PsStninA pla?fna v gofsvln! Maribor, petek 29. marca 1935 Štev. 72 Leto IX XV| ) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2459 lahaja razen nadalje lit praznikov vaak dan f Velja mesečno prejeman e upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Ogiaal pe eeniku / Oglaae •prejema tudi oglasni oddelek .»Jutra* v Ljubljani t Poštni čekovni račun Bt 11.409 JUTRA” Nameni Kemiile Kaj hoče Nemčija? To je vprašanje, ki -o pojavlja na ustnah vse Evrope. Čemu njen brezobzirni gon za vojaško močjo, Prav za prav za premočjo? Je to posledica strahu za njeno varnost, za nedo-tak jivost njenih meja? Nikakor, saj Prav gotovo nima na severu ne na jugu, Pa tudi ne na vzhodu ne na zahodu soseda, ki bi imel kakršnekoli aspiracije na nemško ozemlje. Strah pred boljševiško Rusijo? Ta nima z Nemčijo nikjer skupnih meja; vmes sta Poljska in Litva; Proti komunistični nevarnosti pa zadostujejo notranja sredstva. Nameni so torej drugi.in drugačni, in menda se ne motimo, če zapišemo, da je končni cilj voditelja Adolfa Hitlerja združiti v Nemčiji vse Nemce. Nemško oboroževanje je torej izrazito ofenzivno in prav nič ne defenzivno. Kakor si je nekoč Napoleon Bonaparte postavi za smoter življenja Evropo in svet v organizaciji francoskega imperija, iz katerega bi se bile, da je zmagal, morda izkristalizirale Združene države Evrope, tako si je Adolf Hitler Ubral za veliko poslanstvo Ve* iiko Nemčijo. Napoleon je pri zgledovanju svojega cilja moral nujno proti vsej Evropi, Hitler bi moral proti vsem sosedom brez izjeme. Sam Avstrijec, vidi Ado:f Hitler prvo nalogo na poti do svoje velike za- Edenov obisk v Moskvi Sprefem in predmeti konferirania — LitvinovSjev In Edenov pozdravni govor — Evropa stoli pred resno nevarnostjo, ki se mora odstraniti MOSKVA, 29. marca. Včeraj opoldne je prispel semkaj angleški minister lord Eden s svojim spremstvom. Na kolodvoru so ga sprejeli zunanji komisar Lltvl-nov, angleški poslanik, člani angleškega poslaništva in mnogi sovjetski funkcionarji. Nastani! se je v angleškem poslaništvu. Po kosilu sta se sestala Eden in Litvinov k prvi konferenci. Po dosedanjih dispozicijah bo odnotoval Eden Iz Moskve najbrže v nedeljo. Predmet posvetovanj med Edenom In Lltvinovom je splošna mednarodna situacija v zvezi z raznimi vprašanji, ki tičejo bodisi posebno Rusijo ali pa Anglijo. Glavna toč- ka pa je vsekakor vzhodnf pakt. Rusija vztraja slejkoprej pri svoji zahtevi, da se vzhodni pakt sklene na vsak način. Glede Poljske bo baje naprosila Anglijo, da posreduje zadevno v Varšavi. Ako se An glija zavzame za uresničitev teh ruskih načrtov, so sovjeti pripravljeni dati ji zagotovilo, da bodo v bodoče opustili vsako komunistično propagando v vell-kobritanskem imperiju. Konferenca se danes nadaljuje. LONDON, 29. marca. Pri slavnostnem sprejemu Edena v Moskvi, je dejal Litvinov v svojem govoru med drugim, da od svetovne vojne dalje še ni bilo take ne- varnosti za porušenje miru, kakor je zadnje dni. Večina držav želi iskreno mir, vendar je Evropa pred veliko vojno nevarnostjo. Svet mora zato vedeti, da se le v skupnem naporu velesil lahko posreči ohraniti ndr. Litvinov upa, da se bo 3. februarja v Londonu sestavljeni načrt za kolektivno mirovno organizacijo posrečil. Eden je odgovoril, da se da sedanji nevarni položaj premagati le s skupno voljo vseh narodov. V Stresi bodo nova posvetovanja. Potruditi se bo treba premagati težave odkritosrčno, pošteno in pravično. To pa bo mogoč'' le s kolektivnim zavarovanjem miru. 0dm<*vl berljpskiSi oatvatovani SEJA ANGLEŠKE VLADE. KONFERENCA V STRESI IN KONFERENCA VE-LESIL V LONDONU. PAKT FRANCIJ A-RUSIJA. sebne konference v Londonu, katere bi se udeležile vse evropske velesile, tudi Nemčija. Angleška javnost pa presoja LONDON, 29. marca. Zunanji minister sir Simon je na seji informiral angleško vlado o rezultatih razgovorov v Berlinu. O njegovem referatu ni hilo iz- ■ , idano za javnost nobeno poročilo in je in:,sli priključitev tc zares v celoti (razen ii^i malih manjšinskih ozemelj) nemške dr- ! žave Višje na vzhodu je na Češkoslo- vp-kein tri in pol milijona Nemcev. Še višje gori je od ostale Nemčije po poljskem Pomorjanskem teritorialno ločena Vzhodna Prusija, dasi je število poljske narodne manjšine v Nemčiji večje, kakor nemške na Poljskem. Na skrajnem severovzhodu je avtonomno litavsko klaj-Dedsko ozemlje (Memel). na severu je po svetovni vojni Danski prisojeni Šlezvik, na severovzhodu leži malo Belgiji izročeno ozemlje, v Franclji sta Alzacija ;n Lorena, na jugu je pa po ogromni večini nemška Švica. Aspirira Nemčija na vse te dežele. Uradno tega še nihče ni priznal iti tako kma u gotovo tudi ne bo, toda vsi znaki kažejo, da se program uresničenja velike Nemčije, ki naj bi štela 85 do 90 milijonov duš. nikjer ne zaustavlja! Ako bi se uresničil, bi bila Velika Nemčija močnejša kakor sta Francija in Italija. ali pa Francija in Anglija (v Evropi) skup a i pa tudi močnejša kakor sama Rusija ki narodnostno ni kompaktna, kakor bi bi a ta nemška veledržava, četudi jc po obsegu in številu prebivalstva neprimerno večja. Da tega ogromnega programa ni mogoče naenkrat uresničiti pač ni dvoma, zato je taktika Nemčije delati postopoma, udariti na eno stran, med tem ko se drugi napravi prijazen obraz in poklon. Po vrnitvi Posarja je, prvi cilj brez dvoma Avstrija. Adolf Hitler je povedal siru Simonu odkritosrčno, da Nemčija nikoli ne bo podpisala nobenega srednjeevropskega pakta, ki bi garantiral sedanji avstrijski režim. Mimo tega ne dovoli, da bi se kdorkoli in kakorkoli vtikal v avstrijske notranje zadeve (Italija). Avstrijsko ljudstvo naj odloča samo, potem se tudi Nemčija pridruži zasnovani akciji Za avstrijsko neodvisnost. Jc to priznanje, da Nemčija tudi sama želi samostojno Avstrijo? Ne, to je past! Nemčija tako samostojnost namreč prav lahko pridna in podpiše brez vsakega rizika vsak Pakt, ker se zaveda, da bo svobodo odločanje Avstrijcev potem ustvarilo v Avstriji režim, ki bo v resnic! samo filiala berlinske vlade, in čc bo t?. filiala nekega dne likvidirala sama, prostovoljno, ter sklenila združitev z Nemčijo, kje bo a seja faiua. Nekateri listi zatrjujejo, da je sir Simon izjavil, da je bil berlinski obisk vendarle koristen za jasnejšo presojo sedanjega kočljivega položaja. Anglija bo na konferenci v Stresi stavila svoje predloge, o katerih bodo v Parizu in Rimu obveščeni že prej pismeno. Trdovratno se tudi vzdržuje vest, da bo Anglija predlagala po Stresi sklicanje po- možnost sklicanja take konference zelo pesimistično, ker se splošno pričakuje, da Francija in Italija ne bosta hoteli sesti za mizo z Nemčijo. Vznemirjenje povzroča- NAČRTT BELGIJSKE VLADE. BRUSELJ. 29. marca. Danes bo novi belgijski ministrski predsednik vau Zeeland v zbornici razglasil vladni program. Kakor doznavajo, bo nova vlada proglasila med drugimi ukrepi devalvacijo belgijskega franka. Obenem bo vlada odpravila formalno demokracijo za eno leto na ta način, da zbornica sploh ne bo imela nobenega upliva na vodstvo državnih poslov. V zunanjepolitičnem oziru bo Belgija pod vodstvom katoli - jo tudi vesti iz Pariza, po katerih j* fran kega ministrskega predsednika Zeelanda coska vlada baje sklenila, da bo Laval i uvedla pogajanja za čimprejšnje prizna- ob priliki svojega potovanja v Moskvo podpisal franeosko-ruski vojaški pakt, s katerim bo postavil Anglijo pred dovršeno dejstvo. vodstvu. Zaradi tega so bila izdana sodiščem navodila, da se morajo vsi krivci, ki se najdejo, kaznovati s smrtjo. Po 29. marca. Sprejet je^roracnn' melo(lah terorja izg,eda? (la so se ()ll. novile v Rusiji stare revolucionarne organizacije, ki so v začetku sedanjega sto btalSismsko volno RIM za ministrstvo zrakoplovstva. V debati jc podtajnik general Valle poročal med dru gim o novem tipu letala za bombardiranje, ki se gradi sedaj v serijah. Ta letala morejo razviti povprečno lirzino 330 kilometrov na uro in se dvigniti 8 tisoč metrov visoko. Vsako letalo more nositi do 1500 kg bomb. Nadalje se vrše poizkusi z novimi lovskimi letali, ki bodo dosegla brzino 500 km na uro in se bodo lahko dvignila do 10.000 m visoko. Protiboiiševeški teror v Rusiji MOSKVA. 29. marca. V zadnjih dneh je bilo izvršenih v Rusiji preko dvajset smrtnih obsodb, od teh deset samo v Moskvi. Vse te obsodbe so posledica napadov na vodilne sovjetske fukcionarje in ustanove. Napadi so bili izvršeni v zad njem času po vsej Rusiji in so vzbudili veliko vznemirjenje v komunističnem nje sovjetske Rusije. KDO OBOROŽI)JE ABESINIJO? RIM. 29. marca. Nemška vlada je potom svojega tukajšnjega poslaništva odločno protestirala proti širjenju vesti, da Nemčija oboro/ilje Abesinijo. Nemška vlada odločno zanika te govorice in zatrjuje. da je dobaviteljica bojnega orožja Abesiniji znana francoska tvrdka Sehncider-Creuzot. kar je tudi Italiji prav dobro znano. NEMČIJA ZANIKA. BERLIN. 29. marca. Nemška vlada etja povzročale toliko skrbi bivši carski vladi. Podzemsko delo je sedaj zelo ne- i energično zanika resničnost vesti, ki ji! varno, ker podpirajo zarotnike večinoma kmetje, ki malokdaj izdajo svojo organizacijo. NAPETOST MED NEMČIJO IN LITVO KAUNAS. 29. marca. Zaradi obsodb v veleizdajniškem procesu proti narodnim socialistom, je nastalo v Nemčiji silno razburjenje. V Berlinu in po vseh drugih večjih mestih Nemčije so bile včeraj in predvčerajšnjim bučne demonstracije proti Litvi. Položaj je zaradi tega zelo napet in je litovska vlada ukrenila vse potrebno, da zavaruje svojo inejo pred vsakim iznenadenjem. Tu se boje namreč, da bi inogli napadalni oddelki svoje- je razširil londonski I)aily Telegraph po katerih naj hi bila Nemčija omenila Angliji kot svoje zahteve tudi vrnitev poljskega koridorja in onega dela Češkoslovaške. ki je do konca vojske pripr dal Nemčiji. PODONAVSKA KONFERENCA. LONDON. 29. marca. Tu se zatrjuje, da je Nemčija predlagala, naj bi se glede razjasnitve vprašanj podonavskega pakta sklicala čimprej posebna konferenca, katere bi se udeležile vse zaintev sirane države. TITULESCU OBIŠČE MOSKVO. DUNAJ. 29. marca. Tu se zatrjuje, da ozemlje in ostalo Litvo. še kakšna moralna ali pa tudi celo pravna podlaga za še nadaljnje insistiranje na samostojnosti in neodvisnosti Avstrije? Ako Avstrija te samostojnosti enostavno noče, kdo naj jo od zunaj — zlasti ako sc še obveže, da se v nobenem primeru ne bo vmešaval v avstrijske notranje zadeve — k temu sili, in kako? Ako je Nemčija mogla enostavno raztrgati versall e-sko mirovno pogodbo, koliko lažje bi raztrgala vsak papir glede Avstrije! Spekulacija je tu čisto prozorna. Z njo je Nemčija poveda a. da se svojih aspiracij na priključitev Avstrije k Nemčiji ni odrekla in se jih tudi ne namerava odreči, pa naj se tudi sklene 7. odprtimi vratci skonstruirana pogodba o garanciji avstrij voljno vdreti preko meje v klajpedsko | j» romunski zunanji minister Titulescn. ki potuje sedaj kot zastopnik male antante v Pariz in London, obiskal nato tudi Moskvo. SPOR V AFRIKI. RIM. 29. marca. Parnik »Vnlcanla ske neodvisnosti in samostojnosti. Mnogi znaki kažejo torej, da bo po raztrganju versailleske mir vne pogodbe druga etapa nemškega koncentričnega napae dovoljena obiskovalcem letošnjega spo4 mladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek P3 od 1. do 16. junija t. I. zaključno. Raz4 stavno blago se prevaža tudi po polovic4 ni ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1-A-IX. Trg za ribe. Današnji trg za ribe je o11 precej dobro založen. Bilo je na njen1 nad 300 kg morskih in domačih rib, Ponesle pa so okoličanke tudi 4 škafe žabjih krakov, ki so jih prodajali po 2 D'11 venec. Morske ribe so prodajali: gnlctJ po 12 Din, pišmolje po 24 Din, morske postrvi po 36, lignje (kalamare) po Din, triljc (barbone) po 20 Din, sipe (se-pia) po 10 Din; naše sladkovodne r>be. in sicer krape po 10 do 12 Din, belice pa po 8 do 9 Din kg. Vremensko poročilo mariborsko met rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazai toplomer 5.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala i stopm) C nad ničlo; barometer je kazal pri _ stopinjah 735, reduciran na ničlo pa > relativna vlaga 75; vreme je obiacno '1 tiho; vremenska napoved napove spremembo.'/;,, .... »RAJSKI KINO Razveseljiv napredek našega planinstva USPELI OBČNI ZBOR MARIBJRSKE PODRUŽNICE SPD. Ena najvažnejših organizacij na naši severni meji — Slovensko planinsko dru stvo — ic polagala preteklo sredo zve-cer pri »Orlu« obračun svojega plodo-nosnegu dela v preteklem letu. Bil je to 16- redni letni občni zbor mariborske podružnice SPD, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. inž. Šlajmer. Zborovanja so sc udeležili mimo števil-neSa članstva tudi predstavniki oblastev 111 sorodnih organizacij, navzoč pa je bil Midi predsednik osrednjega društva SPD k. dr. Pretn er. Po pozdravu vseh navzočih sc je g. inž. Šlajmer najprej ^Pomnil tragične smrti Viteškega kralja j Aleksandra 1. Zedinitelja, ki so mu navzo P počastili spomin s trikratnim klicem Plaval«, novemu kralju Petru II. pa so '■^kliknili »Živio!«. Z občnega zbora so bde odposlane pozdravne brzojavke gg. 'Ministru dr. Marušiču, banu dr. Dinkn 'biču in podbanu dr. Otmarju Pirkmajer-, "h ki so si stekli za razvoj planinstva na "asi severni meji neprecenljivih zaslug. . Nato je g. inž. Šlajmer v daljših izvajanjih orisal delovanje društva v pretekle:.. letu. Dotaknil se je tudi vseh vpra-Sanj za napredek planinstva na naši se-^criji meji. Poudaril je, da sc je moralo društvo lani boriti z velikimi finančnimi težkočami, ki so onemogočile, da se na-crb, ki jih je imela mariborska podružnica ŠPF, niso mogli povsem uresničiti, ''ljub temu pa društvo od leta do leta stalno napreduje, kar dokazuje tudi številčni porast obiskovalcev planinskih po-Vojank. Da je moglo društvo svoje naloge vsaj deloma izvršiti, je zasluga številnih dobrotnikov, ki so priskočili na Pomoč z manjšin.: in večjimi zneski, za kar izreka SPD vsem najtoplejšo zaliva lo. Tajniško poročilo, ki je vsebovalo vsa poročila posameznih postojank, je bilo zelo obširno. Podal ga je agilni tajnik g. Požo Gajšek. Iz poročila posnemamo: Podružnica jc lani stela 1 častnega ter 8 ustanovnih in 1017 rednih članov. Podružnično tajništvo je rešilo skupaj 2450 dopisov. Ugodnosti polovične vožnje po ^leznici se je posluževalo 626 Čanov. b tej . Miki je g. Gajšek omenil, da so 'lekateri člani zlorabljali to ugodnost, *ar je povzročilo neprijetnosti društvu finemu, še bolj neprijetno pa je bilo to člane, ki jih je železniška uprava zasledovala sodnim potom in so bili tudi sodno kaznovani. Med važnimi pridobitvami za povzdigo tujskega prometa na "■isih postojankah je omeniti velik uspeh msko-prometne zveze.v Mariboru, kije -eni.in vztrajnem delovanju in s * intervencijami končno dosegla ugodnost, da se je Pohorj. uvrstilo med • lmatsko letoviške kraje in uživajo po-setniAi naših postojank po 10-dnevnem ivanju na P ohorju precejšen popust na ?e ^ ugodnostjo se bo v bodo-ce gotovo dvignil obisk Pohorja, zlasti z oddaljenejših krajev nase države in iz >ujine. Važna pridobitev za Pohorje, zlasti za Vhodni del, bo postala pohorska avtomobilska cesta, katere graditev pa v zadnjem času prav počasi napreduje, in to zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Mariborsko kočo 6192 planincev. Veliki nedostatek za to postojanko je pomanjkanje telefonske zveze z dolino. Zaradi ogromnih stroškov tudi realizacije ne bo tako kmalu. Koča na Klopnem vrhu je lani zabeležila 3297 obiskovalcev. Dobila je tudi novega gospodarja v osebi ravnatelja Fišerja, ki je takoj pokazal društvu naklonjenost in razumevanje. Glavna skrb odbora pa Je bila skorai vse leto osredotočena na iiajnovejšo podružnično postojanko »Senjorjev dom«. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev stavbna zadruga »Ribniška koča« zgradbe ni mogla več .-v. "Inonia dokončati in opremiti. Zaradi tega ie morala sv ‘ '-P vi SPD priskočiti na potno«* •' ' Mcor je to 5e storila prejšnja leta, prevzeti dokončno izgotovitev stavbe in opremo sob. Lani je posetilo to postojanko 3590 obiskovalcev. Zavetišče pri Sv. Pankra-cu je lani zabeležilo 594 obiskovalcev. Poset postojanke je občutno padel, predvsem zaradi stroge zapore meje. Pmed društvenih odsekov je najuspešneje deloval zimskošportni odsek pod vodstvom požrtvovalnega načelnika g. dr. Rosine. Odseku je bilo poverjeno tudi propagandno deio, ki ga je opravil prav dobro. Sledilo je blagajniško poročilo, in sicer sta poročala o stanju blagaj ne g. Soršak, o letošnjem proračunu pa g. dr. Rojko. ŽENSKE! ><11110 pere Ko BOSVE ENKRftT PRALE sSdHOMD PRALNIH PRAŠKOH, BO TA EDINA VAŠA HVALA Preizkusite ga čimprej ! Zahtevajte ga povsod ! Izdelano na podlagi olivnega olja. V imenu nadzornega odbora je nato poročal g. Drago Rosina, ki se je o poslovanju društva zelo pohvalno izrazil. Sledilo je poročilo predsednika osrednjega društva SPD v Ljubljani g. dr. Pretnarja, ki je ime! obširen progra-matični govor, v katerem je obravnaval vse težave in težnje Slovenskega planinskega društva. Spomnil se je tudi urednika »Planinskega vestnika«, ravnatelja v p. g. dr. Josipa Tominška, ki je lani slavil 251etnico urednikovanja, za kar mu je izrekel v imenu vseh planincev najtoplejše čestitke. Pri raznoterostih so spregovorili še zastopniki posameznih korporacij, nakar je predsednik g. inž. Šlajmer po triurnem trajanju zaključil ta občni zbor, ki je potekel vseskozi stvarno in v znamenju skupnega složnega dela. Yendar pa se jc zgradila že tako daleč, "j* ic mnogo olajšan dohod do Mariborske koče. Upati je, da bodo merodajne oblasti vendarle podprle to važno akcijo ^ izdatnejšimi denarnimi sredstvi. V mi-‘‘em letu se je društvo po svojih od-°siancih oficielno udeležilo vseh večjih "r)reditev. Z bratskimi podružnicami in ■orodnimi korporacijami je bila maribor-Podružnica v ozkih prijateljskih sti-, J11- Tudi oblasti so ji bile vseskozi na-°njene ter so podpirale društveno delo «olikor se je le dalo. Na naših planinskih postojankah je bila najpomembnejša in najvažnejša investi-ClJa Mariborski koči, kjer je bila lani napeljana električna luč. Tok se dobavlja o- novozgrajene elektrarne, ki jo je zgraža zadruga »Pohorski dom«. Z izvedbo elektrifikacije se je realizirala dolgoletna /;e*w podružničnega odbora ter je z njo 'dorjen. zopet nadaljnji korak za moder-'Pzacijo te priljubljene letoviške in zimskošportne postojanke. Lani je obiskalo Pred popolnim preokretom v Mar* kuzi'evem procesu REKONSTRUKCIJA ZLOČINSKEGA DOGODKA IN ZASLIŠEVANJE PRIČ NA KRAJU ZLOČINA, IZVRŠENEGA PRED 15 LETI. Eani v oktobru jc mariborsko okrožno sodišče dovolilo obnovitev procesa v zadevi bratov Josipa in Ivana MarkUzija ter soobtoženega Mihaela Zemljiča iz Drvanje v Slovenskih, goricah, ki so bili obsojeni na smrt na vešalih zaradi umora nekega neznanca v Beiiediškem gozdu pred 15 leti. Smrtna obsodba je bila spremenjena vsem trem v dosmrtno ječo, ki jo presedevajo v mariborski moški kaznilnici. Mariborsko okrožno sodišče jc na podlagi dokazilnega materiala, ki ga je več let zbiral zagovornik obsojencev, odvetnik dr. Komavli. sklenilo dopustiti obnovo zaradi tega, ker je dvomilo v verodostojnost obremenevalnih prič in so nastopili novi momenti ter so se javile nove priče, ki dokazujejo nedolžnost vseh treh obsojencev. Tudi je okrožno sodišče sklenilo izvršiti rekonstrukcijo dogodka na kraju zločina in zaslišati številne priče. V to svrho se je včeraj popoldne podala v Benediški gozd sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik g. dr. Turato. zagovornik obsojencev odvetnik dr. Komavli, zapisnikar Petrovič in orožniki. Ob luninem svitu, prvi dan po prvem krajcu, kakor takrat pred 15 leti, se je rekonstruiral zločin. Ugotovljeni so bili važni momenti, ki bodo mnogo koristili pri dokazilnem postopanju o nedolžnosti vseh treh obsojencev. Komisija pa je tudi zaslišala številne priče iz Drvanje v Slovenskih goricah in iz sosednih vasi. Izpovedi teh prič bodo pripomogle do popolnega preokreta v zna- nem Markuzijevem procesu, ki je še živo v spominu vsej naši javnosti. Pred 15. leti je namreč neka deklica, ki je nabirala gobe v Benediškem gozdu v Slovenskih goricah, našla truplo nežna nega moškega. Uvedena jc bila obširna preiskava, a še do danes ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil umorjen. Ker oblasti niso mogle ugotoviti, kdo je mrtvec, so skušale izslediti zločince. Na podlagi ljudskih govoric so bili osumljeni umora kočarji Markuzijevi v Drvanji vasi v Slovenskih goricah in posestnik Mihael Zemljič. Dolgo časa so jih zasliševali, toda krivde jim niso mogli dokazati ter so jih izpustili na svobodo. Govorice pa niso ponehale in Markuzijevi ter Zemljic so morali ponovno na zatožno klop. Porotno sodišče v Mariboru je spoznalo vse tri za krive zločina in jih je obsodilo na smrt na vešalih. Bili pa so pozneje pomiloščeni in presedavajo še danes kazen v moški kaznilnici. Zastopnik Markuzijevih in Zemljiča g. dr. Danilo Komavli ni miroval in je stalno zbira! nov dokazilni material o nedolžnosti svojih treh klientov. Prejemal je pisma celo iz Italije, ki pričajo, da so Markuzijevi nedolžni nad prelito krvjo neznanca. Ko bo ves dokazilni material zbran, bo okrožno sodišče razpisalo ponovno razpravo, ki bo krivdo Markuzijevih in Zemljiča ali potrdila ali pa razveljavila. Zato je upravičeno v vsej javnosti za to razpravo izredno veliko zanimanje. Zborovanje obmejnih obrfirkov OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA OBRTNIKOV OBLAČILNIH STROK V M AREN BERGU. Združenje obrtnikov oblačilnih strok v Marenbergu je imelo na praznik sv. Jo- žefa svoj redni letni občni zbor. Predsednik g. Josip Cigler se je po pozdravu navzočih, posebno zastopnika Zbornice I'0I tajnika O. o. Novaka, spominjal tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in so zaklicali navzoči trikratni »Slava!« Nato pa je izrazil vdanost mlademu kralju Petru II. in so se odzvali navzoči z »Živio !«-klici. Tajniško poročilo je podal g. Štefan Bremec in iz tega posnemamo, da šteje združenje 65 članov, 24 pomočnikov in 21 vajencev. Uprava je imela štiri seje: ob priliki obrtniškega tedna so se vršili trije članski sestanki in priredila se je obrtna razstava. Dva Člana sta se udeležila strokovnega tečaja v Mariboru. Vložni zapisnik izkazuje 221 dopisov. Blagajniško poročilo navaja dohodkov 3213.25 Din in izdatkov 1835.25 Din, prebitka torej 1378.— Din. Pri tem pa je blagajnik g. Josip Šipek omenjal, da 37 članov še ni poravnalo članarine za leto 1934. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. Luka Arih, da so bili računi pregledani in so v popolnem redu ter predlaga, da se računski zaključek za le- to 1934. odobri in podeli upravi in nadzorstvenemu odboru razrešnica, kar jc bilo soglasno sprejeto. Prav tako se je soglasno odobril proračun z dohodki po 2545 Din in z izdatki 2500 Din in izkazuje proračun prebitka 45 Din. Namesto umrlega podpredsednika g. Antona Javornika, ki se ga je predsednik tudi spominjal s »Slava«-klioi, je bil izvoljen za podpredsednika g. Franc Ka-ger, čevljarski mojster v Marenbergu, V pomočniško preizkuševalno komisijo so bili izvoljeni g. Josip Cigler, Josip Šipek, Peter Kaure, Franc Jurek, Marjeta Jenčič in Marija Breznikova. Med slučajnostmi je pozdravil tajnik Novak zborovalce v imenu Zbornice za TOI in O. o. ter ob kratkem očrtal delovanje in prizadevanje prisilnih in prostovoljnih obrtniških organizacij za izboljšanje težkega današnjega gospodarskea položaja obrtnikov. Več članov se je še pritoževalo zaradi neupravičenega izvrševanja obrta, na kar je predsednik g. Cigler zaključil lepo uspelo zborovanje. St. Janž na Dravskem polju Tatvina. Neznan zlikovec je v noči na pietekli praznik odnesel iz gostilniške sobe posestnika in gostilničarja Franca Šolarja vrečo koruzne moke. Sled za storilcem vodi od hiše še kakih 200 korakov. Za storilcem poizvedujejo orožniki. — Ribarsko društvo nameravajo ustanoviti v Št. Janžu na Dr. p. Predvideni delokrog društva bo podoben ostalim ri-barskim edinicam, s to raizliko, da bo temeljilo novo se snujoče društvo na kmetsko-zadružni podlagi. Ustanovitev moramo najtopleje pozdraviti, ker se bo na ta način končno likvidiral spor med posestniki obvodnih zemljišč, včlanjenih v soseski, ki je doslej bila vpisana kot lastnica v ribarskem katastru in med ri-barskim društvom, novim lastnikom tukajšnjih voda, ozir. glavne struge Drave. Pripravljalna dela novo se snujočega dru štva vodi g. Anton Ehart. Za skupščinske voKtve nameravata iz tukajšnjega ožjega okoliša kandidirati dva posestnika in sicer g. Franc Šolar, pos. in gostilničar ter član banovinskega sveta iz Zlatolič v ptujskem srezu, gosp. Ivan Kirbiš, posestnik m predsednik »Vnovčevalnice« iz Prepolj pa v srezu Maribor desni breg. Volilni boj poteka v najlepšem redu. Ustanovni občni zbor selekcijskega društva za pinegavsko pasmo se je vršil preteklo nedeljo. Posetilo ga. je žal le ma lo interesiranih posestnikov. Za predsednika je bil izbran g. Anton Urek, oskrbnik veleposestva Ornig. Novo društvo je v tukajšnjem okolišu, kjer je menda najmanj plemensko-krvne živine, prepotrebno. Poljčane Nova postojanka Rdečega križa. Preteklo nedeljo je bil v Poljčanah ustanovni občni zbor občinske organizacije Rdečega križa. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik mariborskega oblastnega odbora Rdečega križa g. dr. Jančič, ki je zborovalcem v stvarnih izvajanjih objasnil namen te humane svetovne organizacije. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Hronovski. V kratkem bo pod vodstvom predsednika priredil Rdeči križ samari-janski tečaj. Poverjeništvo za Makole je prevzel učitelj Franc Miklavc. SDominJaJfe te CMD Stran 4. —i» n waa AJpbonse Daudef ROMAN. 42 »Tako! Ne razumem te. Ti daješ prednost katekizmu ,male župnije’ ... Ti bi bil menda celo pripravljen zaprositi to ničvrednico za odpuščanje, da nas je pred vsem svetom osmešila, m jo znova postaviti ne v dvorec, ampak naravnost v grad k svoji materi, da tam — rodi.« Cim je izrekla te jezne besede, se je tudi že pokesala, ker je Richard ves prebledel in so mu ustne vzdrhtele. Preši-njena po naglem nagonu nežnosti je razširila roke, toda on jo je s sirovo in divjo kretnjo odrinil od sebe: »Ona je torej noseča! Ti pa si mi vedno govorila, da ne more . . . Čemu si mi torej lagala? Čemu si sploh vedno lagala, kadarkoli si govorila o njej? Ti si jo torej sovražila?« »Bila je muka in sramota tvojega življenja. Da, sovražila sem jo . . . Toda pomiri se, način s katerim postopaš z menoj, mi bo v pouk . . . Med nama ne bo več govora o njej. Vzemi jo, neguj jo, priznaj za svojega pankrta, ko se bo rodil! Zagotovljenih mu je dve sto tisoč frankov. Kakor vidiš, dober posel.« In užaljena v globino svojega ponosa, v vsem svojem materinskem čustvu, je pričela dalje rezati vejice. Toda Richard je ni pustil na miru. »Pazi, mati!« Zgrabil jo je za roke, obrnil sirovo k sebi in obupan zaradi vsega kar je slišal primaknil svoj spačeni obraz k obrazu starke ter pričel naglo govoriti: »Muka mojega življenja si ti, razumeš? Ti, ne ona . . . Zaprla si me še otroka v svojo bolniško sobo, vzela si mi gibanje in zrak in mi v svoji sebični ljubezni nisi dovolila, da bi se razvil, da bi postal moški. Da me zadržiš pri sebi, si me tiranizirala, kakor si tiranizirala tudi mojega očeta. Podpirala si mojo lenobo in moje napake ter me napravila nesposobnega za vsako koristno delo. Da se ne bi oženil in da nihče razen tebe ne bi vplival name, si mi pošiljala služkinje v posteljo . . . Ah, da, ko da nisem videl, kako mi jih pošiljaš ... In česa vsega nisi poizkušala, ko si r.ašla v Lo-rientu to malo siroto in se trudila vreči mi jo v naročje, da postane moja liuhica, samo moja ljubica, ker njen mož še živi in cerkev ne priznava ločitve. Vse, vse, prav vse si poizkušala, samo. da se ne vrne v našo hišo ona, katero je odgnal ♦voj despotizem, katero si vedno zavidala za mojo ljubezen in bila na njo ljubosumna ... O, zares, lena je tvoja vera: lep je farizej, ki vodi tvojo vest. Toda nič ti ne bo pomagalo, čisto nič: svojo ženo ljubim, ljubim jo, slišiš, in ji odpuščam; vsega sem kriv samo sam, ker je nisem branil pred teboj, pred tvojo zlobo . . . Joči se samo, joči; Joče se še bolj ona, ki je sama, zapuščena, da niti ne vem kje ... O, našel jo bom . . Preden bi nadaljeval to življenje pri tebi, daleč od nje, bi rajši umrl, bi se rajše ubil s tem. da . . .« »Richard, otrok moj . . .« Hotel ji je iztrgati škarje, toda hitrejša in spretnejša od njega jih je zagnala v kot rastlinjaka, v kup odrezan-'' pohojenih stebel in cvetic. VIII. »Ne, vi si ne morete predstaviti, koliko napora mi je treba, da se vsak trenutek oprem na svojo voljo in se trudim okrepiti jo, pa zaradi najpriprostejših stvari: da vstanem, da sedem, snamem ali pokrijem klobuk; za ono, kar je vam le podzavesten, avtomatičen gib, moram jaz napeti in dvigniti vso silo svoje moči .. . Dvigniti se zjutraj iz postelje, jesti pri mizi, dovršiti stavek, ki sem ga na nesrečo pričel — vse to postaja za to ubogo, staro moje telo poseben čin, postaja muka. Počakajte, da sedem, ker ves sem moker od znoja že od te kratke poti, ki sem *jo napravil, naslanjajoč se pri tem še na vašo roko.« Bilo je to na grosbourški terasi, ob bregu jezera. Učitelj Jean, z očali in ves nestrpen, je vodil po kosilu od ene do druge klopi bolnega vojvodo d’AIcanta-ro in poizkuša! tešiti ga in razvedriti z besedami, ki uspavajo bolečine neozdravljivih bolnikov: »Pa vendar go- spod vojvoda, vi ste včeraj zajahali konja ir. Charlexis pravi, da ste se sija držali v sedlu.« »Ah, kaj, brbljarija! Pripeljal sem se v kočiji z vojvodinjo vse do lovskega gradiča in nenadoma me je obšia želja, da bi malo zajahal kobilo višjega logarja, ki je zelo mirna živa! Nisem pa morda jezdil niti pet minut, ko sem že bil v jarku, kamor je pozneje prišla kočija po mene. Biti moram vese' da nisem pustil tam svojih kosti. Tu vidite, kako lepo sem se držal v sedlu! Enostavno nimam več moči. in ako bi le za hip pozabh ponoviti: ,Hočem živeti!1 pa ne bi več živel.« General je zaprl oči in naslonil glavo na okrižje za klopjo, katerega se je ovilo jasminovo cvetje; njegovo obličje je bilo bledo m izžarevalo je utrujenost ter izčrpanost. Tam iz parita, kjer^ so igrali tenis, so se skozi vejevje oglašali vzkliki in udarci roquetov in opažalo se je, kako se pomikajo sem in tja bele čepice 'n obleka igralcev. Slišalo se je kričanje in bučanje, kar je vzdramilo bolnika iz odrevenelosti. (Se bo nadalievalo.l Spori Visokoalpinska smuška tekma na Peci Dne 19. marca 1935, na praznik sv. Jožefa, se je vršila na Peci, od Kordeževe glave do sedla nad Uletovo kočo, medklubska visoko-alpinska tekma za prehodni pokal ZSO-SPD Mežica. Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. Letner Ivan SiK Rapid, Maribor, 1 min. 50 sek.; 2. Cizelj Miran, SK Železničar Maribor, 1 min. 51 sek.; 3. Stopar Rudolf, MSK Maribor 2 min. 22 sek.; 4. Kuba Marjan, ISSK Maribor, 2 min. 40 sk.; 5. Mešl Pavel, SPD Prevalje, 3 min. 46 sek.; 6. Udir Rupert, SPD Mežica. 3 min. 55 sek. Gospod Letner Ivan brani torej prehodni pokal v letošnjem letu in je prejel tudi naslov »prvak Pece«. Gosp. Cizelj in Stopar pa sta prejela diplome. Izrecno moramo poudariti, da so tekmovalci pri tej tekmi pokazali res vso svojo zmožnost in znanje, kar pričajo skoro rekordni časi, če se pomisli, da je bila proga dolga le 2.5 km s padcem 500 m. Tekmovalci so celo izjavili, da je ta tekma res edinstvena, ki je izvedljiva izključno le na stari sivi Peci, ker pač res zahteva celega moža. Vsekakor pa je zelo priporočljivo vsakemu smučarju, da preizkusi smuški teren na Peci in videl bo, kaj Peca od njega zahteva ter se bo tudi prepričal, da mu en sam obisk Pece več koristi, kakor marsikateri smučarski tečaj, ker bo našel na Peci pač vse snežne vrste, ki mu jih dolina ali nižje hribovje ne more nuditi. Nedeljske prvenstvene tekme bodo so-dflli V Mariboru SK Rapid :SK Železničar g. Kopič, rezerva g. Nemec; v Ptuju SK Drava :SK Panonija g. Vesnaver in v Čakovcu SK GradjanskhSK Ptuj gosp. franki, rezerva g. Bizjak. ISSK Maribor v Ljubljani. V nedeljo 31. t. m. bo ISSK Maribor gostoval v Ljubljani ter odigral proti ŽSK Hermesu prvenstveno tekmo. Poverjeništvo sodniškega odbora pri OOLNP Maribor bosta začasno vodila zvezna sodnika gg. Vesnaver in Franki. LNP je poverjeništvo SO OOLNP Maribor pooblastil delegiranje k vsem prijateljskim in drugorazrednim prvenstvenim tekmam mariborskega okrožja. Pooblastilo delegiranja za prvenstvene tekme velja od 1. aprila. Objava za tečaj za zvezne smuške učitelje. Skllcaje se a svoječasni razpis tečaja za zveane smuške učitelje, sporočamo, da Je določen definitiven čas tečaja od 3. do 14. aprila 1.1. in sicer na Krvav- cu. Pravico do udeležbe imajo samo oni smučarji, ki so tehnično dovolj izvežba-ni, da se bodo v tečaju lahko izpopolnili za smuške učitelje. Ker je še nekaj mest prostih, sprejema savez še prijave do 1. aprila. Prijave je treba poslati preko kluba. Koncem tečaja bodo na Krvavcu tudi izpiti za zvezne smuške učitelje in sicer 13. in 14. aprila. K tem izpitom se lahko prijavijo tudi smučarji, ki se smatrajo zadostno izvežbani in poznajo vsa določila o smuških učiteljih ter žele položiti :zpit za zveznega smuškega učitelja. Te prijave je treba poslati savezu do 5. aprila, kandidatje pa morajo biti na Krvavcu naj kasneje 12. aprila zvečer. Zamudniki in tisti, ki se ne bi do 5. aprila prijavili se k izpitom ne bodo pripustili. To je obenem zadnji izpit za zvezne smuške učitelje v tej sezoni. Udeleženci tečaja se morejo prijaviti 3. aprila zvečer v zvezni pisarni Tyrševa cesta 1 (IV. nadstropje). Skupni odhod bo iz Ljubljane 4. aprila ob 8.45 iz glavnega kolodvora. JZSS. Tam, kier se ceniio ženske po teži V DOBI SUHIH PREKELJ SKORAJ NEVERJETNO POJMOVANJE VRED- Na otoku Cypru domačini in Arabci še sedaj kupujejo svoje žene, če smemo verjeti poročilom francoskih listov. Tam je veselje biti oče za možitev godne hčerke. Nobene dote ji ni treba dati, nasprotno, oče se lahko veseli, da bo dobil za hčerko bogato odkupnino, posebno če je lepa. Samo za nekaj morajo skrbeti očetje, da se namreč njihove hčerke pred možitvijo čim bolj z r e d e. Nevesta se ceni samo po teži! Nobena lepota, domača vzgoja, znanje tujih jezikov, Izurjenost v gospodarstvu ali v kuhi ne igra nobene vloge, važna je samo teža. Čim debelejša in krepkejša je bodoča žena, čim več tehta, tem več se plača za njo. Za vitko, mršavo hčerko dobi oče največ 1000 frankov, pa še pri tem mora sam malo pritiskati na tehtnico, da dokaže kupou, da njegova hči ni tako lahka, kakor se zdi. Za dobro rejeno hčerko pa dobi oče tudi 8000 frankov. Zato na oto- NOSTI. ku Cypru ni nobenega govora o ritmiki in telovadbi, vitke ženske so tam zelo redke, v časteh samo debele, zavaljene. Kdor ima rad take ženske, naj se kar napoti na otok Cyper, kjer lahko kupi j ženo na vago. Smrt avstrijskega ministra. Na Dunaju je umrl predzadnji ministrski predsednik v avstroogrski monarhiji in prejšnji dolgoletni prosvetni minister Maks Hussarek pl. Heinlein, star 70 let. Pokojnik je bil rojen 1. 1865 v Bratislavi kot sin avstrijskega častnika. Študiral je pravo in promovira! 1. 1882 na Dunaju. L. 1893 je postal docent za cerkveno pravo na dunajski univerzi in 1. 1907 honorarni profesor. L. 1911 je bil imenovan za prosvetnega ministra in je ta resor obdržal do 1. 1917. Po padou Seidlerjevega kabineta v 1. 1918. je sestavil novo vlado, ki pa ji ni dolgo predsedoval. Pokojnik je bil priznana avtoriteta na polju cerkvenega prava ter se tudi publicistično živahno U" dejstvoval.__________________________________ Potem seveda. — Zlati moj možiček, kako moreš tako pozno priti domov? - Dušica, pripeljal sem se z zadnjim I avtobusom. Razno GOSTILNA MANDL ob vsakemu času ocvrti piščanci. 1270 Prodam JARI SEMENSKI JEČMEN, semenski oves in koruzo za krmo oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 1271 POSODE ZA CVETLICE od Din 8.— naproJaj. Sodar-stvo Sulcer, Vojašniška 7. 1266 V naiem Vzamem v najem VEČJE POSESTVO. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Večernika«. 1265 Sobo odda V Dubrovniku gradijo štiri nove hotele Zanimanje tujcev za naš Dubrovnik je vsako leto večje. Že sedaj ob prvih po-četkih letošnje sezone se mudi tam že večje število tujcev. Letos bodo zgradili v Dubrovniku 4 nove velike moderne ho tele, ki bodo mnogo pripomogli k razvoju tujskega prometa ob našem Jadranu. Oddam DVE OPREMLJENI SOBI. Naslov v upravi »Večernika«. 1266 __________________ PRAZNO SOBO oddam zakonskemu paru brez otrok. Magdalenska ul. 77. 1264 Zahvala. SOBO. lepo meblirano, poseben vhod oddam takoj stalnonameščen-cu ali vpokojencu. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ul. 5-1. 1245 Službo dobi TOVARNIŠKEGA DELAVCA ali delavko sprejmem zelo poceni na stanovanje in hrano. Poseben vhod. Vprašati Strossmajerjeva 3-b._1262 Spomnite se CMDi O, ne... Pobušev mali Matjašek prosi za na stran, čez dalje časa se vrne v razred ves prestrašen. Učitelj: »Seveda, tl si se gotovo igral pri vodovodu, zato sl ves moker in te tako dolgo ni bilo nazaj.« Srečko prav milo: »O ne, nisem se Igral pri vodovodu, šel sem na stranišče, in so prišli noter g. nadučitelj, pa me niso videli.« Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta in brata, gospoda Ludvika Rottnerfa posestnika, gostilničarja in bivšega poštarja, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter darovalcem prekrasnih vencev, našo najsrčnejšo zahvalo. Prav posebno »e zahvaljujemo g. sre^kemu načelniku Milanu Makarju za osebno počastitev pri pogrebu, prečastitemu g. Msgr. dr. Vrežetu za ginlj ve besede ob odprtem grobu in ostali duhovščini. Nadalje izrekamo srčno zahvalo gasilski četi v Bistrici, gostilničarski zadrugi za Maribor-ok olico, pevskemu društvu .Planinka" v Pekrah in Sokolskemu društvu v Limbušu. Iskrena zahvala vsem, ki so nas tolažili v naši bridkosti. BISTRICA, dne 28. marca 1935. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. Rodbini Rottner In Robii. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik