IZDAJA OOZSMS TRZIN ZARADI INVENTURE ODPRTO K^ISfrbi?10!?'' P-teSet°íe6tnů.POt'in li doseči planirane cille^6!?/ KS TrZÍn leta So uape- drnltev!al^a,ki ^ NA KS SO NAM POVEDALI: sefsvS^^^ef^1^^^ g"?? in 5 izrednih Največ časa so posvetili^.ïÎ^-r®1 sestanki komisij. V' Trzinu,".. Pl ^lematikx novega naselja,in cest od ljudx v KS največ dela.Tu je namreč lani začelo utripati življenje novopriseljencev.Ob naselitvi so se le ti srečali z mnogimi problemi,neizvršenim! obljubami Biroja 71 in ostalih dolžnikov in še čim.Probleme pa so vzporedno z ni jmi xmelx tudi funkcionarji v KS,ki so morali zato hočeš-nočeš prxtxskatx na vrata ra.no raznih pisarn,uradov in vsemogo- in iskati odgovore na resnično pereča vprašaja novonaseljencev,Počasi se stanje izboljšuje.čeprav imajo no v i prebivalci Trzina na jeziku še marsikatero ko! cljxyo vprašanje za tiste,ki so jim na začetku gradnje ob-loubljalx precej več,kot pa na koncu tndi naredili Kjub vsemu je novo naselje zaživelo,novo zgrajeni kompleks zgradb xn tisto kar se bo letos še zgradilo pa je prav go-tovo velxka pridobitev za Trzince. Mnogo vrat je bilo treba odpreti In zapreti tudi zaradi asfalta na trzinskih cestah.Pa ne samo vrat,tudi sestankov v ta namen je bila velika bira."čez trideset",so povedali na KS.Prizadevna komisija za ceste,katero sestavlja peš-oxca trzinskih delovnih zagrizancev je za začetek te akcije res vredna^vse pohvale.To je najmanj,kar ji lahko izrazimo za vse vložene ure,živce,trud in še kaj.Izpeljati akcijo, ( ki je se v teku)da asfaltirajo trzinske sirovo-luknja-ste makedamske ceste,res ni bilo lahko,toda stvar so kljub vsemu pripeljali tako daleč,da daneS že lahko gledamo prve plasti asfaltne smole na Jemčevi in še na nekaterih ulicah. S čim vse so se morali ti ljudje spoprijeti rajši nebi na-števali#Razni invenstitorji,izvajalci,potrdilo-dajalci so zavlekli pričetek za marsikateri dan,da pa je bila mera polna so pritaknili merico -še nekateri Trzinci,ki ne vidijo nič drugega kot le lastne koristi«Krčevito so se protivili odstopiti ped zemlje ali denar,ki ga je bilo treba zbrati od krajanov,K sreči so bili to le osamljeni posamezniki, ostali pa so pokazali veliko mero enotnosti,da se ceste vendar enkrat že asfaltirajo. Čas je,da na kratko naštejemo še ostale trzinske pridobitve v lanskem letu: -Nova avtobusna postaja na Mengeški cesti v obe smeri,prenovljeni prostori doma DPO,cestna razsvetljava na Mengeški cesti,koši za smeti...in še kaj. Iz gornjega lahko razberemo,da je KS bila delovna,še več pa bi se dalo storiti,če bi delali bol enotno,saj so razne razprtije in odstopi krajevnih funkcionarjev lansko leto mnogokrat več škodili kot koristili. Še en pereč problem je bil lansko leto na KS: Kot so povedali predstavniki KS,(in kot smo lahko tudi sami videli)je delala le peščica ljudi,drugi pa se za probleme v KS niso zanimali preveč.Niti tisti,ne vsi,ki nosijo zveneča imena kot :DELEGAT,nekateri celo PREDSEDNIK,kaj šele ostali krajani.S tem,da so prišli na dva zbora občanov,ker jih je zanimalo koliko bodo plačali za ceste,res niso poravnali Vseh dolgov do svojega kraja. Ali bomo uspeli take" nedelavne"ljudi na prihodnjih volitvah zamenjali z bolj aktivnimi?Ali bomo tudi takrat okinčali tistega,ki je pokazal voljo do dela v KS,s kupom vseh mogočih funkcij,tako da zaradi preobremenjenosti ne bo mogel pokazati kvalitete nikjer? Naloge vseh DPO je da z večjo zavzetostjo pritegnejo čimveč novih ljudi.Poiskati jih tudi med novopriseljenimi in mladino,ki še ni angažirana.Le tako bomo dosegli kvaliteto. Ko smo ravno pri iskanju novih delovnih delovnih članov za KS:kje pa je kopica vodilnih in vodstvenih delavcev iz podjetij,ki živijo v Trzinu?V službi so zelo družbeno-politič-•no aktivni,p© "šihtu"jih pa v krajevni skupnosti ni kaj dosti na spregled.Vsaj mnogih od njih ne! NÀ SZDL TRZIN SO BILI KRATKI:"Vsklajevali smo probleme v KS in sicer večje s koordinaci jo, manjše pa odbor sam, sodelovali smo tudi z drugimi DP organizacijami." Predsednik je bil ob pogovoru kritičen glede sodelovanja članov:"Problem je bil v neresnosti nekaterih članov,pohvaliti pa moram peščico delavnih."STARA PESEM! KJE PA JE VZROK? Prihodnje obdobje si želim$> to organizacijo bolj aktivno. Marsikje bi lahko posegala v probleme bolj odločno.Najbolj prav pa ni tudi to,d-a so kot smo izvedeli-imeli sestanke le člani 10,odbora KK Trzin pa sploh v celem letu ni bilo! 0 DELU ZVEZE BORCEV Smo že večkrat pisali,zato danes samo na kratko: Udeleževali so se komemoracij v okoliških krajih,v sodelovanju z drugimi DPO pripravili proslavo za dan žena.Sodelovali pri odkritju partizanskega spomenika v Komendski Dobravi, ter priložnostno obdarili partizanske vdove in ostarele občane.94—članska organizacija ima okrog 1^-20 aktivnih ljudi.Podoben plan imajo tudi za to leto. MLADINSKA ORGANIZACIJA je bila preteklo Ifto precej neorganizirana.Delali so po malem pri eni organizaciji,malo pri drugi,rezultata pa ni pokazati nikjer takega,da bi lahko rekli:"Da,to pa je naredila mladina."Mogoče tudi zato,ker je prepuščena sama sebi.Pohvale vredno je,da so pomagali pri zbiranju denarja za obdaritev otrok ob novem letu,po zaslugi KS pa so dobili prenovljen prostor za mladinski klub. Do sedaj so ga uporabili le za nič kaj dostojno novo letno zabavo,v njem pa tiskamo tudi to številko,Odseva, Vinjenem sklopu je lansko leto začel izhajati tudi naš,Odsev. Ali je to pridobitev za Trzin,ali dela dobro ali slabo.e# To bomo prepustili vam,da prisodite sami. Glede na odmeve lahki, sami zatrdimo,da je bil tak časopis potreben.Če nismo dosegli drugega,smo v teL petih številkah vsaj nekuliko pritegnili trzinsko mladino,ki se sedaj marsikatero uro zbere skupaj ob tipkanju časopisa.Pohvalno je,da tako ali drugače sodeluje pri izdaji okrog 15-20 mladincev.Sami uredniki pa smo imeli največ problemov pri iskanju zapisnikov za informator. POVPRAŠALI SMO še o dejavnosti OOZK Trzin.Največ časa in pozornosti jim je vzel« obravnavanje,ter izvrševanje sklepov in nalog pete seje CKZKS. Obravnavali s"> tudi sklepe občinske konference in izvajali naloge občinskega komiteja.Skrbeli sn za idejno politično izobraževanjema dr si«dno izvajanje delegatskega sistema in družbene samozaščite.Reševali so tudi kadrovske probleme v KS.Organizirali so tudi uspešn* proslavo ob ljubile j ili : "Rdeči koraki" , v kateri sosodelovale tudi vse druge krajevne DP organizacije. Največ preglavic so jim delale kadrovske težave,kar pa je bil* slaba točka tudi pri drugih organizacijah v KS. PREGLEJMO ŠE DELU DRUŠTEV : KUJ."FRANC KOTAR"TRZIN je imelo pet sej in več sestankov,z delom v preteklem letu pa so zadovoljni.Uprizorjena je bila igra "VOZEL"adaptirali so oder,napeljali 'novo el.napeljavo,obnovljene so bile sobne kulise.Za konec leta so pripravili premiere "MAČEHA in PASTORKA",ki so jo uprizorili že večkrat tudi v tem letu. Letos načrtujejo ureditef gledališča v kamnolomu,k temu načrtu pa naj bi pristopile tudi druge DPO.Kot je povedal predsednik društva,nameravajo pripraviti avdicijo za nove igralce, pripravlja pa se tudi ustanovitev lutkovne skupine.Mentorj a že imaj«,potrebno pa bo pritegniti čimveč takih,ki jih to zanima. Upamo,da jim bodo načrti uspeli! RK TRZIN je preteklo leto pridobila veliko novih članov,redno pa so imeli tudi' sestanke .Letos so obdarili starostnike od 75 let dalje in organizirali akcijo zbiranja papirja ter cbleke. Pri tem je sodelovala tudi osnovna šola.Predsednica nam ja povedala,da Sa izpeljali tudi krvodajalsko akcijo,ki pa Je s a o x najveS težav so pri.tem naietei. Pa e nikih.Za; prihodnje let, si želijo več sodelovanja z novim naseljem,osnovno šolo in mladimi,ki bi še želel ^eleMti predavanj o prvi pomoči v Domžalah. mmi.Tudi o^ njem smo ze veliko pisali,ima že okrog stc čla nrv,.d tega najman dvajset zelo aktivnih.Vključili so tudi 8 r~\Pa 80 "SeSli nekaJ uspehov postali so občinski zmagovalci v streljanju z zračno puško osv.jil^p fcudl prehodni pokal_y n.ihovih vrstah J» * o odllcnl11 posameznikov v občinskem merilu T!- tekmi,VM^ ki íih priredili ali udeležili ne bi na stevali,ker jih je bilo preveč,omenimo naj le,da se , bili P-red^elJi memoriala"Tineta Kmetica" , organizator Ji špoL občL V , JnÍh t0V8rn Ín S-titelji vseh kol tekmovanj občinske lige.Mesečno strelja na strelišču okrog štiristo i^v T Î-kljUS USPehS tega društva?"smo se vprašali. Prav gotovo v aktivnosti tehničnega vodstva,ki vedno najde cas,da organizira akcije in-pritegne za sabo tudi ostale I^av tega pa manjka pri ïmtem^J^or^^ je_la —-kldub mar sika tcriïT^îrTtikârâ ~ katerih sk'epi pa so ostali le na papir ju.Pos^vja se celo vprašanje,ali je društvo splih registrirano!? Iz njihovih vrst bi bilo vredno omeniti zelo prizadevnega Vink a Jagodica m mogoče se enega,dva,ostali Pa se.za delo ne zanima " ? kaj preveč.Mladinci sami neorganizirano poskušajo s ki m im nogometom in podobno,toda logično,da uspehov ne mo e . biti.Naj nas ob takem delu ne čudi vest,ki Jo boste prebra U v tem "ODSEVU",da so mladi Trzinci v malem nogometu il - 1-tos našel kdo,ki bo stvar bol resno vzel v roke in spravil to društvo na zeleno vejo? Držimo pesti! J Čeprav v našem kraju lani ni bilo pokrov, gasilci niso lenarili. Ce je bilo potrebno so pomagali ljudem, največkrat i so i;orali črpati vodo iz kleti.> raznim organizacijam pa so pomagali s svojim kombijem'pri prevozih. ;Cot vsako leto sc. tudi lani pripravili uspešno gasilsko veselico. Kar tri desetine iz Trzina so se udeležile občinskega tekmovanja, sodelovali pa so tudi na sektorskih vajah v Mengšu. Velik pomen so pripisali skrbi za mladino in na sploh za pripravljenost desetin, rionirjem so kupili novo :j00 litrsko motorno brizga Ino. Za vse člane in njihove svojce so organizirali izlet v Kumrovec, ob koncu leta pa so vsem fantcftn-gasilcem, ki slu .i j o vojaški rok posl-ili čestitke in nekaj denarja. Ob tednu gjsilstva so obiskali osnovno šolo. Otrokom so pokazali ^.jsilski dom, dogovorili pa so se tudi za tekru o v nje otrok o poznavanju v mostnih ukrepov pred požari. \/eliko časa jim je vzela tudi lepa navada, da se gasilci udele ujejo pogrebov članov iz lastnega pa tudi članov iz drugih sosednjih društev. 0 delavnosti društvo pove tudi podatek, da so imeli kar 11 sestankov upravnega odbora in dva čl-nska sestanka, nekaj članov pa je. delovalo tudi v raznih odborih in komisijah v občinski zvezi. Trznski gasilci gledajo tudi v naprej. V načrtu imajo gradnjo novega doma, vendar imajo težave s pridobitvijo zemlje. Upamo, da jim bo to letos uspelo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX >UREDI:IK ODSEv- V UKTJrQRí.I - Dragi Trzinci, sedaj lahko precej mirneje spite! Vrste branilcev naše domovine je okrepil postavni in korenjaški član našega uredništva. Pred kratkim so v vojaško suknjo oblekli Capuder i'jarjana, ki nam je napisal '/.e nekaj ganljivih pisem. Pretreseno ugotavlja, da je prišel izpod dežja pod kap, saj razmere v vojski, kljub njegovim skritim željam,niso dosti boljše od tistih, ki jih je bil vajen v uredništvu. Tudi mi nismo preveč zadovoljni, saj smo izgubili kritičnega in požrtvovalnega sodelavca. / Lahko le upamo,da smo v Isacu dobili prvega trzinskega vojnega dopisnika in to iz prvih bojevniških vrsti Ob sedanji hitrosti izdajanja Odseva lahko pričakujete, da boste v naslednji številki 'e brali harjanove spomine na vojaške dni. VPRAŠANJE ZA DELEGATE VPRAŠANJE ZA DELEGATE VPRAŠANJE ZA LÊLEGA Zanima me, kdaj -bodo novi telefonski priključki na Mengeški cesti? V marcu 1978 bo minilo 5 let odkar sem vložila prošnjo za telefonski pritó^aček. Prosim za odgovor in že vWprej lepa hvala. Erna Smeraj o Vprašanje o telefonskih priključkih je zelo zanimivo za ves Trzin, postaja pa tudi vse b.lj pereč problem celotne domžalske občine. Pri delegatu za PTT tov. Završniku smo se pozanimali kakšne so možnosti za nove telefone v Trzinu. Pojasnil nam je, da priključkov ni zaradi pomankanja sredstev. Vprašanje sredstev za obnovo in povečanje telefonske centrale v Dom-žalah^ter zgraditev nove v stari mengeški osnovni šoli 99 obravnavali oelo na republiški skupščini. V preteklem letu je bilo za celotno občino predvidenih 1000 novih priključkov. Nuvo trzinsko naselje je bilo obtavnavano posebej, koliko priključkov pa naj bi dobil sferi del Trzina pa ni vedel povedati nihče » Težava je tudi v tem, da v letu 1977 plan ni bil realiziran. Na vprašanje, kaj je s telefonskimi govorilnicami v Trzinu, pa je tov. Završnik odgovoril:"Za Trzin sta predvideni dve govorilnici.. Ker pa ni možnosti uvoza, teh govorilnic v Trzinu še ni." Med poizvedovanjem smo izvedeli, da enake telefonske govorilnice izdeluje tudi Iskra, Ses ne vemo zakaj moramo biti odvisni od uvoza! ** Tajnik KS Trzin tov, Novak je povedal, da centralo v Mengšu že urejajo, vendar novih priključkov v Trzinu ne bo toliko časa, dokler ne bo potegnjen telefonski kabel iz Domžal in opremljena nova centrala v Mengšu. To je potrdila tudi upravnica PPT v Domžalah. Točnega odgovora, kdaj bodo na voljo telefonski priključki v Trzinu in koliko jih bo, pa žal nismo dobili nikjer. CXXKXXXXXXXXXXXX ŠE^AJ O VRTCy...NeJca j časa se. je na veliko pripovedovalo, susljalo po.Trzinu v mno-mnifr krogih,da vrtca,ki Je: za nač pomemben,ne..bo. Prizadela nas je^s n^»- novica,fe.jti ne more nam biti vseeno,in nam tudi ni,dà starša za.,vode malške iščejo najrazličnejša varstva tudi izven Trzina.;v pogovoru,ki smo ga imeli s predstavniki krajevne skupnosti,pa smo dobili drugačno sliko: "Vsekakor smo Se zopet,kot ponavadi,srečavali s problemi m razno raznimi ovirami,ki Smo jih morali prekoračiti," so nam zatrjevali t"Toda vse,smo razčistili na ■ sestanku pri predsedniku skupščine,Jerneju Leniču." ..Pomeajli so çe za premostitveni kredit,ki ga bo dala Lju-. , blanska banka v Domžalah v vsoti 670 starih milijonov samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva,ki bo invenstitor. Takoj po obisku pri predsedniku,pa so se sestali s predstavniki GP Gorica,ki bodo izvajalci del in bodo tudi dali ostali del posojila. Z gradnjo tega tako nujnega objekta naj bi se pričela v mesecu marcu ali najkasneje aprila. V tem času Pa je potrebno urediti lokacijsko dokumentaci jo .potrebno ps .'bo dokupiti še nekaj zemljišča. ^ ; xxxmrn^xtaxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx PRAVA ZBIRALNICA Trzinski kmetje,združeni v tako imenovani Strojni skupnosti,so se dogovorili,da zgradijo pravo zbiralnico mleka. Kajti ob pločniku Mengeške ceste,kjer je.sedaj,za to res m primerna.Z delno denarno„pomočjo Emone(kmetijska koope-' racija Ljubljana) in izvajalcem del krajevno skupnostjo, . _bodovv ta namen preobnovili konec lope ob Habatovi ulici Cena vseh del bo znašala okoli sedem starih milijonov. Dograjena pa naj bi bila najkasneje do 50.VI». 78. Da je zbirališče mléka res potrebno,bi navedli nekaj podat-kov:kmetje iz Mengša,Loke,Domžal,Depale vasi in seveda Trzina dnevno oddajo petsto litrov,kar pa letno nanese svojih stotrideset tisoč litrov mleka.Ker pa se v poletnih vročih dneh mleko rado skisa,že sedaj premišljujejo o hladilnih napravah,ki bi jih kasneje ^gradili. PISMA BRALCEV - PISMA BRALCEV - PISMA BRALCEV - PISMA BRALCEV OB PRIPOMBAH NA NAŠE PISANJE V prejšnji številki smo c člankom: "Gozd mi pomeni vse", v katerem smo se pogovarjali s Henrikom Mušičem - Henom, dvignili precej prahu. Člani uredništva smo slišali precej ugovorov in protestov, dobili smo pismo tov. Kmetic Frenka, o našem pisanju pa so razpravljali tudi na sestanku Zveze borcev. Vsi so nam očitali nepreverjeno in neutemeljeno pisanje. Ogorčenje je bilo kar precej veliko, kazalo je, da Henrik Mušič med vojno sploh ni bil aktiven. Slišali smo celo pomisleke: "Ne vem, a'je sploh bil zaprt?" Vse skupaj nas je precej presenetilo» Takšnih reakcij pri tem članku nismo pričakovali. Tov.Mušiča smo izbrali za pogovor z občanom, ker smo ga poznali kot šegavega človeka in upali smo, da bo s svojimi lovskimi zgodbicami popestril časopis. Ker pa se je Hen razgovoril o vojnih letih, smo si dejali: "Zakaj pa ne?" saj je tudi dobro, če zapišemo kaj o tem obdobju - obdobju, ki je bilo še kako pomembno za naš kraj, a ga mladina ne pozna dobro. Tudi uredniki časopisa smo mlajši in iz svojih izkušenj nismo mogli preveriti resničnosti besed našega intervjui-ranca. Zanesli smo se. na njihovo resničnost, saj smo Henu zaupali, pa tudi zato, ker ljudje običajno, če od tega nimajo posebne koristi in če vedo, da bodo njihovo izjavo lahko preverili tudi drugi, ne potvarjajo resnice. Vse kar povedo da drugim sliko o njih samih, nihče pa ni rad lažnjivi Klukec v očeh sovaščanov. Izjav intervjuancev ponavadi ne preverjajo niti v velikih "ta zaresnih" novinarskih hišah, zato: tega tudi mi nismo delali, šo zlasti, ker nas vedno preganja čas. Po številnih pritožbah pa smo začeli stvar podrobneje raziskovati. Hen, ki se mu je videlo, da so ga govorice precej prizadele, nam je zatrdil, da se tisto, kar smo napisali v časo- ' pisu ne razlikuje od besed, ki jih je izrekel ob intervjuju, hkrati pa je zatrjeval, da je med vojno res deloval proti okupatorju. V dokaz je našteval ljudi, ki nam to lahko potrdijo. Tudi naša poizvedovanja so kmalu ovrgla namigovanja, da Hen ni sodeloval v odporu. Izkazalo se je, da je bil kar aktiven. Mogoče ne tako kot nekateri vidnejši predstavniki trzinskega odpora, saj £e bil še mlad, a sodeloval je! Sosed Mušič Janez - Johanov Johan, ki je bil eden glavnih aktivistov v Trzinu, ga je večkrat uporabljal za kurirja, stražarja, trosil-ca letakov itd. Hen je bil zaradi nesu&ljive podobe za to precej uporaben, Ker pa je bilo treba vse to delati v največji tajnosti, drugi Trzinci za to miso vedeli, čeprav je marsikdo izmed nas prepričan, da je vedno z vsem "na tekočem". Ko smo brskali za podatki o vojnem času smo pogosto ugotovili, da se tudi tisti, ki so sodelovali v raznih akcijah ne morejo več točno spomniti, kdo vse je v akciji sodeloval in kako je akcija točno potekala. Po 35 letih spomin zbledi, zato ni čudno, če je Hen v omenjenem članku izjavil; "Veš,veliko sem že pozabil". Njegove izjave niso povsem točne, pa vendar pri tem ni naredil nobene usodne napake. S svojim pripovedovanjem ni nikomur prizadel slave ali časti. Zgodi se pač, da določene stvari z leti počasi zbledijo. Hen ni sodeloval pri miniranju proge ampak pri njenem rušenju, saj so progo uničili tako, da so odvili tračnice s pragov. Učinek je bil isti - vlak je iztiril. 0 tem dogodku nam je pripovedoval Orel Frenk: "19.aprila 1944 smo dobili nalogo, da pretrgamo daljnovod Črnuče-Velenje in sicer tako, da raztrelimo dalnovodni steber na bregu Bistrice v bližini Ihana v Studi. Akcije smo se udeležili: Habjan Stane, Mušič Henrik, jaz in še nekdo, pa se sedaj ne morem spomniti. Ker smo imeli premalo razstreliva se je drofc po eksploziji le nagnil. Ker akcija ni uspela, smo se čez travnike vrnili v Trzin in se odločili, da razderemo kamniško progo. Pri Knoftru smo dobili orodje: železne drogove in nekaj ključev za odvijanje matic, 3 katerimi smo razdrli progo od Knoftra do Stoba, nekako do t;Jja kjer je sedaj bencinska črpalka. Drugo jutro je zaradi tega iztiril vlak, prevrnila se je lokomotiva in poškodovala sta se dva voza" £ -p ^i^fý-iU J:**** polovici vojne o Tako je decembra '194-3 mladina uničila loo m telefonskega kabla med Trzinom in Depalo vasjo0 Člani Narodne zaščite pa so takoj v začetku leta 194-4- pripravili akcijo žaganja telefonskih drogov med Trzinom in Dobravo„ Telefonska napeljava je bila tako prekinjena zaporedoma kar dvakrat: 12«, januarja in 5.februarja 194-4-0 Podatkov o drugih prekinitvah telefonskih zvez v bližini Trzina sicer nismo do'bili, vendar pa niso izključene, saj vse akcije partizanov in drugih posameznih skupin niso zabe-ležene0 če ima.kdo od Trzincev še druge podatke jih bomo z veseljem sprejeli in upcrabilio - t Kot je ugotovil Kmetic Frenk smo v članku narobe uporabljali izraz tereneco Tu je prišlo do napačne predstave, da so bili partizani tisti, ki so se borili v gozdu z orožjem, terenci pa so bili tisti, ki so doma sodelovali s partizani in pomagali v boju z okupatorjenu Hen ni bil terenec, kajti terenci so bili ljudje, ki so bili v partizanih, vendar so "na terenu", izvrševali naloge, ki so jim jih nalagali višji forumio Pri svojem delu so se opirali na aktiviste, to je na domačine, ki so bili člani Narodno osvobodilnih odborov, člani OP, člani Narodne zaščite, člani mladinskih organizacij ali skojevcio Zaradi članstva v kateri od naštetih organizacij so. aktivisti delovali bolj načrtno in jih je zato treba razlikovati od drugih simpatizer-jev in podpornikov partizanstva,, Naša napaka je bila povsem nenamerna, tudi Hen je ponevedoma povzdignil nekatere trzinske aktiviste med terence o Treba pa je povedati, da na te funkcije ne moremo gledati povsem togoc Zgodilo se je, da je bil marsikak kmet, ki ni bil v nobeni organizaciji za partizane precej koristnejši kot marsikak aktivist, ali pa je opravljal težje delo in pri tem več tvegal kot posamezen tereneCc Bila je vojna, ki ne pozna hirar-hičnih pravil, ki jih sedaj prepogosto uporabljajo tisti, ki bi radi vse udeležence NOB uvrstili v predalčke po tem koliko je kdo prispeval pri osvoboditvi« Zaradi razlik med ljudmi in zaradi različnih okoliščin je takšno predalčkanje nemogoče„ Kot so pokazala naša poizvedovanja je Hen med vojno delal za partizane* Mogoče je naredil tudi kakšno napako c To je bilo v času strahu, navzkrižne propagande in grozot možno, člo veško, še zlasti pri mlajših ljudeho Nihče ni popoln* Vendar pa J Torej je Hen res sodeloval v tej večji akciji. Hen tudi trdi, da je raztrelivo za miniranje droga prinesel on. V tovarni Jambor, sedaj Energoinvest na Črnučah, naj hi mu ga dal Hotuje Drago, v Trzinu pa naj hi nevarni tovor predal Burgar Janezu ( Jern) . Nismo mogli ugotoviti ali je "bilo to raztrelivo uporabljeno za miniranje droga v Studi, ali pa so ga uporabili v kaki drugi akciji. Prav tako nismo mogli ugotoviti ali je bil električni daljnovodni drog za Knoftrom zares kdaj miniran ali ne. Nekateri ljudje so pritrdili, drugi pa se tega ne spominjajo. Čas briše spomine! Kar se tiče rušenja proge smo ugotovili, da je bila porušena tudi 23.junija 1944, ko jo je nekje na odseku Domžale Trzin uničila patrulja 4.bataljona Gorenskega odreda. V našem članicu Hen trdi, da je sodeloval tudi pri žaganju telefonskih drogov proti Dobravi. Ko smo ga podrobneje spraševali, je povedal, da je takrat stražil, kdaj pa je to natančno bilo ni vedel. Ugotovili smo, da so drogove žagali v začetku leta 1944 in da je takrat v akciji sodelovalo veliko zavednih mladincev in drugih vaščanov vendar bi tažko izvedeli za imena vseh udeležencev. Na zahtevo tov.Kmetic Frehka smo skušali ugotoviti, kolikokrat sploh so bile prekinjene telefonske zveze na področju Trzina. Naloga je bila precej težka, saj je zbledel tudi spomin na ta dejanja. Še največ podatkov smo dobili pri tov. Orel Fren-ku in v raznih knjigah o NOB na našem področju. Prva akcija je bila 27ojulija 1941 i "Trzinski komunisti in skojevci so dobili za to noč iz rašiške čete nalogo, da porušijo železniško progo. Ker so bili premalo opremljeni za tako akcijo, ukaza niso izvedli, pač pa so porezali telefonsko napeljavo proti Črnučam." Ko smo enega od udeležencev te akcije Mušič Toneta - Matevževega, spraševali kdo je sodeloval v njej je sicer naštel udeležence, vseh pa se ni mogel spomniti. Kot kaže je bila naslednja sabotažna akcija 5.avgusta 1941, ko so rašiški partizani prekinili telefonski vod med Trzinom in Črnučami. Veliko sabotažnih akcij je bilo v drugi nismo odkrili nobene usodne napake, ki bi zahtevala, da zviška gledamo n« Hena. kjegova pripoved v prejšnji številki ni bila povsem točna, vendar ni bila zlonamerna. Hen, čeprav je med vojno naredil mogoče več kot marsikdo, ki ima partizanska leta, teh let nima priznanih. S pripovedjo ni iskal osebne koristi, če pa je uporabil napačne izraze to ni t,k greh, da bi lahko sovaščani izgubili zaupanje vanj. „olj nas moti to, dá so nekateri stvari tako zapletli in napihnili. Kot kaše se je marsikdo čutil užaljenega, ker smo se o vojnih časih pogovarjali s benom in ne s kom drugim,"ki bi bil bolj poklican, da govori o tem." V uredništvu smo si edini, da smo naredili napako, ker stvari nismo preverili (to se nam je zgodilo že preje). Poskusali bomo v bodoče bolj kritično presojati naše članke, vendar pa nas ovira to, da nismo profesionalci. Mogoče je to ž«, drugi del odgovora na pismo tov. Kmetica, ki ga tudi zanima zakaj časopis pišemo ponoči in kaj pomenijo glasovi: R®, bUi,, ,KLOC, TOK TOK, ki prihajajo skozi okno sejne sobe DPO, kot je narisano na enem od vioev iz prejšnje številke. Ponoči delamo, ker se le takrat lahko vsi zberemo, saj moramo čez dan delati tudi druge stvari, «aj tov.Kmetic Frenk verjame ali ne, pisanje časopisa ni naša edina in osnovna zadolžitev, ki bi ji lahko namenili ves delovni dan m bi lahko zvečer šli spat kot drugi pošteni krajani. Glasovi TOK TOK posnemajo pisanje pisalnega stroja, ostale glasove pa proizvaja razmnoževalni stroj: 1. , K.LOC - ročica pri ciklostilu naredi zasuk in potegne papir v stroj. 2. :,ÏSK - papir drsi po drsečem valju in vpija črno barvo črk. 3. «UM - valj se odmakne od papirja, da ta izleti iz stroja. Pozabili smo se: 4.KI&K, ki ga povzroča sistem valjev in oprijemalka matrice, ko se vrti in se bliža položaju, ko bo naslednji list spet prišel v ciklostil. Upamo, da je tov. Kmetic z našo razlago zadovoljen. Ce ni, ga vabimo da -s obisce, lahko bo sam zavrtil ročico ciklostila! PISMA BKALCEV - PISMA BRALCEV - PISMA BRALCEV - PISMA BRALCEV ODPRTO PISMO (VPRAŠANJE) UREDNIŠTVU ODSEVA Zakaj mislite, tov.urednik, naj bi imel doslej ravni del Jmčeve ceste prisiljen vpogib odnosno ovinek, ko že nameravamo to cesto modernizirati in asfaltirati? Saj «vinkov imamo še tako preveč! Menda naj ne "bi dobila modernizirana pesta novega ovinka zaradi nasproti stoječe nove ograje, ki jo je tik ob sedali cesti postavil nek odbornik odn»sn» delegat KS? Kolikor mi je poznano, se včasih, ko še ni bilo urbanizacij* niso smele postavljati ograje tik ob cesti, temveč dva metra stran od ceste. Kako pa je s to rečjo danes, ko je za vsako stvar, če nekaj gradiš in postavljaš, potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje? Ali si sme novo ograjo tik ob cesti postaviti vsak krajan ali tako dela lahko samo odbornik? Kaj menite tov.urednik? Ali je ta ograja tik ob cesti postavljena z uradnim dovoljenjem ali kar tako, brez vsakega dovoljenja? Mislim, da bi se morali vsaj zdaj, ko nameravamo modernizirati cesto, držati nekaj osnovnih načel in ne bi smeli dovoliti na novi cesti umetno siljenih ovinkov zaradi nekih novih ograj! Ako je bilo za postavitev nove ograje tik ob cesti izdano uradno dovoljenje, potem naj za rušenje ograje plača odškodnino lastniku tisti uradnik, ki je takšno dovoljenje izdal! Ako pa je ograjo tik ob cesti postavil lastnik sam, brez dovoljenja, v takem primeru naj škodo za rušenje nosi lastnik. Mar ni tako edino pravilno tov.urednik? Menda ne bomo s cesto zdaj še bolj ovinkarili? Ali pa nismo vsi krajani v naši družbeni ureditvi enako enakopravni? Kaj menite, tov.urednik? Vida Pranjič Ko smo prebrali vaše pismo smo si bili vsi edini: "Prav je povedala. Take stvari se pri nas ne smejo goditi!" Potem pa smo zaceli malo raziskovati problem in kaj kmalu smo ugotovili, da vse le ni tako preprosto, kot bi človek mislil. Ugotovili smo, da je večina krajevnih funkcionarjev in delegatov, ki stanujejo ob novo asfaltiranih cestah izgubila nekaj svoje zemlje (nekateri kar precej), predsednik odbttra za asfaltiranje cest pa se je moral odreči celo novo postavljeni ograjio Težava je v tem, da ceste namenjene asfalti- ■ ranju in še zlasti Jemčeva, potekajo skozi naseljeno območje in da bo asfaltirano cestišče širše od sedanjega« Ker ceste potekajo med hišami in posestvi z mejami, ki so se izoblikovale v preteklosti je zaradi modernizacije treba kar naenkrat odstopiti^del zemlje. Parcele ob cesti so najrazličnejših oblik, zato je nemogoče doseči, da bi izgubili vsi enakô.'V človeški naravi pa je, da nam ni všeč, če se-nekdo bolj uočeni izmaže kot drugi. Začela so se prerekanja, nasprotovanja in negodovanja. Le malo se jih je brez prigovarjanj odreklo zemlji zaradi skupne koristi» Žal se je treba sprijazniti s tem, da Trzinci nismo več takšni, kot so bili včasih, ko so zaradi koristi cele vasi vsi stopili skupaj in zaradi celega kraja tudi kaj žrtvovali«, Lep vzgled za takšno nesebičnost nam še danes dajejo ljudje iz bolj zaostalih krajev kot je Trzin. Tudi v Domžalski občini so primeri, da so krajani zaradi asfalta prostovoljno prijeli za orodje ter z delovno akcijo in drugim samoodrekanjem poskrbeli za posodobljenje svojega kraja. Naj povemo še to, da so zaradi asfaltiranja trzinskih cest izgubili največ zemlje še tisti redki kmetje, ki so v Trzinu še ostali. Čeprav jim zemlja pomeni več, kot marsikateremu drugemu vaščanu, so se najmanj pritoževali pri razko-pavanju njihove zetilje. Tudi v spodnjem delu Trzina ni bilo razen redkih izjem posebnih negodovanj. Tam je modernizacija cest, zlasti Rakefove, ljudem vzela precej zemlje, razpolovila jim je sadovnjake, podreti so morali gospodarska poslopja, pa vendar se ti ljudje niso tako pritoževali, kct se pritožujejo nekateri ob cestah v zgornjem delu Trzina, ki se jim gre za metre zemlje, katerih do sedaj ni nihče kaj prida koristno izrabljal. Ses je, to je njihova zemlja in v zemlji je denar dobro naložen. Pa.vendar tudi cesta bc koristna, hkrati pa bo last vseh. • Nismo razsodniki. Probleme okrog cest tudi premalo poznamo, pa vendar se nam zdi, da bi lahke vsi malo bolj strpno gledali na stvar in da bi morali vsi tudi zaradi skupne cest.-, zaradi koristi in ugleda celega Trzina pokazati nekaj več solidarnosti. Kar malo nas je zaneslo cd vsebine pisma, vendar smo želeli napisati tudi te stvari. Predvsem bi radi povedali, da kakor je nam znano ( o tem sme precej poizvedovali), trzinski funkcionarji in delegati v glavnem niso imeli koristi od asfaltiranja. Pravzaprav so imeli več težav kot Pa ugodnosti. Njihovo delo je bilo in je še izredne nehvaležno. Treba je bilo sklicati izredno veliko sestankov, hoditi cd urada do urada; dobesedno so si pcdajali kljuke občinskih in drugih pisarn, kc so se pogajali za nešteta dovoljenja, ko so prosili za kredite, kc sc urejali nesporazume itn. _ _ lahke povemo, da so marsikje naleteli na nerazumevanje m da so jim večkrat, kot pravimo po domače, metali polena pod noge. Po drugi strani pa je bilo treba prepričevati ljudi. Vsota, ki je potrebna za asfaltiranje ni majhna. ljudem je težko zbrati takšne količino denarja, potem pa se še odreci kosu zemlje. Člane odbora za asfaltiranje, ki so po vasi podpisovali pogbdbe in nabirali denar, so nemalokrat sprejeli kot "tiste, ki nam kradejo denar», ket da bi nabirali denar za v lasten žep. Toda tudi člani odbora in drugi v krajevni upravi so bili na istem - tudi oni so morali plačati svoj delež. lmenU Trzina Pa so r"a lastna pleča prevzeli tudi izredno veliko odgovornost. S svojimi imeni so podpisali, da bomo v Trzinu zbrali 225 starih milionov dinarjev potrebnih za asfaltiranje. Od tega bo treba do l.marca izplačati 5o milijonov, 1.8. m 3o.ll. pa še po 75 milijonov, če denar ne bo zbran nosijo odgovornost podpisniki pogodbe, lahko Je kritizirati, teze pa se Je odpovedovati prostemu času in hoditi na dolgotrajne sestanke, tekati po kanolijah, se izpostavljati kri-tiziranju sovaščanov.... Prav bi bilo, da M ^ t nergajo poskusili sodelovati in mogoče bi s svojim delom pripomogli k uspešni izvedbi asfaltiranja, hkrati pa bi bili tudi dobro seznanjeni z vsem "zakulisnim delovanjem" Pohvaliti Je treba člane odbora, ki so se zakleli, da kljub težavam ostanejo skupaj dokler ne dokončajo začetega dela. Marsikdo obljublja, da po tej akoiji ne bo naredil nič veo za Trzin. Razočarani so nad negodovanjem sokrajanov. Pa vendar mislimo, da so to tisti ljudje, ki bodo zaradi skupne koristi Trzina spet stopili skupaj in spet poskusili narediti kaj za naLkrai, Takšnih ljudi bi v Trzinu rabili še več Kot smo člani uredništva zasledovali dela okrog priprav za asfaltiranje lahko rečemo, da pri asfaltiranju krajevni funkcionarji in člani odbora za asfaltiranje res niso bili izenačeni z drugimi krajani, ampak so morali žrtvovati precej vec kot ostali. Žrtvovati je morala tudi Koleno Anka, za katere ograja najbrž gre, kot smo iztuhtali ob branju pisma tov. Franjiceve. Anka je aktivno pomagala pri delu odbora za asfaltiranje, povrhu vsega pa je tudi podpisala, da bo brezplačno vršila ves nadzor asfaltiranja. S tem je prihranila Trzincem okroglo 13 starih milijonov, ki bi jih. morali drugače izplačati komunalni interesni skupnosti Domžale (to je 4 % od celotne investicije). Anka ta nadzor vrši tudi med služba, kar Oi grě v škodo pri delovnem času. Hkrati pa mera Anka prav tako kot vsi drugi krajani plačati svoj del prispevka za asfaltiranje. Dobro je da vemo tudi to, ko razmišljamo o pro-tekcijaho Ko smo se pogovarjali z Anko nam je zagotovila, da je za projekt o asfaltiranju cest prvič zvedela šele, ko so jo zaprosili, če bi hotela delati v odboru za asfaltiranje, takrat pa so bili načrti o poteku moderniziranih cest že narejeni. To So nam potrdili tudi drugi, ki so sodelovali pri tem delu Ko pa smo spraševali zakaj Je bil potreben ovinek na Jemčevi cest! (k! ni posebno velik), pa so nam pojasnili, da Je potreben zaradi varne speljave križišča, ki Je v bližini. Zaradi ovinka naj bi vozniki laže speljavali križišče. Kot smo že zapisali, nismo sodniki in tudi nimamo strokovnega znanja; zapisali smo samo še nekaj misli in dejstev kx vam^bodo mogoče v pomoč, ko boste ustvarjali svojo sodbo.' Ereprxcanx smo, da se strinjate z nami, da bi ob takšnih stvareh, ko gre za prihodnost vsega kraja, lahko vsi skupaj malo bol, sodelovali in posamične interese podredili skupnemu. Sa-Mo tako nam bo lepše v Trzinu! Prav gotovo se s tem strinja tudi tov.Vida Franjič, saj Je s pismom pokazala, da Ji ni vseeno kao se dogaja v našem kraju in si Je upala Javno povedati kaj se 01 ne zdi prav. Dobro Je, da zvemo tudi za takšna menja xn potem s skupnimi močmi osvetlimo problem in mogoče celo najdemo rešitev. Anka nam Je v pogovoru o pismu tov.FranJičeve izrazila zeljo da bi tudi ona, napisala pismo v katerem bi pojasnila se nekao stvari. Kot smo veseli vsakega pisma krajanov (četudi oe mogoče neprijetno za nas), smo Ji rade volje dali mož-nost odgovora: Anka Kolene Trzin, Jemčeva 12 61234 Mengeš Ob razgrnitvi projektov modernizacije cest v Trzinu, Je bila vsakemu krajanu Trzina dana možnost, da uveljavlja svoje samoupravne pravice v KS. Očitno Je, da se tovarišica ni zdra-mxla pravi trenutek, ali pa se Je takrat strinjala s potekom trase. Vsekakor z njene strani ni bilo pripomb na razgrnjen projekt» ^ V projektu mapa l.list 3,o - situacija, Je razvidno, da Oe zxva meoa (sporna ograja, ki Jo omenja tov.) oddaljena pri tatxenem profilu št.29 od roba cestišča l.oo m, odnosno od roba bankine o.5o m in ni predvidena za rušenje. Vsak krajan se v resničnost te izjave lahko prepriča v tajništvu KS, kjer bo dobil na vpogled vse projekte. Na vprašanje zakaj prisiljeni "upogibi" ovinki na modernizirani cesti v Trzinu, pa naj strokovno odgovori projektant te ceste, to je Janez Šenk diplomirani inžinir gradbeništva. Anka Kolec P. s. uredništva: ;Vo smo tajnik.. kS Novak Ivana povprašali, kaj je prjvzaprav vzrok za zastoj del pri osfaltiranju cest, n m je no jasnil, d.-i so dela ustavljena zaradi vremenskih razmer. sfjltir,nje Jemčeve ceste pa ne stoji zarodi op;-r .je Koleno nke, .,mp..,k ker še ni urejenih vseh zadev okoli 1 • stništv~ zemlje preko katere ootek.í cest-j, j. očakati bo treb. do razlastitve zemljišča tov. i.onka, asfaltiranje ulice od glavne ceste proti Vehovcu, pa bodo nadaljevali, ko bo n, rej end uradn» izmera. zemljišča • tov. Cerarja. C X • k.' aXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXáXXXXXXíXXX Klub samoupravijalcev Domžale nam je poslal naslednje: OBVESTILO Vse delavce obveščamo, da pri Klubu samoupravijalcev deluje PRAVNA POSVETOVALNICA v kateri lahko dobite pravne nasvete pri reševanju problemov s katerimi se srečujete na področju samoupravnih in delovnih razmerij, kakor tudi na področju splošne in posebne zakonodaje. Pravne nasvete in napotke za zakonito pot reševanja posebnih in družbenih zapletov dobite vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu, v prostorih Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6 Svetovalna pravna pomoč, ki jo vsem (delavcem) delovnim ljudem in občanom nudi Klub samoupravijalcev Domžale je brezplačna. XXXXXXZXXXXXXX;:^'(vXXXXXXXXXXXX:iXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ZGODE IN NEZGODE TRZINSKEGA DEDKA MRAZA "Napisal bom Dedku Mrazu pismo,veš,želim si...",je marsikateri "pokavček"opozoril starše na najlepši del leta, prednovoletno vzdušje in obisk tako zaželjenega in še ve*, dno skrivnostnega Dedka Mraza.Tudi na KS Trzin so hoteli razveseliti trzinske malčke z obiskom in darili pravljičnega Dedka.Zami sel je bila lepa in kot taka vredna pohvale. Seveda pa samo Dedek Mraz ni dovolj.Otrokom je treba ponuditi še kaj drugega,zabaven program,morda pravljično igrico. Tega so se zavedali tudi naši organizatorji in želeli podariti igrico :"Mačeha in pastorka." Zal to ni bilo mogoče,predvsem zaradi problemov z igralci.Tako je bilo treba izbrskati kaj drugega.Na VVZ Domžale je bil pripravljen priskočiti na pomoč in organizatorji so se oddahnili.Potrebno je bilo le še nakupiti. darila,seveda iz prostovoljnih prispevkov krajanov. Z veseljem so opravili še to,saj svetleči pari otroških oči poplačajo še tak napor. Izkazalo pa se je,da so si organizatorji le prehitro oddahnili.YVZ Domžal ■".ov upr >vlj, nj.i nase F H -Lf l ' P° ° proble" -?__j£tere sne kunn t er v^ ■ " i:ot se.: « rekel se !>ođo dele.,,ti z «... ,. . .uf: i'2-r,:1 M --«'^c^r » -o, zsz zxzr.: ks ::v -r M- le,. d. »i B.;.osoeen '11 "" » » 1''hk° "bo .is, ne rečem trim. bi bil potreben, ali pa asfaltno košarkarsko igrišče, ump k ves, drugi zn jo bolje govoriti. Keni bi bilo kor nu.lo nerodno." 33 bi tisto» Tudi ost o 1i delegati bodo na istem kot ti: navadni kr,jani, del vci, uslužoenci ... Vsi smo enaki. Ves, zadnjič mi je kolega, ki dela na občini, pravil, k-,ko vč,sih pridejo navadni kmetje iz oddaljenih vasi» Sko- ' r j im- jo L-e motiko v roke h, ,mpak ko gre za njihovo vas, zn jo zaren L'..či ti. ,,ar s pestjo udarijo po mizi, pa prepričujejo druge dele; ote in občinske funkcionarje, da se iskre kre e j ^ „ Včasih se ne znajdejo dobro med raznimi par,,-gr f i ,. mp k so zagrizeni/ ] .arsik, j jim uspe- I'a tudi mi Trzinci nismo t ko slabi. ,rePričan sem, da bi se iz Trzina dalo i.e m - r sik j napraviti, če bomo imeli dobre delegate. Tudi ti ne bos pustil, da o i te v s, k Dre zvezne,, dal v kos. " "aa, khii)! Mopak s.;, se ne morem hodit kar tako na občino kregat!" "be gre se z, kreganje, čeprav se tudi to včasih dog-:j .K-j hočemo! i. . občinski skupščini pridejo skupaj delegati iz vseh KB v občini. Delegati tam sporočajo stališča svojih delegacij, sprožajo različna vprašanja in pro- bleme' • j u j e drugi a i delegacijami, razpravljajo o problem tiki celotne občine in sprejem,jo sklepe, dobijo pa tudi napotke z, delo v KL. Delegati morajo v domači KS poroč ti, kako ao opravili naloge in kako so bili sprejeti njihovi predlog i." v 1 veš, d- do sed.j Pr vzaprav nisem vedel kaj je deleg ■ tski sistem?" ""To se marsikdo ne ve' Dele „a t ski sistem je nuv in še ni povsem dogr. jen. ,abo se pojavljajo tudi razne nepravilnosti. vendar bi z zavzetim in z,vestnim delom delegatov m rsik.rj bolje lo. i istvo je čim boljša povezava krajanov in delovnih ljudi z upravo. Te. iti bi morali k temu, da bi krajani čimbolj sodelovali v krajevni samoupravi, da bi čimbolj pogosto opozarjali na nepravilnosti, da bi dajali pred- loge m iskoli rešitve. Ozko krajevne prooleme lehko rešujejo ze v sami KS, večje probleme pa morajo delegati podrobneje proučiti, oblikovati stli-Ča o njih in jih prenesti na občinsko skupščino, kjer jih rešujejo na nivoju občine, ali pa jih prenašajo celo na republiški nivo. Drug- • zelo v a,-ne zahteva pa je povezanost tudi v drugo smer. Vse k, r se "skuha" na višjih nivojih, sklepe, pojasnila stalisča in podobno morajo delati prenesti spet ljudem, kri tem bi morali bolje izrabljati časopisje, na primer krajevna glasila, bolj bi lohko izrabljali zbore krajanov^pa tudi pogovore s sovaščani. ho>kot sem že rekel, zaradi mladosti sistema in predvsem zato ker smo ljudje, nastajajo razne nepravilnosti, ki p.* jih novi ukrepi počasi odpravljajo. Veš, delegatski sistem je pravzaprav izšel iz odborniš--kega. Vč. sih smo imeli odbornike, ki so predstavljali določeno tov rno ili KS. i1 k odbornik je bil prepuščen s ciť- sebi. V imenu svojega kraja ali tovarn® se je red razpravo o problemih saa odločil, kakšno stališče bo zavzel, i,à določen predlog je gl- soval tako?kot se je njemu zdelo prav. Sedaj delegat brez privoljenja delegacije ali mnenja občanov ne mora odločati. C vsem se mora prej posvetovati v dele- C cijic" " j o za idejo o delegatskem sistemu si me ,.e ogrel, ampak za vse to imam premalo časa\"• " e vem, če bolj natančno premisliš, kar dosti časa vr?eš tj v tri dni. Gledaš televizijo nad katero se jeziš, postopaš okrog hiše "in rediš trebušček i ''kaj takega pa nisem pričakoval od tebe, veš i" "ko, p vsaj malo pomisli, da bi lahko bil koristen domačemu kraju, sosedom, pa tudi sebi. Lahko bi pomagal pri ustvarjanju boljšega jutri z. vse nas. Več se Di dru.il s so-kraj.-ni in spozn 1 bi, da so problemi okrog urejanja Trzina oolj zanimivi kot m-rsikak film. V Trzinu bi prav gotovo lahko posnel najmanj šest mestecev ^ejtoni! rredvsem pu je čas, da nehaš u; ivati s-dove tistih, ki so do seddj delali za nas F kraj in tudi ti nekaj storiš zanj !n. "Ja no, čeprav so te tvoje parole že bolj izrabljene, slišal sem jih e nič kolikokrat , bom vseeno malo razmislil. Praviš, da v Trzinu rabimo kar sto kandidatov?" XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Trzinci so tudi letos organizirali obdarovanje otrok od 3-11 leta za Dedka mraza. Za nakup je bilo zbranih 2,5 mil.SD. Pri organizaciji je sodelovalo osem mladincev, ki so pobirali prostovoíne prispevke okrog občanov. Denar za obdaritev pa so prispevali tudi obrtniki. xxxxxxxxxx.o:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx POHOD NA STOL - Tudi letos bo tradicionalni zimski pohod na Stol. Zaradi slabih vremenskih razmer v februarju je pohod prestavljen na 18. marec. Planinski društvi Mengeš in Domžale bosta ta dan organizirali avtobusni prevoz do vznožja gore, (poskrbljeno bo seveda tudi za vodstvo in povratek). Avtobusi bodo ob določeni uri, ki bo objavljena na lepakih pred pohodom, pobirali t^di planince iz Trzina. Zbirališče bo pred trgovino. V v # Ce si želite sonca, lepih razgledov in vesele družbe, pridite! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Vssoboto 4.3. ob 18 uri bo v domu DPO proslava ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu. Udeležite se proslave v čim večjem številu. Za zabavo, hrano in pijačo je poskrbljeno! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx V ponedeljek 27. 2. ob 19 uri bo v sejni sobi DPO prikazan film o MLADINSKI DELOVNI AKCIJI "PEČE 77". Film bo prikazoval življenje brigadirk in brigadirjev na tej akciji. Vabimo vse krajaney najbolj pa mladino, da si ta film ogleda ! ! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.vXXXXXXXXXXXXXXXX I S» m r* >N Jj f^Mtai & full KCfLffl» ?J f ASWt]Mo CSSlfe 0 S«' J ( ifeKL'c SfS-lM/ k / > fa ft^c^ ^, ( KiSCono «f^lÎJ * ZbOR J.ti BIL iilV. . o . Zopet so se zbrali Trzinci na zboru občanov, da skupno malo podebatirajo o problemih, ki tarejo nje in celoten kraj. Nabralo se jih je kar čedno število; med njimi smo e lahko opazili dokaj številčne predstavnike novonaseljen-cev. številu primerno so bile tudi razprave precej bučne, včasih celo malo preveč1 Delovni predsednik je moral zato porabiti vse svoje sile in sposobnosti, da je obdržal ses-tanek"na vajetih", čeprav ga je dobro vodil. 0 čem je vse tekla besed«' To boste v precej skrajšani obliki zvedeli iz zapisnika tega zbora, ki ga objavljamo v "Informatorju". Tu bi omenili le nek.g tem, ki jih iz zapisnika ne bo moč razbrati: 1 ovi Trzinci so imeli kup vprašanj. Kaj je s šolo, vodo, vrtcem, birojem 71.... Vprašanja so kar deževala. Tudi s moprispevek za ceste, za katerega je bilo izglasovano, da se razpiše, jim ni bil preveč pogodu. Cisto razumljivo - našel jih je sredi fi nančnih težav zaradi gradnje. Klub vsemu je prav, da se pridružijo ostalim Trzincem in tudi nekaj prispevajo za celoten kraj. Saj gre navsezadnje tudi za njihove interese. Ujeli smo tudi tele odgovore in debate: Vod t je v novem naselju zelo problematična) c e še ni, pa še bo1 .Priključkov zanjo n obstoječ sistem je vedno več, uboga cev p s svojim premajhnim premerom vedno težje dovaja potrebno količino vedno bolj številčnemu prebivalstvu. Zvedeli smo, da se tudi Trzinu obetajo boljši časi, kar se javnih objektov tiče. Treba pa bo pristopiti k novemu samoprispevku. Problem Liroje ?1 je bil živ tudi na zboru: "Ali je pravilno, da so se nekateri vodilni od tam preselili in zopet zasedli vodstvena mesta. Vprašanje je ostalo nedorečeno. xredsednik ni mogel odgovoriti na vsa vprašanja, zato je nekatere potolažil, da bodo poskrbeli za objavo odgovorov v naslednjem Odsevu. Žal odgovorov še nismo uspeli dobiti. Na KS so povedali, da jih še nimajo pripravljenih. Upamo, da za naslednjo številko bodo' SE ™ CESTA SMRTI?» v četrti številki Odseva smo zapi- ZahteV° =el^nega Trzina : "Ob cesti Maribor - Ljublja na se mora urediti pot za kolesarje in pešce-" Zahteva je bil. jasna.Tak« jasna in 5ista?,a so 8 - ZaPxsalx,na tak. imenovani "cesti smrti»sešli r Zn, re! zm strokovnjaki i -ta/ju» ra- toer1eTrrStr0kéVndakÍ!TUdÍ P3gMb0 30 p0dplsali * invensti-d Šul606110,VSe'^ebne so bile samo še majhne ToT Ti d0lZn03ti ter takojšen prist.p k delu. Toda zataknilo se je. Kljub pogodbi stričkov/ finančnikov, ni bilo od nikoder,ko b, se .orali pokazati z denarjem.No, tudi stričke so ^šli toda denar jim kar ne gre od rok. 9 Sprašujemo se: NA prodaja vsak dan plin od 8 . 12 h,če pa bo ^ J £ talo pa tudi do 14h.Navali nar*de!!! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX POPRAVEK : V četrti številki Odseva nam je tiskarski škrat t DÍL I*" ZaBOdel- S PrVim n0Vembr0m Po - toe Domžale prevzelo odvoz smeti in odpadkov na področju ^Trzin Smeti bodo odvažali vsako sredo,če pa bo'ta dan državni ali republiški praznik,bodo prišli po smeti delovni dan pred praznikom. 1 Komunalno podjetje naproša vse krajane,naj zaradi čim uspe- rrin nrotenega odvoza °dpadk°v ^ s na m sto za odvoz,vsako sredo do 6h zjutraj.Cena mesečnega odvoza na gospodinjstvo znese 23.00 ND.Ne pa tedensko kot smo pomotoma napisali. o proslavi;'1 ki je ni bilo "Kaj ko bi proslavo v počastitev 29^ novembra pripravili mladinci, sa.j imaj« med sebrj tudi nekaj zel« a sposobnih," se je utrnila, misel na enem izmed sesta.nkov" i upravnega odbora KbD Franc Katar. Večina se je s tem seveda strinjala, toda s pristankom, da bo društvo nudil« vso* zahteva.no pomoč. Jo?e Štih, ki je tako postal nosilec priprav, se je loti], dela z dobro voljo in dobršno mero energi-je. Ne bi pa bilo po naše, če ne bi naletel na kup vsakovrstnih problemov. Prvi so nastali že pri izboru izvajalcev recitatala, sa.j je nekdo celo izjavil, da za tako delo v Trzinu nima nikakršnih ambicij. Ko, pa je Jože kljub temu zbral dovolj ljudi, ki s o bili pripravljeni sodelovati in pri tem pokazati tudi dobršno mero delovne vneme. Naslednje tri tedne so zbrani"navdušenci" pridno vadili, vendar do zadnjega niso vedeli, ali bo sodeloval tudi otroški zborček OŠ Trzin ali ne. Dolgo se namreč na šoli niso mogli izjasniti ali lahko ali pa morda ne morejo naštudirati nekaj pesmic. Končno, tik pred zdajci seveda, so ugotovili, da iz tega le ne bo nič. Le kaj zdaj? Jože se je namenil zaprositi za pomoč otroke iz Borovnice, ki bi se vabilu z veseljem odzva.li, pa tega kasneje ni storil. .Mislite, da je pojasnilo potrebno? Pa vendar, skupinica entuziastov z Jožetom na- čelu se je odločila, da proslava kljub vsemu bo. Njihova dobra'-volja pa le ni zadostovala. Zaradi del na odru je bil le ta neuporaben. Sprašujemo se, ali je bilo razkopavanje odra tik pred proslavo res nujno potrebno? In če kasni j o obrtniki? No, to je pa že treba predvideti. Torej, kot veste, letos 29. novembra mismo počastili z recitalom. Sklenjeno je bilo, da pa bomo proslavili dan JLA. - 22. decembra, seveda pa naj se kar najhitreje sestane upravni odbor KUD Franc Kotar in naredi delovni načrt pri- prav. Sestanka pa kot za nalašč ni hotelo biti in tako ni bilo proslave. In sklep?!?! Jože se je trudil, pokazal voljo do dela. Napako pa je morda napravil s tem, ko je vse skušal urediti sam. To pa je, priznajmo za vsakega posameznika preveč. Pa kljub temu bi proslava bila, Se... No, o tem smo že govorili. • « In ko je na zadnjem sestanku upravnega odbora KUP Prano Kotar skušal dobiti pojasnilo glede urejanja odra tik pred praznikom, le tega ni dobil.Pač.odgovorni so hoteli čim lepše urediti prostor, pa jih je čas prehitelJ> ' - • :'' --r— Verjememo jim! r.- o ; ■ íVi-.- : , Samo tako se ne dela! ! ! Oder je končno urejen! Prišel pa je teden komunista, Župančičeva obletnica, 8. februar - slovenski kulturni praznik... Kako to, da so šli brez sledu mimo nas?!?! ' Damjana NOVOLETNO OBDAROVANJE STAREJŠIH KRAJANOV - Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos RK Trzin pripravil obdarovanje težjih bolnikov in krajanov starejših od 75 let. Skupno je bilo obdarovanih enainpetdeset krajanov. Obdarovane! so bili-zelo veseli daril in pozornosti ter se. zahvaljujejo OGRK Domžale in KS za finančno pomoč pri obdarovanju ter RK Trzin, ki je obdarovanje pripravil. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX AVTOMATIZACIJA NA VSAKEM KORAKU - Strelska družina Trzin trenutno mmešča na svoje strelišče v kletnih prostorih doma DPO nove električne naprave za avtomatsko vračanje tarč. Tako bodo imeli trenutno mjbolje urejeno strelišče v občini. Prej so morali menjati tarče sami, s tem pa so motili druge pri streljanju.. Sedaj so prekinjeni vsi trenin-gi in tekmovanja z zračno puško in pištolo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX prispevki osnovnošolcev prispevka osnovnošolcev prispe- PINGVINA Dva pingvina sta sklenila, da si bosta peruti umila, pa sta se takoj v vodo zapodila. Pingvin Zinček ribo je ujel, se na breg povzpel, mami pol ribe dal in se zasmejal. "Vidiš mama,moj a prva riba, čeprav še puh na glavi kima." IZSTEVANKA Janez Banez iz Hoteva, je v resnici velika reva. Mama mora ga obleč, da ji on zakufi peč. Potem gre ona v trgovino, da mu kupi čokolino. Gre potem se guncat on, pa razbije si "balon." Mama brž tja prihiti in mu zaustavlja kri DI-DI-DI DI-DI-DI rešilni avto že drvi. MORAVEC ROBERT učenec 5c razreda šole Matija Blejc Matevža Mengeš Pravljična igra MAČEHA IN PASTORKA. V prenovljeni,po vzdušju in tudi po temperaturi zraka,topli dvorani kulturnega doma, je bila v petek 13/1 tretja, ponovitev pra» 1 jične igre v petih dejanjih "Mačeha in Pastorka, " Režija je bila zaupana že preverjeni režiserki iger pravljičnega žanra,Majdi Ipavec. Za sceno je poskrbel Perne Andrej,nastopajoče je maskiral Ručigaj Ivko,za svetlobne in zvočne so skrbeli člani trzinske mladi-ske organizacije.Nastopali pa so - z mnogo žara in pristnosti - trzinski osnovnošolci, tam od prvega pa do osmega razreda. Pravljične igrice so poleg dedka Mraza prav gotovo najlepše darilo,ki jih prinese novoletni čas,našim naj-mlajšim.Po nekaj letih praznine na trzinskem novoletnem odru se je naše "mladinsko gledališče," (naj mi bo dovoljeno uporabiti to besedo) ponovno prebudilo in nam po lanski "Pehti" letos pripravilo v ogled " Mačeho in Pastorko" prisrčno igrico z mnogo mi "Hrm in ie-pote,ki sta očarali prav vsakega mladega gledalaa v trzinskem kulturnem hramu. Svet škratov,gozdnih vil,prijaznih kosmatih zverin, ubogo a srčno dobra pastorka Jerica,ki ji strežeta'po življenju in mladosti hudobna mačeha in njena prevzetna hči,sončna starka,ki hrani čudežni kamen in s svojo čarobno palico dela prečudovite stvari,predvsem pa srbi,da pravica in resnica nista poteptani ,zlo,laži zavist in pohlep pa kaznovani,bliski in gromi z'neba! Vse našteto je burilo domišljijo in čustva mladih gledalcev, ki so tvorili večino občinstva. Da so mladi gledalci sledili igri z veliko pozornosti in se dobro vživeli v igro nastopajočih nam je dokazal marsikateri vzklik iz avditorij a,kar obenem izpričuje veliko zavzetost vseh nastopajočih» Pa m bila samo igra oz. njen potek tista,ki Jo »držal, V sahu gledalce ; k temu so velik delež prispevali usrećeno izbrani kostumi in maske nastopajočih.*. sceno sta pritekla kuza in muc,pa smo že zaslišali pozdrav iz dvorane: hov,hov»,nato Pa še zategli-mjaaav.tf ■ Igra nam je pričarala dobršno mero pravijičnosti,ki pa se marsikje prepleta s trdo sedanjost jo : »Delaj lju.ba, moja^ zdrave roke imaš!»pravi mačeha Jerici;no mladi gledalci so prišli na svoj račun. Režiserki je,uspelo ustvariti neprisiljeno pravljično vzdušje,igra kot celota je delovala zolo lepo.NaPetosti so pojemale v ubranem ritmu in se tako tudi znova pojavljale. u ' Tehnična ekipa se je z zvočnimi in svetlobnimi efekti odlično vklapljala s prizori na odru,veliko Pa so k uspehu pripomogli lepo izbrani kostumi in-kot že rečeno, delo,ki ga je v vlogi maskerj a opravil tov. Ručigaj Da Trzinu ne mroxjka dobrih igralcev in igralk,je°tokrut dokazala Karmen Atanasov v vlogi Kore - hudobne hčere - ki je z neverjetno varnostjo upodobila prevzetnost zavist m ogabnost.Tudi Jana Starih kot Jerica ni dosti zaostajala v prestavitvi skromnosti,dobrote in miline Jožica Barber,že izkušena igralka,je podala lik hudobne mačehe.Sončna starka je bila Mirni Cot,aan,nastopala Pa je ue cela kopica mladih igralcev(sftupaj 14? ki se -i med seboj razdelili vloge škratov,vil,medveda,muce in kuza,izstopal pa je tudi bobnar Jure s svojim domačim "Dambrbam,bamrbam!"kot povezovaloc dejanj. V začetku sem nekje zapisal,da je iSrico""oživelo» "mladinsko gledališče » nastopali so sami mladi igralci izbrali in bdeli nad njo pa so člani Kud Prane Kotar. ' Ko sem po zaključku predstave Vlekel na ušesa o čem jo tekla beseda s povabljenimi gosti ZKPO iz Tomžal sem ujel,da na žalost ni nikakšnega odbora-ali organizacije, ki bi Skrbela za gostovanje igrice tudi v drugih krajih' kor na koncu moramo priznati : igra zasluži,da jo vidijo ' tudi okoliški otroci.Trzinska predstava'je vredna ogleda širšega kroga 1judi; ljudje,ki so je ustvarili pa si za-služijo pohvale. Naj zaključim z Juretovimi besedami :"Konec zdaj je igre naše,radostno je srce vaše" ín tako je bilo v resnici. Marjan UPORABNA DVORA HA letos res ne moremo biti jezni na jedka Mraza, saj nas je obiskal z velikim košem daril. Med darili je tudi na novo preurejena dvorana KUD. Tega so najbolj veseli naši osnovnošolci, ki se sedaj prvič srečujejo s telovadbo v dvorani . Spoznali so, da je poleg "boja med dvema ognjem in slepih miši" še veiiko iger in telovadnih vaj, ki jih je treba spoznati. Sicer pa je navdušenje osnovnošolcev za šport vidno tudi po tem kako radi obiskujejo razne krožke Najbolj obiskana sta strelski in telovadni krožek. Da pa ne bi mislili, da otroci nimajo posluha za kulturo in umetnost, naj povem, da so sodelovali tudi v prireditvi ob obisku Dedka Mraza in pri drugih prix3ditvah. Telesno vzgojni krožek vodim jaz sam. Učimo se najosnovnejših prvin, ki jih mora obvladati vsak osnovnošolec Povem naj, da v dvorani manjka še veliko pripomočkov, ki so potrebni za dobro vadbo. V' dvorani so našli svoj prostor tudi drugi športi, to je karate in namizni tenis. Karate obiskuje kakih 15 privržencev tega borilnega športa, za namizni tenis pa še niso odrejene ure in vaditelji. Kot vidimo je šport naredil prve korake, ki pa so še obotavlajoči in negotovi. Zavedati pa se moramo, da je dolžnost nas vseh, da pripomoremo k temu da se bo tudi ta oblika udejstvovanja krajanov razširila in se postavila na lastne noge. Ko pa smo že omenjali umetnost osnovnošolcev, naj še povem, da se v osnovni šoli pod vodstvom Andreja Perneta' malčki, pa tudi tisti malo večji, učijo prvih risarskih veščin. Gotovo se bodo naučili narisati tudi Dedka Mraza - tistega, ki bo drugo leto prinesel še vec daril. NK Domžale je priredil turnir v malem nogometu v spomin na pokojnega tov.Novaka.Zadnje tekme prvega kola so bile odigrane med desetim in dvanajstim februarjem v hali kamunal-nega centra v Domžalah.Mladi trzinski nogometaši sd> doživeli pravo katastrofo saj so z devet proti nič izgubili s povprečnim moštvom Triglav iz Kranja. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX HUMORESKA HUMORESKA HUMORESKA HUMORESKA HUMORESKA HUMORES LAHKIH NOG NAOKROG Ko sem bil še zelo,zelo,majhen in potem ob kruhu,mleku, zaseki,polenti in žgancih že malo večji,sem rad poslušal in bral pravljice» V svetu,kjer so lačne nasitili,žejne odžejali in za dobra dela pravično nagrajevali,vse to se je dogajalo v pravljičnem svetu,v svetu domišlj ije.Rad sem imel te dobre,skromne in pravične z dobrotami obložene s čarobno močjo obdarjene ljudi.Lepe in pravične stvari so se dogajale za devetimi gorami. Mi,pa poglejmo,kaj se dogaja za eno dolinico in.hribčka pol za katerimi so živeli,živijo in bodo živeli tako.imenovani trzinski dobrotniki. Toda še za tako pomembno ali nepomembno stvar,moraš biti v samem toku dogajanja,kajti lahko se zgodi,da imaš v raztrganih čevljih luknjico,stopiš v lužo na cesti z njimi in so prav nesramno prehladiš.Pa postane vsa stvar nekoliko neprijetna,Ostati moraš doma,piti čaj z medom;,pole-žavati v poste]ji s toplomerom in samo zaradi te majhne luknjice v dotrajanih čevljih si odrezan od sveta in Trzina,Kaj sveta,dragi bralci ! Trzina,Trzina in naše stvarnosti, dobrih mož imenovanih. Vendar pustimo,pustimo moje probleme s prehladi,kateri bi me^lahko dohiteli,pozabimo na svet v katerem kraljuje domišljija in se obrnimo k svetu resničnosti,svetu današnje stvarnosti.Ustavimo se.za hipec,za kratek čas,za majhen trenutek pri ljudeh,ki nikdar ne mirujejo,pri ljudeh z lastnostmi Dedka Mraza« Torej so dobri in če so dobri so tudi lepi in če so lepi so' tudi pametni.Tako je to. Lahkih nog naokrog^hite po kanelijah,vrte se okrog upli-vnih mož in njihovih pomočnikov,polnih košev dobrot. Res,veliko jih je,a vendar nikdar preveč,kajti vedno več je tudi vplivnežev in tako imenovanih njihovih pomočnikov,kateri prav radi posegajo,po skrbno pripravljenih darilcih in hudo ,hudo so užaljeni,če jih kateri izmed dobričin zgreši,ali celo pozabi.Do smrti mu ne odpuste te napake. In kot ste že sami zagotovo ugotovili,ne da bi vam bilo treba povedati na uho,ne šepetaje^ Težko,naporno in misleče je delo naših sokrajanov,dobrotnikov. Mnogokrat jih ponoči in tudi podnevi boli glava,kajti znano nam je,da je lahko lačnega nasititi,žejnega odžejati in skromnega nagraditi. Vidite,naši možje imajo opravka z ljudmi drugačnega kova. Site morajo nasititi,ne žejne odžejati in tako dalje in tako naprej. . No in kot ponavadi bi se zopet našel kdo,ki bi lajnal eno in i sto ; češ,kaj nam je potrebno,da imamo toliko in toliko zlatih,lepih in če že hočete tudi dobrih mož,saj nam nič ne koristijo, saj to verjetno delajo le za svojo korist. Gotovo pa sedaj pričakujete,da bi grajal tega nevedneža? Nikakor ne. Njemu,kot sedaj.tudi vam bi položil na srce že tolikokrat preizkušeno resnico« Ne zamerète se dobrim možem,kajti nikoli ne veste,mogoče vas bo nekdaj obiskal saj eden izmed mnogih. Zato se jim že sedaj klanjajte^prikimavajte in dobrikajte, vedno in povsod, Jože XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX TRZINSKI TEKAČI ZAČELI S TRENINGOM.».Trzinski tekači so se začeli pripravljati za tekmovanje v trzinski'dvorani in na prostem.Tov.Mesar Stane je izdelal popoln načrt priprav. K sodelovanju pa vabijo mladince,ki bi radi trenirali in nastopali na tekaških prireditvah v občini in izven nje. Vsa pojasnila dobite v uredništvu. Odseva ali pri Smerajc Andreju. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Ž jČ «It «mm* m nráíHWKX^ -'KWH* «MM* "0s7- 4> • <>«><> «KM» «KM» 4> «MHt ^MMM»-^ «KW* «MM» ' ^«MM» ■ HKHHf «MH)" OOÝ 4><>0 « «MM Zapisnik 3. redne seje ZZB NOV Trzin, ki je bila 12.12.1977 ob 18.uri v sejni sobi Doma Družbeno-političnih .organizaci j Trzin«, Navzoči: Orel Franc, Orel Ivan, štefe Matevž, Štefe Ana, Smerajc Stane, Vrhovnik Rezka, Završnik Ančka, Zavr-šnik Edo, Mušič Tončka, Mlakar Ančka, Kmetič Franc, Cerar Maks, Zupan Roman Dnevni red: 1. Obiski članov VVI in bolnih borcev ter obdaritev le-teh ob Novem letu 2. Poročilo "blagajnika 3o Razno Ad 1. Za obdaritev V7I ob Novem letu so predlagani naslednji elani: Košak Ana, Zupan Antonija, Mušič Ivana, Plankar Angela, Kragelj Marija in Rakef Metka. Letos bodo obdarovane! prejeli denar v znesku 2oo,oo din in čestitko. Obiskali bomo tudi bolne člane ZZB NOV: Vehovec Jožeta, Dime Marijo, Močnik Franca, Štih Pavlo, Jemc Marijo, Jemc Frančiško, Škrlep Antonijo in Mušič Janeza. Vsem ostalim članom ZZB pa bomo poslali čestitke. Za obiske so zadolženi: Orel Franc, Smerajc Stane in Zupan Roman. Ad 2. Poročilo Blagajnika: Na žiro računu je 6„o91,45 din v blagajni pa 621,o9 din Ad 3» Sprejet je bil sklep, da bo odkritje spominske plošče na Jefačnikovi hiši v sklopu odprtja ceste na krajevni praznik Trzina. Glede obnovitve spomenika padlim borcem pa smo se domenili za popravilo fasade. Novi spomenik padlih borcev pa bo ob novi osnovni šoli, za kar bo zadolžena posebna komisija, ki jo bomo še naknadno določili. Ker je bilo slišati kritike v zvezi s članki iz NOB, objavljenimi v "Odsev-u", smo sprejeli sklep, da mora uredniški odbor "Odseva" dati tovrstne članke najprej v pregled odboru ZZB NOV Trzin. Zaradi pogostih neopravičenih izostankov članov upravnega odbora s sej smo sklenili, da članov, ki 3-krat neopravičeno izostanejo, ne vabimo več na sestanke. Zapisnikar: Predsednik: Mlakar Ančka 0rel Fpanc xoga bomo volili? Lista kandidatov za volitve Delegati za Zbor kraievn-îh „v. Orel Prane *rajevnih skupnosti SOb Domžale: Kralj Stane fl0pčič ^imilj Voglar Martin Pilippini Marjana-Dolničar Fetah Smajlo Valenoak Prano Smrekar Janez Stebe Janez Koleno Valentin Križman Marjana Posebna aelegaoija za izobraževanje- Ipavec Majda Chvate1 Katasa Tekavec Marjan Pimat Ciril Posebna delegacija za OV: Mušič Anica Brvar Cveta Marolt Silvo Lnbi Vladimir Združena delegacija za tel.fazl Hočevar Boštjan Voglar Damjana Mesar Stane Zupan Anton Smerajc Andrej Združena delegacija - splošna: Kolene Anka Mušič-Lovše Ada Testen Terezija Boštjančič Jože Tavčar Feliks ml. Hakei Zvone Zovršnik Edo Mlakar Ančka Smerajc Erna Pranjič Jakob Kmetic Teodora Perko Sonja Cotman Marjan KozariČ Cilka in kulturno skupnost Škrlep Anton Jagodic Vinko Mlakar Kuša Pučigaj Ivan Kepir. Janez Perne Ivan Brojan Zvone Florjančič Franc Lotrič Jože Zaje Franc Križman Franc 0BD0PJU ^^IDA ZA PREDSEDNIKA iToSr M D0MŽAEE ZA PREDSEDNIKA Ib OBČINE PA tov.EDO PETERNEL. PRAV JE, DA VAM JIH NEKOLIKO BOIJ PODROBNO PREDSTAVIMO ! 1. Jernej LENIČ, roj.9.7»1921 po poklicu pedagog - predmet-ni učitelj„ Izvoljen za predsednika OS na delegatskih volitvah leta 1974. Pred izvolitvijo je bil aktivni družbenopolitični delavec na različnih družbenih področjih in je bil tudi predsednik Občinske konference SZDL. Na osnovi ocene delovanja delegatske skupščine, ki je bi- in LTT r'"™1 V temeljnih skupnostih je predsedstvo x« občinska konferenca SZDL (že junija 1977) podprla ponovno ^kandidaturo tov.Leniča za predsednika občinske skupščine. v postopku evidentiranja za volitve 1978 so ga vse druž-Deno-politične organizacije podprle kot možnega kandidata za predsednika občinske skupšine Domžale. . Edo PETERIC, roj.8.9.1937 ir. stanuje v Domžalah, Slom-skova n h. Po poklicu je strojni tehnik in je ob delu do. Weal ris jo šolo za organizacijo dela v Kranju. Dolga leta je bil zaposlen v Zarji - obrtno in montažno podjetje Kamnik - Mekinje, kot direktor. Pod njegovim vodstvom je bil v podjetju storjen bistveni napredek. Sedaj je za- Šmarca. ^^ * ^ ' ^^ ™ član ZK je od 1957 leta, sedaj je delegat občin,ke kon-ference ZES Kamnik. Aktivno deluje v teritorialni obrambi od leta lo72 ko mandant teritorialne obrambe Domžale - Kamnik je od leta Aktivno deluje tudi v organizaciji ZRVS, za dosedanje uspesno delo je prejel tudi več priznanj. zbor občanov zapisnik volilne konference (zbora občanov) KS Trzin, ki je bila dne 9.2.197ft nv> i « , • , ' J nizacij 18" Url V dVOrMi d0ma družbenih orga- Pnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Potrditev liste kandidatov za volitve 3. Poročilo o izvajanju del na cestah 4. Sp-jetje sklepa o pristopitvi k referendumu za ceste Krajevna problematika ^ve Volilno konferenco je pričel predsednik KK SZPL tov Krali Ad 1. » »-— Meta. ' Za zaPlsnik^ja pa tov. Zaje Ad 2. poiitič»^« wí r8kupšii™ 'I 2 Avbell Pran t ""k0 21" 3 4 5 6 7 ■ 8, 9c Arnuš Franc Bitenc Mirko Blejc Matija Cnnja Bernarda Dejanovič Ana Gnidovec Franc Habič Božidar lo0Habjan Božena 13c Jeglič Janez 14o Kušar Janez 15«. Kosmač Jože 16» Lenič Jernej 17c Lah Dušica 18. Lenček Marta 19° Lipovšek Igor 2o„ Lenček Boris 23o Pavlic Miha 24.Peterka Alojz 25o Pogačar Feliks 26. Pavlovic Ljubo 27« Podprebar Sonja 28. Škerjanc Lado 29o Zaje Maks 3o. Žiberna Bojan 31 c Grošel, Vera Domžale : ————— lo Bitenc Mirko 2„ Grošelj Vera 3» Habjan.. Vito C) ipàentis^ Skupščine ob- c.l£.e.J)omžale: ~~ --—-----~ I- Lenič Jernej - kandidat za predsednika 2. Bitenc Mirko 3. Grošelj Vera Habič Božidar 5* Lenček Boris 60 Majhenič Marija 7. Marolt Stane 80 Škerjanc Lado d) evide^^^ol^^y^^ predsednika TCTrg sve_ e__ob_čjne : — —-- lo Peternel Edvard Za kandidata za predsedstvo Sob Domžale tov. Jerneja Leniča m pa za kandidata za predsednika IS Sob Domžale tov Pe-ternela je v predlogu podana podrobnejša obrazložitev." V razpravi je tov. Podlogar Anka (novo naselje Trzin) izrazila zeljo da bi v DPZ občine Domžale predlagali tudi kandi-data iz "novega" Trzina» Tov. Kušar obrazloži, da je to že prečiščen predlog, v katerem sta evidentirana tudi dva kandidata iz KS Trzin Poudari, da je predlog sestavljen - po številu delegatov - sorazmerno s številom prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Po krajši razpravi je bil sprejet naslednji sJliJLJli Ztor občanov potrdi predlagani seznam evidentiranih možnih kandidatov za DPZ skupščine občine, DPZ SR Slovenije in vodilne funkcije v Skupščini občine s 5 vzdržanimi glasovi. Nato tov. Kralj prebere še evidentiran* možne kandidate za vodilne funkcije v SIS (predsedniki skupščin in predsedniki izvrsnih odborov) v občini Domžale: it^ObcinskaJ^bj^ Z^Otroško^ varstvo 1. Belšak Niko 2. Deizinger Milan 3« Hafner Vida 2« Zdravstvena skupnost lo Jeraj Franc 2. Rozman Štefan 3» Stiftar Leon 3° Raziskovalna skupnost loMikek Leon 2„0rešnik dr. Andrej 3 - Podboj Daliborka e Škuf c a Peter Kulturna skupno_st I» Borštnar Dušan 2» Habe Stane 3= Pišek Slavko 5. Socialno varstvo 1. Avbelj Marija 2o Pengov Anton 3. Škerjanc-Ogorelc Ema 6o Sociálno.skrbstvo I« Plorjančič Matevž 2» Kocbek Bruno 4- 1. Jerman Marica 2o Keržan Angelca iL- P s 1 ovan,ie I« Breznik Herman 2o Cedilnik Vinko 3 « Groše]|' Vera I ska lo Deržič Ivan 2. Klemene Albin 3o Kos Anton Majcen Marjan Mušič Franc lo 11 Poko j jjsjro-j. nval i d s k o zavarovanje I» Lipovšek Franc 2. Radenšek Ivan 3o Rode Ludvik Jlelesnp-ku 11 urna skupnost lo Matičič Slavko 2o Pintar dr„Gregor 3o Velepec Janez o Vulkan Franc S k 1 e p___:_ Zbor občanov soglasno potrdi predlagano listo evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v SIS v občini Domžale» Nadalje tov. Kralj prebere še evidentirane kandidate za Zbor krajevnih slmpnosti Sob Domžale in kandidate za delegacije SIS v Krajevni skupnosti Trzin: Poročilo o izvajanju del na cestah poda tov. Novak Ivan ročilu tov T10"3 ZaPÍSnÍka- POleS ™h « - PO je za asfalt ' ^atek potek dela komisi! ae za asfaltiranje cest in pa težave, s katerimi so se srečevali pri svojem delu. -_ejL_i Zbor občanov vzame na znanje pordčilo o stanju del na cestah. Ad 4, za asfalt mÍ S° Se SreSeVali 5lani za asfaltiranje cest, delovno predsedstvo zbora predlaga da se pristopi k referendumu. Do te odločitve je prišlo^red vsem zato, ker določeni krajani niso podpisali pogodbe o sofmansiranju, čeprav bo marsikdo, ki je podpiL, t ž e Pogrešal 4.000 oziroma 6.000 din kot tisti, ki je * podpisal V razpravi je bilo pojasnjeno, da,znesek za sofinansiranje asfaltiranja cest znaša ,.000 din na gospodinjstvo in 2 00 din na motorno vozilo. Z obveznicami se lahko plača zadnji obrok. Ce pristopimo k referendumu, bo ta veljal za celotni Trzin vključno z novim naseljenu Po razpravi je bil sprejet sledeči Zbor občanov soglasno sprejme sklep, da se pristopi k referendumu za ceste. Ad 5 K razpravi se priglasi tov. Podlogarjeva. Zanima jo, kako bo z ureditvijo avtobusnega postajališča, trgovine in ieš poti V novem naselju Trzina. P Po razprevi .so bili sprejeti naslednji sklepi; 1. Zbor sprejme sklep, da se morajo preko SKIS Sob Domžale urediti avtobusna postajališča na Ljubljanski cesti. 2. Zbor zadolži Svet KS Trzin, da preko SKIS Sob Domžale uredi glede gradnje trgovin v novem delu Trzina. Rezultati se objavijo v "Odsev-u". 3. Nadalje se mora v "Odsev-u" objaviti glede parcelacije -sečnje gozdov. Nujno potrebno je namestiti oznake za ulice in pa načrt ulic. Tovariš Abe Ivo pove, da na zemljiški skupnosti ni bilo nikoli govora o 5o m pasu pri novem naselju. Zbor je bil zaključen ob 21euri. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Zapisnik 25.redne seje sveta krajevne skupnosti Trzin, ki se je vršila 22.11.1977 ob 18.uri v sejni sobi doma DPO Trzin. Navzoči: Jemc Florjan, Kecelj Ivan, Orel Ivan, Mušič Ivan, Zaje Franc, Novak Ivan, Mušič Franc, Orel Franc in Kralj Stane. Odsoten: Štefe Matevž, Kralj Franci Predsednik sveta pozdravi vse navzoče in predlaga naslednji dnevni red: 1. Tekoča problematika 2. Razno a) Izda se pozitivno soglasje za gradnjo stanovanjske hiše na parcelnih številkah 916/4 in 9o5/5 na ime Javoršek Svitoslav. Tov. Mušič Franc se zadolži, da se pogovori z računovodjem iz Kranja glede vodenja računovodskih poslov za krajevno skupnost Trzin. c) Na ponudbe s strani Partizanska knjiga Ljubljana, je bil sprejet sklep, da se knjig ne naroči. d) Pri ogledu s strani Kulturne skupnosti Trzin sodelujejo: Jemc Florjan, Ručigaj Ivan, Mušič Franc in Novak Ivan -ogled izvršenih del v dvorani. e) Obravnavala se je vloga Avbelj Alfonza in ostalih za gradnjo stanovanjskih hiš na parcelah številka lo48, lo49 in lo5o k.Oo Trzin. Sprejet je bil sklep, da se jim izda pozitivno soglasje za gradnjo stanovanjskih hiš na omenjenih parcelah. Vsi stroški, ki nastanejo z izdelavo urbanističnega načrta in ostalega,-so stroški graditeljev. f) Omaro za orodje za snažilko preskrbi Mušič Prane, Sprejet je bil sklep, da se nabavi sesalec za prah jakosti 7oo W. g) Pošlje se dopis na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve z obvestilom, da smo pri izdelavi prostorskega plana naše KS in je bil sprejet sklep, da nam predhodno posredujejo vsako vlogo za prodajo zemljišč v KS Trzin. Istočasno je bil sprejet sklep, da se na sestanek sveta in ostalih predsednikov društev in organizacij vabi tudi tov. ing. Kovač Janez za strokovno pomoč. Sestanek je potrebno sklicati takoj. h) Na vlogo Karate kluba iz Mengša je bil sprejet sklep, da se jim dvorana da v najem za 80,00 din na uro. V kolikor je dvorana zasedena z drugo dejavnostjo, se treningi od-povedo c i) Dolinšek Jože naj dokonča dela v dvorani in se mu račun nato izplača. Ker je bil dnevni red izčrpan je bila seja zaključena ob 2o„uri 00 ZK TRZIN Zapisnik seje 00ZK Trzin, ki je bila dne 11.11.1977 s četkom ob 18.uri v sejni sobi DPO Trzin. Število članov ZK: 27 Prisotni člani ZK: 34 Opravičeno odsotni: 5 Neopravičeno odsotni: 5' Zunanji člani ZK: 17 Dnevni red: lo Posebna informacija 2. Politična ocena 3o Krajevna problematika o Razno Ad le ^.sebna J_nforma_cij^a s sestankom je pričel tov. sekretar ter seznanil vse prisot-ne ° Posebni informaciji, v zvezi vzpostavitvi nosov med ZKJ in ZK Kitajske, katero pa je prebrala tov. Zaje Meta. Ad. 2. Družbeno uolitična_ocena v KS V zvezi družbeno politične o"cene v~KS Trzin, je tov. Adamič predlagal, naj se sestavi sekretariat in komisija katera naj zbere vse podatke za sestavo politične ocene. Vsi navzoči so se^strxnjali z predlogom. Za sekretariat so bili predlagani: KUBXC, Adamič, Križman, Habjan in Petah. Za komisijo pa: Novak, Sostarxc, Kralj Stane ter Kralj Franci. Predlog je bil eno-glasno sprejet. Ad 3. feajevna_ £roW ema tik a - tov. sekretar je seznanil vse prisotne o kadrovskih spremembah v KS Trzin. - Poročilo sekretarja o nepravilnosti dela Biro-ja 71 - Poročanje o delu asfaltiranja starega dela Trzina. V zvezi xmenovanih del je tov. sekretar seznanil vse prisotne o nasprotovanju nekaterih občanov (Banko, Cerar), glede asfaltiranja ceste po njihovem zemljišču. Vsi prisotni so rav-nanje teh občanov obsojali. " V zvezj ^P-™?» g'- m-:'. - J-'ri.inûV; ri ami jo tov. sekretar pojasnil, da se z črpanjem prene1.;., ker Komunalne podjetje tega ne dovoli. V prirci da 'bi ce z črpanjem gramoza nadaljevalo, lahko pride do or.esnnženja pitne vode za potrebe Trzina. Predlog tov. Novo:.,,- pa je bil, da bi zahtevali, da se jama sanira glede na velike pridobitve pri asfaltiranju starega dela Trzina in da se da podpora svetu KS v zvezi črpanja gr.moza, vendar v mejah, da ne pride do nevarnosti zastrupitve vode. Prilog je bil enoglasno sprejet. - Tov. Adamič se je ranimai v zvezi ureditve zelenic v novem naselju. Tov.sekietar je dol predlog, da se da to vprašanje na KS. Predlog je bil enoglasno sprejet. - Tov. Adamič je postavil vprašanje v zvezi pitne vode v novem naselju. Vsi prisotni so ae s brin j ali., da se problem vode prenese in obravnr-.vo. na SZDL, zboru občanov, tov.Novak pa naj ga posreduje svetu KS Trzin. - V zvezi gradnje vrtca v Trzinu je tov.sekretar pojasnil, da bo vrtec na Rabatov: ulici, ter da naj bi bil vseljiv s 1.9.1978. - Tov. Boš t jaiioič ;ie omenil tudi problem šole v Trzinu. Tov. sekretar mu je pojavil, da se šola bo gradila, da pa zaenkrat ni sredstev zn graenjo. - Vsi prisotni so se o cr: o , do se da predlog KS Trzin, da se osnuje koni i-, za sos!: wo Prostorskega plana v Trzinu. Ad Razne Tov. sekretar je epooor-J. i - omanja novih članov ZK. Poudaril je, da se je potrebno pozanimati za vsakogar, pred sprejemom v članstvo, kakor v kolektivu, tako tudi v KS, kjer novo sprejeti čl^n živi. Na koncu -;o se vsi prisotni strmeli, da se pohvali vse mladince, ki sodelujejo in urejajo Jist ODSEV. PROGRAM KLJUBA SAMOUPRAVLJALCEV ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRA ŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V času, ko izbiramo sodelavke, sodelavce in občane, ki Jim bomo zaupali upravljanje pomembnih funkcij v delegatskem sistemu, da bomo z njimi in preko njih demokratično, neposredno *in enakopravno odločali o vseh družbenih vprašanjih se moramo zavedati, da uspešno delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij na vseh nivojih v veliki meri zavisi od usposablJenosti delegatov za upravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Z družbenopolitičnim usposabljanjem Je delovnim ljudem in občanom treba omogočiti da bodo razumeli zakonitosti družbenega razvoja čim bolj obvladali družbene funkcije, ki Jih kot samoupravljale! opravljajo v procesu družbene repro-dukc i j e « To Je naša ustavna pravica in dolžnost, zato mora biti dostopna vsem glede na ^stvarne potrebe in naloge, ki Jih imamo v samoupravnih skupnostih v družbenopolitičnih in drugih organizacijah. Naloga vseh nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja Je, da takoj pričnemo z izobraževanjem in usposabljanjem novih delegatov in to sistematično dograjujemo do zaključka mandatne dobe. Izobraževalni program Kluba samoupravi jalcev, ki ga preko našega glasila posredujemo vsem delavcem je samo del prepotrebnega usposabljanja delegatov in seveda del celotne aktivnosti Kluba. Želimo opozoriti na oblike, ki so načrtovane v izobraževalni sezoni 1978/79 z namenom, da se v posamezne oblike vključuje čim večje število delavcev. vsebine. 1. Seminarji za organe samoupravne delavske kontrole: - ustavna, družbenoekonomska in idejnopolitična izhodišča samoupravne delavske kontrole, - vsebina zakona o organu samoupravne delavske kontrole, - družbenoekonomski odnosi v združenem delu, delovanje in ^naloge samoupravne delavske kontrole na tem področju ČAS IZVEDBE: FEBRUAR - MAREC I978 4-, Za - delovna-^erja -d«Wra^ja delavcev y zdruěenem J : zakon o delovnih razmerjih CAS IZVEDBE: FEBRUAR - MAREC 1978 3. Ciklusi predavanj 2a novoizvoljene delegate: a) Temeljne organizacija združe-ega dela - TOZD kot temeljna samoupravna organizacija - združeno delo J ~ dohodek in delitev dohodka t>) Krajevna skupnost vloga m naloge družbenopolitčnih organizaci i v v ■ ni skupnosti "^anizacij v krajev- - krajevna skupnost pri združevanju delovnih Sanov zaradi uresničevanja skunnih • t ^ ^ c) Samoupravne interesne sí^ti ^ ^ ^^ - samoupravne interesne skupnosti v dele^t.v • *» njihovo vključevanje v skupščini ^ 8"t« - samoupravne interesne skupnosti in v la ter položaj delavcev v Z'd6~ d) Delegatski sistem " ^^ dela - družbeno bistvo delegatskega sistema - dolžnosti, pravice in odgovornosti delegacij in del . - nekatere pomanjkljivosti in kritične to n f ^ lo vanju) dosedanjem uveljavi ianiu d„i ! 7 ( 6_ CAS IZVEDBE: SKOZI CELO Seminarji za člane volilnih odborov in volilni, v ■ • - smoter teh seminarjev ie d molilnih komisij . odborov in roU^Z^«^^^ ^^ CAS IZVEDBE: KÛMEC FEBRUARJA ^ Volitvah Seminarji za delegate samoupravnih interesnih „m - delegatski odnosi v samoupravnih intere^h in njihovo vključevanje v skupek I - svobodna menjava dela - delo in naloge zborov uporabnikov in ,-k ROK IZVEDBE: OD APRILA DALJE " 7. ■ Seminar za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine - osnove marksistične misli in razvoj samoupravnih druž-benih odnosov v Jugoslaviji - družbenopolitične organizacije v našem sistemu,njihova vloga in naloge - samoupravljanje in gospodarjenje v združenem delu - samoupravljanje in gospodarjenje v krajevni skupnosti - odgovornost družbenopolitičnega zbora za uresničevanje razvoja družbenopolitičnega sistema Ciklus predavanj za novo izvoljene delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti - družbenoekonomska ureditev - družbenopolitična ureditev - temelji delegatskega in skupščinskega sistema - komuniciranje v delegatskem sistemu. ROK IZVEDBE: OD MARCA DALJE Po vseh predavanjih se je možno posluževati avdiovi-Aaelnih pripomočkov in so grajena na aktivnem dosedovanju udeležencev in na povezovanju teorije s prakso Vse delovne ljudi in občane vabimo, da izkoristijo možnosti po izpopolnjevanju in utrjevânju svojega družbenopolitičnega znanja. Istočasno apeliramo na odgovorne nosilce družbenopolitičnega izobraževanja v delovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacijah, da preskrbe za množično usposabljanje delavcev in občanov. Klub samoupravijalcev Domžale xxxxxxxx»fxxxxxxA s^t. --xxxxx^caxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx a'CI;í Z;-0H0¥ bpet i* Polála in se ,e skoraj konča . la sezona občnih-zborov r.znih organizacij in društev. Tako m «rane Kotar, kot tudi gasilci in upokojenci (pa morda se kdo) so znov. 'imeli vzrok za zabavo - seveda šele po uradnem in strogo resnem delu, ko so pregledali preteklo delo društev in si zastavili cilje za bodočnost. <-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX k ÚTKOVÁ . itóDST .V,. - Sa dan zena se trzinskim mamicam, predvsem p,, malčkom obet« zanimiva predstava. ,:rav na 8. marec ob_10_uri bo namreč v domu DPO Trzin gostovala skupina ko-cevskih pionirjev, ki se bodo predstavili z lutkovno igrico. 'Otovo ne boste zamudili' Vstop je prosti XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX OB ZAKLJUČKU smo vam dolžni tudi pojasnilo,zakaj ODSEVA tolik* časa ni bilo na beli dan. Vzrokov je bilo več glavni* Fotokopij vicev smo čakali skoraj cel mesec.KS nsm daje le sredstva za material, za vse drugo pa se moram, znajti kak^r vemo in znamc In ti pot smo imeli sm.lo!Ok.liščine so hotele,da zaradi tehničnih ovir dobrovoljec,ki nam je vice in slike tiskal,teh m mogel dokončati.Takr je v tej številki slikovni material nekoliko .krnjen,čeprav je gradiv, v uredništvu bilo dokončano.Tokrat izdajamo dvojno številko naenkrat,kajti gradivo tokrat pokriva Trzinsko dogr.janje večjega časovnega obdobja kot ponavadi.Naj vas na koncu še spomnimo,da prav te dni slavimo prvo obletnico izhajanja. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX UREDNIŠKI ODBOR: OREL TONE ,ŠTEHE MIRO,VOGLAR DAMJANA, CAPUDER MARJAN,SMERAJC ANDREJ,ČERNIGOJ MARJAN,KRALJ FRANCI PIRC MARTA,STIH J02E. SODELOVALI SO : BARBER JOŽICA,KRALJ VILKO,KAVČIČ JANEZ,RAKEF JANEZ,COTMAN MIMI,LUKAN JOŽE,ZUPAN ROMAN,MUŠIČ FRANC( Pav)....