Teta Spisal Fran Tratnik eta, prosim, pripovedujte nocoj tam naprej .. . oh, kje ste že nehali?" Nestrpno je prosiia .lelica, devetletno deklelce, in se naslonila ob ramo teti, ki ji je božala zlate kodre. Ti so ji padali preko ramen in so dajali obrazku ptelep izraz . .. Roke je ovila deklica teti okolo vratu. h oči ji je plaval pogled, ki je dajal njeni prošnji šele pravo veljavo: bil je proseč in ljubezniv. ,AU bi rada slišala?" jo je vprašala teta prijazno. nDa rada .. . rada, pa še kako!..." je odvrnila Jelica. Pokimalo je dekletce z glavico, da so se vsuli kodri do oči. Njen pogled je bil še ljubeznivejši, še bolj otroškonedolžen .. . .Oho!.. . Domislila sem se že: tistega mi že dolgo niste pravili, kako je bilo na griču, ko sem bila še majhna, kako je že bilo?" je hitela deklica. Nekaj časa je bi!o v sobi popolnoma tiho. Jelica se je pripravila, da bo poslušala, in teta je na tihem mislila, kako bi začela. Tako je imela navado teta, ob večerih se pogovarjati s svojo nečakinjo. In tudi zdaj se je ie mračilo v sobi ... le še malo svetlobe je prihajalo od zunaj. Bil je odsev večerne zarje. Ob takib lepih večerih pa je prijetno praviti zgodbice, še lepše pa poslušati jib. ,Čisto majhna si še bila takrat, in dobro je bilo, da si bila majhna! Umrl ti je oče in ktnalu potem še mamica. Takrat nisi tega vcdela. Danes ¦—¦• 243 «— ti bilo hudo in jokala bi. In tako raajhno so te potem prinesli k meni ¦ i Grič. Komaj si shodila in mone še nisi poznala takrat. KHcala si mamo, Hfa nisi priklicala. Rada bi, da bi te bila mogla potolažiti, pa je bilo zaman. ^^E>L pa je pritiesla stara Čerinka prav mlado mačico in tcbi jo je dala. ^^Bgt pa si se nasmejala in brž sta bili z rauco največji prijateljici. Ko si ^^Hls muco, si bila spet pridna . .. Na vrvco sem ti navezala miško \z ^^E;— in potem si imela dosli opravka, da si mogla krotiti mačico, ki je ^^E^la okolo tebe in se zaganjala v miško iz cunj." ^^| .In nekoč me je opraskala ta vesela mačica — hi ... hi..." se je ^^Lejaia glasno Jelica ob tem prijetnem spotninu. ^^V ,Da, ali se še spominjaš?" ^^V JL6\ se mi, in pravili ste mi že o tem in na prstu se mi še pozna." ^^K .Vidiš, ker je mislila, da je bil tvoj prst miška." ^^E BOh, teta, saj moj prst ni tak kakor miška." ^H^ .Seveda ni, pa mačica tudi še ni vedela, kakšna je miška, ko še ni ^^b nobene ujela. Potem si pa mačico zapodila od sebe in nisi je imfela ^^¦rada. Mačica je tudi spoznala, da je ne maraš: skočila je na pef in ni ^Htfrugam. Bila si potem spet sama, pa zopet sitna in zrasla si bila tudi ^^LKer si lahko hodila, sva šli v nedeljo popoldne pod grič h Čerinki v ^^E Tam te je pa presenetilo veliko novega veselja, da je bilo še meni ^^B zadovoljno in dobro pri sreu. Nič več nisi imela tako na jok nabranih H|c in vlažnih oči, ki so se iz njih, kadar je kdo hotel, vsule solze, debele ^^nešniki." ^H rHi... hi .. ." se je zdajpazdaj zasmejala Jelica, pa rekla ni ničesar. ^^m »Čerinkin pastir je imel mlade psičke v hiši. In brž si ujela malega ^B^ka, ki je imel belo liso na čelu. Siromaček je cvilil, pa ni dosti po- magalo. — ,Ta bo moj. .. ta bo moj ... Činka, ta bo moj," si klicala in nisi ga izpustila\ Ni bilo drugače, da ti ga je dobra Čerinka obljubila in dala, če ne, bi bil psiček Se večji ubožec. Zato si ga dobila. Doma si mu dala okrog vratu rdeč trak. ln oba sta bila vesela. Dirjala sla okolo hiše. Kužek je bevskal, ti pa si kričala za njim, če še ves ..." Med pripovedovanjem je teta večkrat pogledala Jelici v oči, ki so ji mimo in prav lahko trepetale kakor dve zvczdici na visokem nebu, ki jib je prižgal medtem )ep večer. . . nPrvo zimo, ko smo imeli rjavčka," je nadaljevala teta, ^sem ti kupila čepico. Nekoč, ko je bilo že veliko snega, in sta se z njim pred hišo v snegu rvala, ti je pa rjavček pograbil čepico in v gobčku jo je odnesel po griču in jo zakopal v sneg. In ti si bila potem brez čepice — pa vpila si, da je bilo joj. Od takrat pa si spet rajša imela mačico kakor rjavčka. Nečesa si ga bila vseeno še naučila: da je zagrabil mačico za vrat in jo nosil po hiši, dokler mu nisi ukazala, naj izpusti ubožico. Vidiš, kakšna si bila!" Poredno se je namuzala Jelica in je hitro vprašala: 11« - o. 244 ^- ,Teta. ali nismo imeli tudi jančka?" .Počakaj, saj povem. Tisto pomlad potem si že pasla ... 2e o Veflfc* noči, prav pozna je bila tisto leto in popolnoma gorko je že bilo po svetu Ves grič je bil zelen in cvetan. Za pirhe si dobila jančka, ki sem ga m: vezala na motvoz — in potem je bilo jagnje prav tvoje. Črez dan si b»I morala pasti po bregu — in lepo te je bilo videti v belem krilcu črez kolena in tudi jagnje je bilo čisto belo kakor tvoje belo krilce. Jaz sem delala v lehici, ti si bila vedno okoio mene z jančkom, ki je pulil iz zemlje mlado in sočno travico- — Tiste lepe dni se je zdolgočasilo tudi mačici in rjavc'ku ker ni bilo več tebe v hiši. Mačica je primijavkala, psiček pa pribevskal' prav ponižno mahljaje z repkom. In od tistega dne ste romali po griču za' mano: ti z jagnjetom na motvozu, iti psiček z mačico v gobčku, kakor si ga bila navadila ..." ,Saj res, teta, kako lepo je bilo takrat na gričul — Toliko stc nas itneli: mene, jančka in rnačico in rjavčka ..." je veselo vzkliknila Jelica. Teta je samo pokimala, pogladila Jelico po kodrih in umolknila. Jelica se je zamislila; raalo se ji je zdelo, da se spominja še: v belem krilcu__ kakor je rekla teta — je bila in na motvozu je imcla jagnje, ki je bilo tudi Ssto bele volne, ki se je svetila v solncu kakor srebme nhi ... ln tn lepo živalco je gladila — v rokah je imela zanjo vedno kruha in soli. — Kadar je zameketalo, pa je iztegnila proti gobčku roko in klicala: soli — soli — Oh, takrat je bilo pa res lepo, jako lepo! Tako naiihem v tetinem objemu je prijetno sanjala Jelica, da so se ji strnile velike trepalnice črez lepe oči — in v srcu ji je bilo sladko in je čutila, kako blago teto ima, ki ji pripoveduje vsak večer tako lepo. Vedela pa še ni v svoji nedolžnosti, da na svetu nima drugega bitja, ki bi zanjo skrbelo in jo ljubilo kakor teta, ki jo varuje kot zenico in jo Ijubi, ker je Jelica pridna — pa ubožica.