ki ste v tako lepem številu spremili našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega moža, očeta, sina in brata MILANA STURMA Pion t ji iz Milj so gostovali v Piranu V petek so p'onirji iz Milj gostovali v Piranu v gledališču Tartini spevoigro «Serenella». Dvorana Je bila polna občinstva in predvsem otrok, ki so z navdušenjem spremljali igro svojih malih tovarišev na odru. Radi is Ir spored* TRST II (m 238.6/Kc 1260) v sredo 31. decembra 11.30, Pestra glasba. 12.00. Predavanje: Novj svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in po cč.la. 13.00. Glasba po željah. 14.00. Komorni zbor. 14.15. Frejlcd tiska. 17.30. Glasbena fantaz ja. 18.00. Iz romantičnih skladb. 18.30. Svetovna književnost. 13.45. Vaški kvintet. 19.00. Radijska povest. 19.15. Operna giasba. 19.45. Naro ved časa :n poročila. 20.00. Pest.a glasba za konec leta. 20.45. Povst za konec leta. 21.00. Pester večer. 22.00. P.esna glasba. 23.15. Napoved časa in poreči la. 23.30. Citan„e sporeda. 23.35. Plesna glasba. 23.58. Novoletno voščilo z znakom ob polnoči. 24.00. Zaključek. se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevcem in godbi za ganljive žalostinke, preč. g. dekanu Piščancu za tolažilni bčscde in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli tešit našo ne'zmerno bol. Kozina 31. 12. 1947. ŽALUJOČA DRUŽINA STURM. KINO KINO OB MORJU. Dan:s zaprto. Jutri ob 14,00: «Glinka», sovjetski glasbeni film* ki so ga prikazovali tudi na festivalu v Benetkah. FILODRA.MMATICO, 16.00: «Z*d-nji rdečekožee*. G. Foster in E. Drcssy, FENICE. 16.00: »Poslanka An g* lina*, Ana Magmani. ITALIA. 15.30: «Veliki valček*, L. Rainer, Fernand Gradet. ALABARDA. 15.30: »Ranjme duše*, D. Mac Guvre, M. Guy. GARIBALDI. 15.30: »Parada swin-ga 1946», G. Storm, Phil Pegan. NOVO CINE. 16.00: »Samotni maščevalec*, G. Houston, H. John. ARMONIA. 15.30: «Peta: no ubijaj!*, Ch. Laughton, E. Rainer. IDEALE. 15.30: »Indijanska devl-ca», Dolores del Rio. IMPERO, 15.30: »Prodam svoje življenje*. MASSIMO. 15.30: »Razbojniki Sahare*. ODEON, 15.30: »Pustolovščina v gorah*, Giannl in Pinotto, SAVONA. 15.30: »Hazardna igra*, M. Dietrich, J, Steveart. RADIO. 15.30: «Mavrica nad reko*, Mara Bobb(y, Novo blaao po novih conah BOGATA IZBIRA v POVRŠNIKOV V RAZNIH MODELIH IN VZORCIH POHITITE Z NAKUPOM Nekaj cen iz našega onm m DECKMBKft 1047 Hloce ................. Pologa iz haninlle dlake.................. Površniki. PREDEN SE iz VOLNENE prvovrstna čista volne, ki se lahko vstavi k vsakemu dežnemu plašču ali , . . . POVRŠNIKU .... bogata izbira značilnih vzorcev, izdelava c ... najboljšimi podlogami ODLOČITE ZA NAKUP, NAS 99 3.900 „ 19.000 OBIŠČITE! HMMIIII DEL NISI TRST, KORZO 1 - PIAZZA BELLA BORSA (Galleria riott!) PROSVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH vabi vse svoj« člane in prijatelje na veselo SILVES1 u ZAČETEK OB 20. URI V PROSVETNEM DOM^ Ki*ZN^ Popolna Ubira ea vsak okus Na- vadne, srfdnje in dragocene kožu- hovine. — PUčilo tudi »a obroke. KHZNAKSTVO ZI L I OTT O Trst - ul. Trento 11 - tel, 2937 >