Politični ogled. Avstrijske dežele. Vojni minister Koller, nekdaj kot cesarski namestnik na Ceskem mogočna podpora nemško liberalne ustavo^erne stranke, je 7endar le dobil od s^itlega cesarja že dolgo prošeni odpust. Namesto njega je postal minister nek grof Bylandt. Kako je kaj usta707eren, to nam še ni znano. Uradnik in sodnik Gre5 na Dunaju bil je frajmaurer in zapra^lji^ec ter se je zarad 9000 fl. ostrupil. — Minister Horst je ne7arno zbolel. — Vojna ladja -Friedrich" je jadrala 2 leti okoli s^eta in je prišla te dni zopet domu 7 Pulj (Pola). — Tirolci so 23. jun. pono^ili S7ojo sedaj ra7no 801etno udanost do Srca Jezaso^ega 7 Botzenu sijajno, 5era7no so liberalci in deloma tudi 7lada zapreke delali; 50.000 mož je bilo zbranih in 4 ikofi. Gore okoli Botzena so bile razsvitljene. — Na Českein se skuaajo Mlado- in Staročebi porazumiti iu sta se gledč tega že glavna 7oditelja obeb strank: dr. Gregr in dr. Rieger pogovarjala. Tako je pra7, spra^e in složnosti je Slavjanom treba! — Tako Z7ani libcralni Mlado-  nernci, katerim se tudi, čeravno sivi in že prccej hripavi Seidl priatc^a, snujejo sedaj 7olilne shode ali ,,paitcitagc" ter dajajo od sebe resolucije ali sklepe, ki imajo marsikaj resničnega 7 sebi. Tožijo, da nagodba z Ogersko nalaga nam pre7e5 plačila, Magjarom pa puača pre7c5 gospodstva; potem, da je no^a 7ojaska posta^a presilna in da se ne sme pustiti Magjarom na našo akodo izdajati magjarske banko^ce. No, to je 7se resni5no, a no^o ni. Kajti isto trdimo konseivativci že 7iae 10 Iet. Libeialci s tem le kažejo, da že sami 7ohajo in 6utijo, kam 8o zabredli. — Na Dunaju so si hotli mali obrtniki: krojači, crevljarji, krz-  narji, mizarji itd. sami pomagati zoper dcuarne mo-  gotce in 7elike fabrikante in mojstre ter osnovati posebno društ^o. Toda liberalna 7lada društva ni odobrila. Prilično bodemo o tem 7e5 po^edali. Magjari 80 neizmeruo razburjcni na Srbe, ki stanujejo na Ogerskem in jim branijo, kolikor le mogoce, podpirate brate Srbe za bližnjo 7ojsko zoper Turka. Minister Szende je sam odpotoval v Subotico in 7zel 7eč komisarje7 in žaudarjev seboj- Tudi na HiTate piitiskajo, naj bi ti lastno kri zatajili in pomoč odrekli s^ojim krščanskim bratoin na Turškem. Ali zastonj se Magjar jezi — jugoslavjanska ie5 dviga nepremaglji^o in vzbuja djansko sočutje pri vseb Slavjanib na celen. 87etu! Vnanje države. Ruski car je botel odstopiti in 7ladarst7o s^ojemu sinu dati. Tega pa 8e boji nemški cesar, ker rnski care^ič je Nemcem neprijazen. Zato je nemaki cesar ruskega prosil, naj še ostane in dela na Turškem, kar boce, pruska vlada se ne bo 7tikala niti Angležem, ki Turka branijo, pomagala. Ta dogovor d^eb mogočnih cesai-je^, je prijatelje Tuiko7 po 7sej Evropi tako osupnil, da že po^sodi cvilijo: ,,naj se pulijo Srbi ih Bolgari 8 Turki, kakor bo5ejo, mi se za nje ne biigamo". No, in to je Kristijanom na Tuiškem ra^no pra7. Dosedanja 7staja se bo spremenila 7 pra^o jugosla^jansko 7ojsko zoper Turka. Črnogorški knez Nikica je pre^zel povelje čiez vae Kristijane 7 lleicego^ini in bo s svojiini Cinogorci Muktar-paao od vseb Ktraui prejel. V Bosniji so vstaai pri Mostanici s Turki imeli bud boj in jib uaposled 7 pobeg zapodili. Srbska je 7se možke do 52. leta na turako mejo poslala. Ilradnije so prazne, šole zaprte. Vido7 dan, t. j. 27. junija pride knez Milan k 7ojski. Geueral Cah stoji s 22.000 junaki 7 Cačaku ob Mora^i in Ibarju in ima nalog prodrcti na jisine Šar-plauine do Priziena, da roko poda Crnogorcem. Nasproti mu stoji močna turška vojska pri No7empazarju. General Alimpič zbira 26.000 mož in nameui na 50 pontonih udaiiti crez Drino 7 Bosuijo. Turki mu to bočejo zabraniti z 15.000 redne 7ojske in pa s 22.000 Baši-bozuki (piosto^oljci ali tolo^aji). Tretjo in najbolj močno srbsko 7ojno 7odi general Črnajev, ki je kakih 50.000 mož nastavil od Čuprije do Aleksinaca. Turki stojijo celo blizu in se naslanjajo na močno trdnja^o Niš. Turška vojna je tukaj močna kakih 30.000 mož.