Št. 5. V Trstu, v soboto 15. januvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi h«* pošiljajo uredništvu v uliei Torrente, l2.Ysnk list mora biti frankirun. Rokopisi ne ne vraćajo. Jnserati ( ružno vrste naznanila in po-alanu-eV se zaraeunijo po pogodbi; pri krotkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 nov. Naročnino, reklamacije iu inserato prejema opravniitvo, ulica Tor rente 12. EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na teden, vs*ko sredo in SO^OtO ob I uri popoludne. Cena za vse leto s prilogo 7 for , za pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. 7!m nov — Edinost brez priloge stano za celo leto <1 for., za pol leta tt for., za Četrt leta 1 for. E»0 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicab tobaka s Trstu po S nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov Glasilo slovenskega političnega društva za Fjrimorako. ■ VeHii'iftti je u,oS». Deželni zbori. Tržaški. IV. se j a. Navzočih 34 zastopnikov. Predsednik : dež. glavar Dr. vitez Bazzoni; vladin zastopnik dvorni sovetnik vitez Ri-naldini. Po prečitanju zapisnika zadnje seje čita tajnik predlog sedmerice zborniških članov za razširjenje volilnega reda, po katerem bi se imeli dostaviti prvim trem volilnim razredom trije novi. V prvi vrsti bi šteli oni, koji plačujo čez 300 gl. davka, -v drugi plačevalci od 100 do 300 gld. in v III. oni od 25 do 100 gl. Zast. Burg-staller predlaga, da bi se oddal ta predlog ca uvaženje in da se poroča o njem uže v sedajnem zasejanju. Sprejme se enoglasno. Zatem predlaga isto o svojem predlogu za volilne pravice v trgovsko komoro poročevalec Combi. Slednjič se sprejmć v drugem čitanju članki postave 24. septembra 1883. in to: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 13, 19, 21 (z dostavko Brunnerja), 23. (z dostavko R. Luzzattoja), 24, 25, 2(5, 27, (z dostavko Geiringerja), 28, 29 (z dostavko Luzzattoja), 30 (/, dostavko Geiringerja), 31 (z dostavko R. Luzzatoja), 33, 35, 30, 41, 45, 40 (z dostavkami Consola), 47, 48, 49, 50, 52, 50 in 75 (z dostavkami Nabergoja). Zast. Nabergoj jo predlagal razne olajšavo glede zidališč v okolici, da so namreč nema tako natančno gledati pri kmetijskih hišah na vsa stavbena pravila, kakor veljajo za mesto ter izjemno so iste tudi obveljale. Kranjski (D e v e t a s e j a, 8. januvarija.) Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnjo seje in razdele došle vloge, se poročilo deželnega odbora glede bregbranoČih stavb na gorenji Savi v pretres izroči finančnemu odseku. Potem dr. i* o k 1 u k a r poroča o porabi izrednega kredita 18.000 gld. za vrav-navanjo voda in popravo škode, ki so jih bilo napravile povodnji v Radoljškem okraji, ter v imenu finančnega odseka predhiga: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Poročilo o porabi kredita za poprave poškodb V8led povodnji v okraju Kranjskogorskem in o tem, kaj soje ukrenilo, da so zabranijo daljno nevarnosti pred povodnjami, se vzaino odobrovalno na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča v pokritje stroškov za zagradbo potoka Bistrico pri Mojstrani in vodnih zgradb za obrambo te vasi še v tem zasedanji deželnemu zboru predložiti načrt postave. 8. Deželnemu odboru dovoli se za najnujnejše vodne zgradbe v Hrušici, pri Jesenicah ter pri Javorniku in Dobravi pri Zaspih ob teku podkorenske Save — poleg deželne pripomoči 8000 goldinarjev s posebnim zakonom dovoljene za vre-jenje potoka Trebiža in za potok Pi-šenco dovoljenih 1720 gld., kterima vsotama se podaljša doba porabe za leto 1887. — še daljni izreden kredit do najviše vsote 10.000 gld. za leto 1887., toda s pogojem, da se tudi interesenti pri teh zgradbah vdeležijo z ono pripomočjo, ktora je primerna njihovim interesom pri zgradbi in njihovi premožnosti, in z daljnim pogojem, da si deželni odbor v pokritje stroškov teh vodnih zgradb zagotovi primerne državne podpore. 4. Deželnemu odboru se konečno nalaga o dokonečnem pokritji za vse v smislu predloga 3 izvršene in morebiti še daljo neizogibno potrebne vodne zgradbe v tem okraji deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložiti načrt deželne postave, v kteri se je poleg državne in deželno podpore ozirati na primeren donesek interesentov". Vsi ti predlogi se aprejmo broz vsak-terega ugovora in soglasno. Prošnja županstva v Kranjski gori za podporo k napravi mostu čez Savo pri Gojzdu se izroči deželnemu odboru, da bode reč natančneje pozvedel in privolil primerno podporo. Za vravnavanje Iia-dolne pa se županstvu v Gorjah dovoli 300 gld. Dr. Blei\veis poroča zatem o stoletnici deželne bolnišnico in predlaga, naj se v nemškem in slovenskem jeziku na svitlo dd zgodovina bolnišnice, ki jo je nemški sestavil pl. Radič, poslovenil pa Cimperman, za kar naj se iz bolnišničnega zaklada dovoli 200 gld. Deželni zbor brez ugovora pritrdi temu predlogu. Prošnja Janeza Vertovcana Gočah v Vipavi za sprejem njegove slepe hčere v hiralnico se v rešitev izroči deželnemu odboru; učiteljski vdovi, Matildi Ko k al j, se dovoli za tri leta miloščina letnih 100 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada; prošnjanadučitoljskevdove, AneSchil ler, PODLISTEK. PRAVLJICA. Spisal Zlobec Anton Ženska pregreha kaznovana. Enkrat so bili premožni stariši, imeli so eno samo hčer. Kadar ta njih hči do-ra8te do 18. leta, zašla je z deklotovske poti; stariši niso nič zato vedeli, druži ljudje se tudi niso zato nič menili. Kadar se je približava) čas njenega poroda, odpravi se ona od doma v oddaljen grunt; tam je porodila zalega fantiča. Ko pa je porodila, vrgla je otroka v skale in rekla: Tukaj postani niagari hudič. Kadar jo to pregreho storila, šla je domov, doma ni nobeden nič zato vedel. Dve leti poslej se je ona omožila s poštenim mladeničem in premožnim tako, da so imeli vsega dovolj, imeli so gostil-jiieo s prodajalnico. Ko je ininolo leto in dan, porodila jo zalega fantiča, kateremu so dali ime „Ljubobrat", fantič odrase in dali so ga v šolo ; v šoli so je fantič do-dro ponašal, v petnajstem letu jo dovršil vso šolo. Fanta je bilo potreba doma, da je pomagal utarišem. En dau ga pokliče oče in mu reče: Ljubobrat, ti veš, da vina nemamo več, ti moraš iti po vina, saj uže veš kam. Dobro, dobro, oče, uže pojdom. Fant vzame potrebnega za pot, obloži mule z sodi in gre; bilo je dva dni hoda; kadar dospe na mesto, ukaže sode natočiti, plača vino, obloži mule pa se odpravi proti domu. Ko je pa bil uže blizo doma, noč ga prehiti, tema jo bilo, tudi dež jo lil. Kaj naglo ao prva mula ustavi in drugo za njo, on premišljuje, kaj to pomenja in pravi prvoj muli: daj, mala, daj; ona pa se nič ne zmeni, on stopi naprej, da bi videl, kaj to pomenja, pa kako se prestraši, ko zngleda mladeniča zraven sebe. Ljubi prijatelj, nič so ne boj, reče mu tuji mladenič, jaz ti no storim nič hudega, jaz imam nekaj važnega s tabo govoriti, prosim te, da greš nocoj z mano. Tako gresta vkupaj naprej, mulo pa gredo za njima. Kaj naglo se jima jo odprla lepa cesta, cesta je držala v en grad; prideta pred železna vrata, ta so jima sama odpro. Stopita naša popotnika v grad, ustavita so pred vožnimi vrati. Zdaj pravi mladenič: Tukaj razloživa in razložila sta mule in jih deneta v hlev, sode pa v vežo; zdaj pravi: Hočemo en malo večerje napraviti, jaz pojdem ognja iskat, ti pa bodi tukaj; gre, pa k malu ho vrne in prinese ognja in pravi: Kaj se ti zdi, ali me dolgo časa ni bilo, dragi moj, jaz sem bil ta čas daleč, ker nisom mogel za povekšanjo pokojnine in vzgojnih doneskov se pa ne usliši. Prošnja krajnega šolskega sveta na Bučki za podporo k šolski zgradbi se izrot* deželnemu odboru, d i se pri delitvi podpor za leto 1888 na njo ozira. Krajnemu šolskemu svetu v Pre-stranku so na njegovo prošnjo odpiše dolg 50 gld. pri deželnem zakladu za šolsko zgradbo; podpornemu društvu inodroslov-cov na Dunaji so podeli 20 gld.; Jerneju P e č n i ku za izkopavanje prazgodovinskih starin pa 100 gld. podpore. Prošnja vodstva Dobrovske ljudsko šolo zarad podpore za drevesnico se a priporočilom v rešitev izroči deželnemu odboru. Zadnja točka dnevnega roda bilo jo letno poročilo deželnega odbora, in sicer o aklenenih postavah, davkih in deželno-kulturnih in zdravstvenih pa osebnih zadevah. Pri deželno-kulturnih zadevah oglasil se je poslanec Kersnik in vladi priporočal, naj bi se pri vravnavanji Kamniške Bistrice in sosednih potokov no ozirala preveč na interesirane mejaše in dotičnoga zakona ne tolmačila prestrogo. Dalje so je sprejel predlog, vladi nasve-tovati, naj so Kolpa sprejme v vrsto državnih rek, Beli potok (\Veissenbach) pa v vrsto skladnih rek na Kranjskem, iu da deželni odbor v porazumenji s koroškim deželnim odborom v to svrho potrebno ukrene. Druga poročila se vzorno na znanje, in potem konča seja. Politični pregled. Notranje dežele. Z novo nagodbo moj Avstrijo in O g e r s k o so silne težave. Ogerski ministri so bili zopet na Dunaji, a porazum se ni dosegel; pri prašanji o davku na petrolje se niso mogli zediniti; dogovori so se vsled tega zopet pro-trgali. N a D u n a j i in v P r a g i so zadnji teden delavci sklicali delavke sliode, v katerih so je govorilo o ustanovitvi delavskih zbornic. Shodi so se sicer izrekli za ustanovitev tacih zbornic, ali z dotično osnovo, kntero so nemški liberalci državnemu zboru predložili, niso bili zadovoljni. V praškem shodu, ki jo bil mnogo obil- nikder dobiti, da bi ogenj ne bil podkrižan, zdaj pa takoj večerjo napraviva, in takoj je bila večerja napravljena. Sedeta k mizi in večerjata, zdaj pa je vina manjkalo; vina pa hočem jaz dati, pravi prišlec, imava tudi vina dovolj, pravi tujec, gre in prinese polno čašo vina. Kadar so dobro najesta in napi jota, začne ptujec govoriti. Prijatelj moj, jaz imam nicoj nekaj s tabo govoriti, pa se nič ne boj, kar ti jaz nicoj povem, ti mi moraš zagotoviti, da nobenemu besedico ne črhnes skoz eno leto; on mu zagotovi; zdaj prične tuji mladenič: Pred vsem ti imam povedati, da midva sva brata. Brata! se zavzame mladenič, ali moji stariši so mi vedno pravili, da nemam nobenega brata. Tvoja mati je meno rodila, pa me je hudiču izdala precej, kakor meje porodila in zato sem jaz tebe tu sem pripeljal, da bi ti meno rešil. Pa kako te morem rešiti, pravi on. Prisezi mi, da nobenemu nič ne poveš, kar te jaz zdaj navadim. On mu priseže, da nobenemu nič ne pove. On pravi: Ti moraš besedo držati, ako no, gorje tebi in meni, on pravi: Ti so eno leto ne smeš ni prebleči ni umiti, ni počesati niti nohtov oatriči; kakor si zdaj, tako moraš ostati eno leto, dunaa eno leto pa so umij, prebleci, počeši, ostriži in pridi v cerkev sv. Dominika pod hribom, nejše obiskan od dunajskega, sklenola so je tudi resolucija, naj vlada zastopnike delavskega stanu iz vseh kronovin pokliče v posvetovanje, da pozve njih želje in pritožbe. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Iz Pe-tersburga poroča nek privatni ¥ telegram, da je ruski car poslal grofa Suvalova v Berolin in na Dunaj, da nemška in avstrijska vlada dovolite, da Rusija za šest mesecev zasede Bolgarijo. — Nam so to poročilo no zdi dosti verjotno. — Iz Pariza pa se poroča, da bi Rusija sobranje pripoznala, ako bolgarska vlada odstopi. Bolgari bi prav storili, oko bi premislili, da razen moralno podpore nikder nobeno druge pomoči ne nahajajo. — Turška vlada je uže dvakrat prosila Zankova, naj pride v Carigrad, da razloži tam, kako razmere so na Bolgarskem, a prvemu vabilu se ni hotel udati, še le na drugo vabilo je sklenol odpotovati v Carigrad. A ko jo odpotoval, zbrali so se nekateri pristaši sedanje vlade, ter ga zasramovali iu mu klicali: „izdajica domovine, ruski ogloduh itd." in zgodilo bi se mu bilo še kaj hujšega, da niso vojaki ubranili. Bolgarska deputacija jo 13. t. m, prišla v Rim, kdor je bila sočutno sprejeta. Grof Robilant so je pri njenem sprejemu sklicaval na svojo izjavo v po-aianskej zbornici i na zeleno knjigo, pristavil pa, da je Bolgarija ruskemu svojemu osvoboditelju dolžna udanost i da ni misliti, da bi Rusija raztrgala pogodbe. Bolgari naj se, kakor doslej, zmerno vedo in ker je velika vojna slabemu vselej nevarna, naj skrbe doma za red i naj ne povzročć zunanjih zmešnjav. To jo edini svist, ki ga morejo dati Bolgarom prijatelji in on sam. II u s k i car, kakor se od več strani poroča, pride 22. marcija t. 1. v Berolin, da osobno čestita nemškemu cesarja k rojstvoneinu dnevu. Za resnico te vesti pa ne dajemo nobenega poroštva. Na ruskem Poljskem se jo izdal ukaz, ki prepoveduje tujim državja-nom kupovanje zemljišč v mejnih okrajih, ako si kupovalci niso pridobili ruskega državljanstva i niso uže polnili pot let v Rusiji stanovali. Ukazi zopor jude se tam z največjo strogostjo izvršujejo in vojaško posadko na Poljskem so celo dobilo ukaz, naj pri ponudbah za vojaške potrebe judo, kolikor mogoče, izključujejo. tam so ustavi pri velikih vratih, pH boš videl, kaj se bo godilo, ti se trdno drži, zakaj kadar bode povzdigovanje, takrat se vsi nečisti duhovi v tebe zalete, ker bodo meni nevošljivi, zato se trdno drži; kadar pa bo maše konec, pridem jaz sain k tebi, tistikrat bom jaz rešen; zapomni si vse dobro. Mej tem je prišel dan, obložita mule, poslovita se in se razideta, pred odhodom si so enkrat strisneta roke. Mladenič gre proti domu, ves zamišljen v ta čudni dogodek; prišedši domov, razloži mule, spravi sode v klet in gre po svojih opravkih. Ta dan jo izšlo vso dobro, drugi dan ga pokliče mati in pravi: Ljubibrat, prebleci se, on pa se je držal, kakor da ne bi slišal; mati tudi molčijo; pride sobota, pride nedelja, pa prebleči se noče, da so stariši rekli, da je zblaznel in so zaprli samega v neko stanico; to je trajalo eno leto, zakaj pred ljudi se ni mogel pokazati. Leto mine, pokliče svojo mater in jej reče: Mama, pripeljite mi brivca, mati vesela, pošlje hitro po brivca, ki ga obrije; zdaj pravi: Mamn, prinesite mi vode; prinese jo, prinesite mi obleke, prinese mu šo obleko; zdaj pravi: Mama, jaz grem k svetej maši, napravite kosilo, zakaj pride se en prijatelj z mano. Mati vesela pritrdi. Zdaj ae odpravi pa gre ; kadar ao ga ljudje zagledali, pa ao govo- DOPISI. Trst. 12. januv. [Izv. dop.] (Mestno svetovalstvo in resolucija proti škofu. — Mrzli škrofei na Lahone. — Opazke.) Državniški čin naših rudečkarjev, boljšo njihovega leibjurista Piccoli-ja še vodno rogovih po glavi raznim rudečim v Trstu in Istri. I)a bi vsej stvari vendar dali kaj veljave, zato so si naročili odo-brovalne izjavo iz Istro. Še le to dni smo čitali v ital. listih, da jo srenjski odbor iz Portlja, od kdor je doma poznani magistratov sluga in eksekutor Visontini v Barkovljah, sklenol, da pošlje čestitko mestnemu nastopu tržaškemu zato, kor je sklenol ono jako smešno resolucijo proti tržaškemu škofu in njemu podrejonej duhovščini. — Slavne Portlje so kazale pot, katero je hotelo nastopiti tudi kopersko mestno svetovalstvo. V Bredo jo imelo to starešinstvo sejo, katoroj pa je prisustoval tudi koporski glavar, vitez Bosizio. Župan Kobal (kako italijansko .me to!) jo začel svoj govor, v katerem jo hvalil odločnost tržaških mostnih očetov in predlagal, da so pošlje tem tržaškim vrlinom čestitka zarad uže znane resolucije. Ali, komaj konča župan Kobal, ko se oglasi glavar vitez Bosizio in pravi, da take demonstracije ne spadajo v področje mestnih zborov, ki se imajo v prvej vrsti baviti z dobro upravo občinskega premoženja, in da vsled tega ne dopušča, da bi se o tej stvari glasovalo. — Župan in mostni očetje so začeli na to močno protestovati, ali glavar se ni dal ugnati v kozji rog, in ker se mestni očetje le niso hoteli pomiriti in odstopiti od nepotrebne zaupnice, zato je energični glavar izjavil, da je konec seje in povabil mestne očete, naj gredo lepo mirno domu. Tako se je žalostno končala v slavnih Portjah začeta brezumna demonstracija. — To bode menda tudi dobra mrzla ko-pelj za naše mestne očete. Tržaški škof je sklical v sredo pastoralno konferencijo, katere so se udeležili mnogi duhovni. — To ni nič kaj posebnega; ali iredentarski listi, ki ne poznajo dolžnosti in pravic škofov, kateri redno vsako leto sklicujejo svojo duhovščino v tako shode, so to konferencijo drugače razumeli in zasukali; oni so pisali, da se je na tej konferenciji č. duhovščina posvetovala o postopanji proti zloglasnoj resoluciji mes-tnihočetov, in da so je te konferencije udeležil tudi odbor tržaške podružnice sv. Cirila in Metoda. Zadnje so iredontarji pridejali iz zlobnosti, češ, duhovščino še bolj osmešimo — Ali revni ti poskusi niso druzoga osmešili, kakor rudečo gardo samo, ki no ve, kaj dela. — Škof tržaški bode uže znal braniti svoje in cerkvene pravice in bombastična resolucija najde borno mestice v papirnem košu. Vrhu tega pa je prišel tržaškemu magistratu še nek drug mrzli škrofec od zgorej, kateri napravi veliko zlovolje in hrupa mej Lahoni. DoŠel je ukaz, da imajo magistratu vse oblastnije dopi-savati le nemško in nič več laško in da tudi magistrat mora odgovarjati le nemško — razumeva se le uradom. Pred leti niso na magistratu hoteli prejemati nemških spisov; zdaj pa da bi še celo odgovarjali nemško! — To bode ogenj v strehi, kateri ogenj pa mogoče našo rudečkarje tako zmeša, da začno še bolj netiti in da se morda res iz tega ognja izcimi kako c. kr, glavarstvo za Trst in okoKco. Ako jo res, da je prišlo tudi povelje finančnim uradom, da morajo sprejemati slovensko spise in tudi odgovarjati slovensko na nje, potem bi se bilo res prišlo v okom skrajni potrebi, ker znano jo, da finančni uradi nočejo nič vedeti za naš jezik. Sicer pa se sliši, da je prišlo to povelje le finanČnej prokuraturi. Ako pa je res, da ni prišlo na vse druge urade, ki se branijo priznati slovenski jezik, potem jo dolžnost naših poslancev, da ta pravični ukaz na Dunaju izposlujejo. — Terjajmo dakle, dokler ne zmaga pravica! V Naklem dno 0. januvarija. [Izv. dop.] Nikar ne mislite, g. urednik, ker prejemate tako silno malo dopisov iz naše županije, da tu spimo. — Vsak, ki bi bil v nedeljo pri nas pri zborovanju in posvetovanju za ustanovitev podružnice „Sv. Cirila in Metoda" se sedežem v Naklem in sicer za vasi: Naklo, Skocjan, Matavun, Brežice, Dane, Gradišče, Doljne Vreme, Britof, Barko, Vatovlje, Rodik, Lokev in Divačo, prepričal bi se, da imamo mnogo j razumnih in narodnih mož v našem kraju.j Ob 3'/2 popoludne zbralo se je pri g. županu, kljubu snežnemu vremenu in slabi poti, sila občinstva in to večinoma razumnih mož. Škocjanski učitelj Albin Štrekelj, „kot prvi sprožitelj" te stvari, pozdravi došle z gorkimi besedami. Na to je govoril Albin Štrekelj, koji je občinstvu pri koncu ob kratkem prečital in razložil pravila podružnice. načelništvo bili so izvoljeni: Ferko Mahorčič, župan v Naklem predsednikom, Albin Štrekelj, učitelj, njegovim name-' stnikom, Avgust Praprotnik, trgovec v Lokvi, blagajnikom in Janko Štrukelj, učitelj, zapisnikarjem. Ker je okraj velik in vasi razstresene, volilo so je še G odbornikov. Pozabiti ne smem tudi gg. pevcev iz Barke, ki so z svojim vrlim vodjem g. Jankom Štru-keljnom v takem številu nas pohodili ter nas tako krasno z svojim petjem zabavali. — č. Iz Melske okolice 13. januvarija 1887. Dovoli, draga „Edinost", majhen prostorček naslednjim vrsticam, da lehko izvedo Tvoji prijatelji, kako so nam sedaj, v predpustnem času godi' — tukaj v Tol-minskej Sibiriji. Prikimala nam je dovolj huda zima. Planina, senožeti, sploh vse loži pod debelo sneženo odejo, tako da kodar še močni vetrovi pihajo, ni skoraj mogoče sosedu do soseda. Tem teže pač jo, ako ima človek opravka v kakom bolj oddaljenem kraji, n. pr. v našej hribovskoj „rezidenci" ; kar pa gotovo sedaj zimski ali boljši predpustni čas, rekel bi, skoraj nikomur ne manjka. Imoviti mladi svet hiti k notarju napravljat si potrebna pisma, da potem vstopi v tisti lepi 7. sakrament. Večni pravdarji komaj čakajo, da mine svetek ali nedelja, da potem urno tekajo k odvetnikom polnit jim s težko prihranjenim ali celo izposojenim novcem njihove vedno izstradane žepe. Pa tudi drugih ne manjka, ki so pa nekoliko bolj oblizani od pravdne znanosti. Lansko leto, draga mi „Edinost" do-nesla si nam vest o nekom .T... iz B., kateri mi pa ni osebno znan. Pač pa nepričakovani konec o njem. Vedi mi pa draga! da tudi pri nas ne manjka enakih ljudskih pijavk, — črvičev, ki prodajejo ljudsko blagostanje s tem, da sleparijo ubožnejše prebivalce na vso mogoče načine, dokler jim ne vsilijo beraške palice. O prelepa, pa mirna Melska vasicar vrinol se je pred nekaj loti v tvotjo faro kaj dobro znan S. iz L...ŠČ ter se poprijel trgovstva. Ta človeška kvara ni bila te-dajne dni kaj imovita stvar, njegova varčnost ali kaj ? porinola ga je na stopinjo prvega našega trgovca. Naši stari pa pošteni trgovci ne morejo šteti nobeden toliko posestva, kakor prav S. On kupuje hiše po 10 gld. kmetijo po 50 gld. pa saj vender ni čuda. Naši vozači mu ne morejo nikoli dovolj kave i sladkorja dovažati, da ne bi mu suhljate stare babice posušilo njegovo zalogo tako, da je primoran iti z žakelčkom k drugemu trgovcu si vsoditi kilo kavice. Samo lepopisanih piskrov mu pa gotovo ta predpust ne zmanjka, za to jamčim y in še pred Alejujo skupi toliko, da si lehko kupi kmetijo ali vsaj lepo hišo, in ko bi mu par soldičev še majkalo, takoj ogloda prvega, ki pride v kako dotiko ž njim do golih kosti. Ni še davno, odkar sii jo pripetilo, da je nekemn kajžarju iz Kovne Grahovske občino na čuden pa vendar znan način po sili iztrgal hišo in menda nekoliko drvišča (gozda) za 10 gld. To jo poštenjak, kaj ne? Pri nas pravimo: „velika vrata notri pa tudi ven." Tudi pri našom Rothschildu ni drugače, ako to kolikanj opazujemo Ko mine četrt leta, odpošlje si. c. k. davkarija svojega rudečekapega hlapca z opominom za zaostale davke. Ta davkarski hlapec obiskal je tudi našega vrloga lih-varja, in prav težko bi mu so bilo gladko, brez dražbo izšlo, ako ne bi si bil zviti lisjak so o pravom času izmislil gotovega 3rodstva. Najprvo tresel jo ženski spol za praznični predpas s prošnjo, da bi mu posodil denarja. Ali našo hribovite so se vender znalo kaj dobro odtegnoli nesrečnežu meneč: ženski predpas ni vselej drag. Kaj bodo sedaj! Aha! pravo jo pogodil. Nekiubožen drvar (Holzknecht) dolŽil mu je nekaj borih novčičev na kavi, soli in morda kak glažek žganja. Primoran je bil po sodniškej poti ubožec bogatinove davko nad 100 gld. plačati. Ljudje! varujte se zapeljivca, kateri hodi okoli vas kakor rujovoč lov in gleda, kedaj bi koga požrl; — tega katerega še ni. Amen! ako te kaj srbi, pa te jaz popraskam! Na svidenje. P o d p o č n i k. Domače vesti. Cesarju dar. Cesar je podaril po uimab poškodovanima občinama Colmo v Istri in Romans na Goriškem po 300 gld. Imenovanja. Carinski višji oficijal Mavricij Stransky, potem kontrolor solnega višjega urada Ivan Rozzo in carinskega urada oskrbnik Ljudevit Borze so bili imenovani za višjo carinsko kontrolore pri glavnem carinskem uradu v Trstu. Vlada in Lloyd. Merodajni krogi trdć. da bo jako težavno doseči porazum mej vlado in avstrijsko-ogerskirn Llovdom. V pogodbenom načrtu, kateri jo vlada vročila Llovdovemu načelniku baronu Mor-purgo, neki so taka zahtevanja, katerih družba no bo mogla sprejeti, posebno kar so tiče vožnje hitrosti in tarifov, na katere hoče trgovinsko ministerstvo preveč j vplivati. Lloydovega načelnika ima vpri-hodnje imenovati cesar, njegov namo9tuik pa imn biti Madjar. V nemškem državnem zboru je bila 11. t. m. zopet na vrsti vojaška predloga. Moltke se je zanjo potognol ter mej drugim rekel, da ne veruje, da bi katera vlada hotela prevzeti odgovornost, uže obstoječe netilo še nakopičavati. Močne vlade so poroštvo miru; ce katera vlada mora delati za mir, gotovo lahko dela Nemčija, ki se hoče lo braniti, k temu pa mora biti za vojno dobro pripravljena. Ako bomo zoper voljo primorani k vojni, lahko bomo vojevali, če pa predlogo za-vržemo, prav gotovo bomo imeli vojno. Dovolitev za kratko dobo ne bi se mogla sprejeti, ker nova krdela bodo še le po več letih vplivna. — Potem jo govoril Bismark ter naglašal najprej to, da vsi vojaški strokovnjaki pripoznavajo potrebo predloge. Naloga poslednjih šestnajst let, ohraniti mir in sprijazniti se z državami, s katerimi smo imeli vojno, ni bila lahka; posrečilo se je to popolnoma z Avstrijo, s katero smo v tako gotovih, zaupljivih razmerah, da prej nikoli še no tako. Velik' vpliv za utrditev miru je pripisati prija-1 teljskim razmeram treh cesarstev. Našo razmere do vseh vlad so najboljše, tudi do Rusijo, zoper katero mi gotovo vojne ne začnemo. Na zvezo mej Francosko in Rusijo pri predlogi gotovo nismo mislili. Meni bi se moralo očitati, da som izdal državo, ako bi bil le ono trenotjo mislil, zarad Bolgarije se t Rusijo zaplesti v vojno. Prijateljstvo z Rusijo nam je važ-nejo, nego z Bolgarijo. — Tudi s Francosko smo v dobrih razmerah, vendar se te težje varujejo, ker so tu vrši še dolg zgodovinski razvoj. Mi smo storili vso. daj Francosko pridobimo za to, da pozabi in odpusti ter nemamo nobenega vzroka, v skrbi biti, da nastane vojna moj Nemčijo in Francosko, pa tudi nemamo vzroka, bati so take vojne. Mi Francoske nikakor ne napademo, ali za vojno moramo vedno | pripravljeni biti. To jo namen te predloge. K ljubu trdnega zaupanja na mirni duh francoske vlade in enega dela francoskega j ljudstva ni se zanašati na trajen mir s Francozi. Francoska je močna, vojevita vlast, nje vojska je hrabra in za vojno pripravljena. Mi nikoli no smemo rok križem držati, naj bo tam še tako mirno. Odgovornosti za mogoče nesrečno vojno vlade nočejo prevzeti. Mi se držimo nepogojno za sedemletno dovolitev predloge; ako k malu ne zadovolite zveznih vlad s popolnim sprejemom predloge; potom bomo razpravljali z drugim državnim zborom. Da smo poprej videli upor, boljše bi bilo, da smo poprej volilce vprašali: „Hočete li nemškej državi dosedanja posestva ohraniti, ali ne? \Vindhorst jo govoril za triletno dobo ter vprašal Bismarka, ali bi predloga bila brezvspešna, ako se dovoli krajša doba. Bismark jo odgovoril: Prašanje jo, ali ima biri vojska cesarjeva, ali parlamcntova. Glede vshodnje politike pa je omenil, da se Nemčija za avstrijske in Avstrija za nemške interese »me in tudi hoče po-tegnoti, ali da so ena država za drugo popolnoma žrtvuje, to je čisto nemogoče. I Pri interesih, ki so ne tičejo druge države, mora vsaka država hoditi po lastnih potih. Opazka AVindliorstova, da jo Rusija naša zaveznica, ni resnična. Ako bi nastala vojna s Francozi, ne bilo bi se zanašati na nobenega zaveznika. — 12. t. m. | se je razprava nadaljevala; Winhorst jo rili. Poglejte, da ni Ljubobrat zblaznel, poglejte, kako lep mladenič je. Kadar so vsi šli v cerkev, on gre za njimi, stopi na cerkvena vrata in čaka konca maše. Kadar je bilo povzdigovanje, vso se jo v njega gnetlo tako, da so jo komaj zdržal, da ga niso pahnoli s cerkvenega praga; kadar maša mine, tistikrat stopi k njemu njegov brat in mu reče: Brat moj, srečen si ti in jaz, ker sem zdaj rešen. Zdaj so odpravijo proti domu, po cesti gredo govore ljudje: Poglejte, kdo je oni mladenič, ki gre z Ljubobratom, vso se jo čudilo, kaj to pomenja. Prideta domov, mati vesela pozdravi tujca, hitro napravi kosilo, sedejo k mizi, pijejo in jedo in so razgovarjajo, vsak eno pove. tako je prišla vrsta tudi na tujega mladeniča, on pravi: Povejte mi vi, mati, kaj taka mati zasluži, ki svojo lastno doto hudiču izda? ona nepomislivši, kaj je nuredila reče: Peklenskega ognja! To je res, pravi on, tako sto vi z mano naredili, ko ste me poroditi ter me v skale vrgli; ona od velike sramote gre v zgornjo sobo in skoči skozi okno, da so jo precej ubila. Mladenič je bil rešen, mati pa je pala v peklenski brezen, ki si ga je satna izvolila. Poglejte, kako se pregreha kaznuje. govoril za triletno dobo, Bismark mu jo odgovoril in svoj govor končal z besedami: „da od predloge le za en las no odjenja". Dno 13. februvarja se je razprava zopet nadaljevala; Richter je govoril zoper predlogo; odgovoril mu je Bismark ter glede bolgarskega prašanja rekel, da se je nemška vlada le toliko vtikala v bolgarske zadeve, da je zabranila smrtne obsodbe zarotnikov, da se je mir ohranil. Proti zahtevanju „Vossische Ztg." in „Germania", naj Nemčija zapre Rusiji pot v Carigrad, opomnil je Bismark, da bi to morebiti bilo v angleškem interesu, mi pa imamo le teško nalogo, ohraniti mir in posredovanje mej prijateljskimi velevlasti. Če as Rusija napade, hočemo, moramo in bomo se branili do zadnje kaplje krvi. Tako pa Rusija nema vzroka nas napasti in tudi mi ga nomamo, napasti Rusijo. Ne morem umeti, zakaj nas hočejo Poljaki siliti v vojno zoper Rusijo, ker če Rusi zmagajo, vprašanje bi bilo, čo bodo Pol jaki na boljem. —Potem je govoril še \Vindhorst in tudi njemu jo Bismark odgovoril. Po nekaterih opazkah vojnega ministra se jo razprava sklenola. Včeraj jo bilo glasovanje in sprejel se jo s precejšno večino predlog, po katerem so sicor dovoljuje zahtevano število vojakov, vendar pa ne za sodem, ampak le za tri leta. — Takoj po tem sklepu jo segel Bismark v žep in prečital cesarjevo naročilo, da je državni zbor razpuščen. Iz Pariza se poroča, da jo Bismarkov govor Francoze zadovolil; časniki ga tolmačijo tako, da Nemčija res nema namena Francosko napasti ter izjavljajo, da tudi Francozi nemajo tega namena. „Temps" pravi: „Bismarkov govor Evropo pomiri". Angleško ministerstvo je zadel nov hud udarec. Minister zunanjih zadev Iddesleigh jo 12. t. m. popoludne v Salisbury-jevem uradnem stanovanji naglo zbolel in v malo minutah umrl. V italijanskej poslanskej zbornici je interpeliral Ferrari, zakaj gosposka v Trstu ni dopustila, da se italijanski razglasi javno na hišna vogla na-bijo. Grof Robilant mu je odgovoril, da je avstrijska gosposka rabila svojo pravico, po katerej sme javno nabijanje razglasov tujih držav zabranjati in zato še treba ni, da bi popraševal po vzrokih. Ferrari ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Iz K a b u 1 a se piše, da so glavarji doslej še neodvisnoga srednjo azijskega kanata Vakhan, ki meri 200 štirjaških milj ter ima 400.000 prebivalcev, sklenoli poslati v Taškend poslance, da se dogo-|vorć, pod katerimi pogoji se kanat pro-' stovoljno podvrže Rusiji. Ali ruski generalni governer je iz Taškenda poslal v ' Vakhan naznanilo, da Rusija vsled dogo-; vora mej Gorčakom in Granville-om v letu 1872 zdaj ne moro nobeno pridobitve sprejeti; Vahkan mora tedaj ostati še neutralna zemlja toliko bolj, kor tudi Af-gani menijo, da imajo pravico do nje. S Krete se poroča, da je tamošnji governer prosil vojaške pomoči, ker mu je pa turška vlada ni hotela poslati, zato je odstopil. Na Kreti so začeli angleški opravniki podpihovati ljudstvo in misli se, da so Angleška hoče polastiti Krote. Iz T o n k i n a se poroča, da so je prve dni t. m. pri Thankoautrdila velikaupor-niška čota; Francozi sojo dvakrat zgrabili, pa obakrat bili odbiti; vsled tega se je poslala pomoč polkovniku Brisaud-u. -f* Franjo Erjavcc, eden najučenejih in najplemenitejših sinov našega naroda, zatisnol je za vselej svoje oči; umrl je nagle smrti v noči 13. t. m. Franjo Erjavec rodil se je dne 9. septembra 1834 v Ljubljani, dovršil ljudske šole in gimnazijo v svojem rojstvenem kraju ter šel 1. 1855 na Dunaj, kder je leta 1859 dovršil vseučilišče z najboljšim vspehom, tako sicer, da jo bil zarad svoje vzglednosti celo 1 leto prefekt v Terezijanišču. Leta 18f)0 jo šel za profesorja na gimnazijo v Zagreb, kder je služil do leta 1871 in si je v tej dobi stekel uže prav slavno ime mej našimi brati Hrvati. Leta 1871 preselil seje v Gorico, kder je bil profesor na viši realki do svoje prerane smrti. Erjavec je bil tudi član Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Omeniti nam je tudi, da so Hrvatje tako spoštovali in znali ceniti redko učenost Erjavčevo, da so mu leta 1877 ponujali mesto profesorja na zagrebškem vseučilišči, katero čast in povišanje pa je on v svojej skromnosti odbil, in tudi se mu je bila Gorica tako priljubila, da so ni hotel ločiti od nje, vsaj je tudi morda slutil, koliko potrebni so njegovi modri sveti goriškim in sploh Slovencem. Rajnki Erjavec bil je uže kot dijak dober pisatelj. Kot profesor pa je pisal mnogo v Janežičev Glasnik in tudi v hrvatske beletristične liste ter jo tudi kot hrvatski pisatelj dobro poznan. Za družbo sv. Mo-hora spisal jo on mnoge in morda najznamenitejše knjige, mej temi je posebno omeniti „Živalstvo", Priro-dopis živalstva s podobami, Naše škodljive živali itd. Za Matico Slovensko pa je spisal učne knjige: Botaniko, Zoologijo, Rudninoslovje. Poleg tega nahajamo njegove spise v Zvonu dunajskem in ljubljanskem in v mnogih drugih listih. Njegove mnoge povesti in sploh beletristične spisi so prav tako, kakor njegove učeno knjige trajne vrednosti za naš narod, ne le glede jedra, te-muč tudi glede pisavo, ker skoro noben naš pisatelj ni tako jasno in lepo pisal, kakor Erjavec; njegov krasen in tako gladek slog v slovenščini ostane slovenskim pisateljem uprav uzor. Poleg marljivo literarne delal-nosti 80 jo pa ranjki bavil tudi z drugimi posli v korist naroda; tako je bil vedno odbornik mnogih društev v Gorici in drugod, mnogo, mnogo let je bil jako delalon odbornik Matice slovensko, bil je mej utemeljitelji Narodne tiskarne in Narodnega doma, za katerega je pri vsem tem, da ni imel kapitalov, daroval 200 gld.; podpiral je list „Sočo" od njega začetka pa do svoje zadnjo ure, in Goriškim rodoljubom bil je on vodno neka viša instancija, ki jo večkrat z svojo spretno roko poravnala prepire in vplivala v zmislu blaženega, čisto rodoljubnega delovanja. — Toliko je mož storil za naš rod, da si je zaslužil najlepši spomin v srcih vseh Slovencev in ta spomin bodo trajal za vso čase, kakor bodo tudi trajala za vselej njega dela. Prezgodaj nas je zapustilo drago plemenito bitje, ki v svojem narodu ni poznalo in tudi ni imelo sovražnikov. Na Erjavčevem grobu nas bode danes Slovencev na tisoče, ki vsi bomo iz dua srca žalovali v zdihu: „Hvala Ti, za to, kar si storil svojemu rodu! Večen Tebi spomin!" 0 L!oydu. Parnik „Titanija" je od-plovil na poti iz Ilongkonga v Trst 11. t. m. iz Adcna. Tržaške novosti: Telovadno društvo „Tržaški Sokol" bodo imelo jutri ob 5 uri popoludne občni zbor. Ponarejene dvajsetice. Poročali smo pred kratkem, da se je posrečilo policiji zasačiti ponarejalca denarja Ferdinanda Gregorutti in vso njegovo rodbino. Pozvedelo se je sedaj, da jo imel še necoga pajdaša, namreč krojača Josipa Zuliani, katerega so tudi uže spravili pod ključ. Nesreče. Težaku Franju Mayer je padel na Lloydovom parniku Modusa velik omot pamuka na nogo in ga tako ozledil, da so ga morali odvesti v bolnico. — V četrtek zvečer je vozil kočijaž Z. Medrat z 2 konjema po ulici CampoMarzio, kar se mu zgrudi eden konj na tlak in ostane takoj mrtev. Zadel ga je mrtvoud. Z b o 1 e 1 je na javnoj ulici težak Anton Bressemati. Odnesli so ga v bolnico. Policijsko. Nek potepuh je težaka Romeja Smrdu iz maščevanja tako pretepal, da je moral iti v bolnico zdravit ao. Zidar Janoz F. se jo spri z 50 letno perico Marijo Dojan, ter jej skoraj levo oko izbil. Vročekrvneža so deli v luknjo. Težak Karol R. je iztrgal služkinji Angeli S. v Greti novčarko iz roke in pobegnol. Prijelo so ga straže včeraj popoludne ter našle pri njem še ves ukradeni denar v j iznosu 12 gl, 20 nvč. Ženske, ne nosite j po ulicah denarja v roki! — Zaprli so 1 postopača in neko malopridno žensko. — Krojač Ivan S. iz Ljubljane so je ustavljal ko so straže prijelo neko zloglasno žensko. Zato so stražarji, ne razumeč nje-1 govega junaštva, deli tudi njega v luknjo. I Izpred sodnije. V četrtek je bila razprava proti ital. podaniku, kapitanu in posestniku ladije Benediktu Cappolecchio radi vdeležitve pri ponarejanju javnega papirja, odnosno radi goljufije. Cappolecchio je bil namreč 6. maja p. 1. pri tu-kajšnem trgovcu Josipu Pollak kupil razne predmete, vredne 121 gl., ter poravnal račun z ponarejenimi ital. lirami. Porotniki so glavno vprašanje zanikali ter je bil obsojen Cappolecchio radi goljufijo na 5 mesecev ječe in na izgon po dovršenoj kazni. — Tereza Potočnik, 28 letna služkinja iz Bleda na Gorenjskem je ukradla meseca avgusta p. 1. Bvojej družici v službi pri g. Hiitterottu hranilnično knjižico, glasečo na 700 gl. ter kmalo zatem podigla na isto iznos 50 gl. Pri včerajšnej obravnavi so jo porotniki spoznali krivo tatvine 50 gl., ter jo bila obsojena na 4 mesece težke ječo. Popravek. V zadnjoj številki našega lista ostala nam jo neljuba pomota, v vesti, kder se govori ob občnem zboru je v naslovu stalo „Porosko bralno društvo" in mora biti Proseško bralno društvo. Pogreb ranjcega profesorja Erjavca bode donos ob 2 uri popoludne v Gorici. Udeleže se ga tudi deputacijo tržaških narodnih društev z venci in vdovi ranjcega so v»a omenjena društva uže včeraj tele-grafično izrazila globoko sočutje nad toliko zgubo. Državni poslanec dr. Ferjančič vabi volilco, posebno Vipavskega okraja, na razgovor v Vipavo v nedeljo, 10. janu-varja t. 1., ob 3. uri popoludno v grajš^ činskom evotličnjaku. Čitalnica tržaška bo imela danes zvečer plesno zabavo, katera obeča biti jako lepa in močno obiskana. Književnost. Kmetijsko berilo, Za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, po nalogu vis. c. k. kmoijskega ministerstva spisal G. K rame r, ravnatelj dež. kmet. šolo v Gorici. To je naslov knjigi, katera nam jo za novo leto jako dobro došla, ker smo uže davno take knjigo pogrešali in s katero sta nam ministerstvo in gospod Kramer jako ustregla. Reči moramo, da uže davno in prišla na svitlo nobena tako željno pričakovana knjiga, kakor jo to kmetijsko berilo. — Knjiga obseza 250 strani velike osmerko, v njej se nahaja 83 slik, tisk je lep, razločen, papir najtineje baže, s kratka: knjiga ni le dobra po vsebini, temuč so tudi jako lično predstavlja čitatelju. Knjiga obseza, kakor kaže uže nje naslov, glavna vodila iz vseh kmetijskih strok in to a posebnim ozirom na kmetijske razmero na Kranjskem, Primorskem in spodnjem Štajerskem. — Namenjena jo v prvej vrsti ljudskim učiteljem, da se jo poslužujejo pri poučevanju v kmetijstvu na ljudskih šolah, posebno na nadaljevalnih tečajih bi mogla služiti kot učna knjiga (berilo). Ali služila bodo knjiga prav dobro tudi našim kmetovalcem kot vodilo v raznih slučajih. -- Pisana je jako popularno in v lepej, čistoj slovenščini, za kar nam jamči uže okoliščina, da jej je korekturo preskrboval sam gosp. profesor Erjavec in da jo jo pregledal, predno soje začela tiskati, tudi dež. šolski nadzornik, gosp, vitez Klodič-Sabladoski — vse okoliščino, ki knjigo priporočajo užo a priori. Da se zopet vrnemo k vsebini, moramo opaziti, da je gosp. profesor Kramer svojo nalogo izvrstno rešil, kajti razvrstil je to vsebino jako praktično in pregledno in nam v kratkih, jasnih stavkih vse pre-dočil, kar je v kmetijstvu najvažnejšega. Kramerjevo kmetijsko berilo ima 13 poglavij, katera so zopet razrojena v okolo 150 podpoglavij. Poglavja so ta le: J. O rastlinskem življenju. Kaj so rastline P Kako živ6 rastline P Kateri so glavni pogoji rastlinskega življenja? II. O zemlji ali prsti. Kako je nastala prst in v čem jo njena rodovitost P Kako je prst sestavljena ? Kako jo sestavljena mrtvica in kak vpliv ima na rodovitost žive prsti ? Katera prst jo najboljša? S katerimi sredstvi zboljšamo fizikalno lastnosti zemlje. III. O gnoju. Hlevski gnoj. Gnojišče. Kako je ravnati z gnojem na gnojišču ? Kako je ravnati z gnojem na polju ? Gnojnica. Človeški odpadki. Pepel in saje. Blato iz ribnjakov in cest. Mešani gnoj (kompost). Apno. Koščena moka. O stelji. IV. Kmetijsko orodje, s katerim zemljo obdelujemo, Oralo, 1. Hohenheimsko oralo. 2. Zugmaierjevo oralo. 3. Vidačevo oralo. 4. Amerikansko oralo. 5. Ruhadlo. fJ. Obratno oralo. 7. Oralo za oranje spodnje zemlje. Razruševaloc, (ekstirpator). Oko-palnik. Osipalnik. Kako je treba orati. Brana. Valjar. V. 0 setvi. Stroj za čiščenje semena. Koliko semena smemo posejati. Ali jo dobro premenjavati seme ? O sejanji. Keda j naj se seje ? Kako se rastline oskrbujejo ? VI. Kako je treba pridelovati poljake rastline? I. Žito. II. Sočivje. 111. Okopavine. IV. Kupčijsko rastline. V. Krmske rastlino. VI. O travnikih. Košnja deteljo, trave in sploh krmskih rastlin. O napravi kislega sena. Vil. 0 kmetijskem kolobarjenjn. VIII, 0 pridelovanju zelenjave, O legi vrta. ICaka zemlja jo najboljša za vrt? Kateri gnoj najbolje ugaja vrtu? Kako nam jc urediti vrt? Kako rastline sejati ? Kako napravljati gnojne gredice? Kako se presajajo sajenice P Kako rastline na vrtu oskrbovati ? IX. O sadjarstvu. Drevesnica, 0 cepitvi sadnega drevja. Najvažnejši načini cepitve. Kak6 se drevesa v drevcsnici obrezujejo ? Presajanje drevesec. Kako treba drevesa oskrbovati. PrecepIjivanjo dreves. Pritlikavci, Katere sadne vrsto naj sadilno in množimo ? O porabi sadja. A'. 0 vinogradarstvu. Kaka lega ugaja najbolj trtam ? Na kaki zemlji trte najbolje rastejo? Kako je treba pripraviti zemljo za vinograd ? Katere vrste trt bodemo sadili ? O množitvi trt. Kako je treba vinograd nasaditi? Kako treba oskrbovati trte do četrtega leta ? O obdelovanju vinogradov. Kako trtam gnojiti ? O cepitvi trt. XI. 0 kletarstvu. Trgatev. Kedaj naj trgamo ali beremo P Kako naj grozdje mastimo ? Stiskanje ali prešanje grozdja. O moštu. Kakšna mora biti dobra klet. O sodih. Vrenje ali kipen jo mošta. Kaj jo v vinu ? O pripravljanju belega vina. Kako treba pripravljati črnino. Pretakanja vina. Navadne bolezni vina. XII. O gozdarstvu. Kako stojimo z našim gozdom ? Kaka zemlja in lega ugaja gozdu ? O gozdnih drevesih. Kako razvrstujemo gozd ? Oskrbovanje gozdov. Kratek navod o pogozdovanji. XIII. O živinoreji. O krmi. Kateri so glavni sestavni deli rastlino P O redilni vrednosti krme. Kako vrstimo krmo P Koliko krmo imamo pokladati živini ? V kaki razmeri naj bodo redilne tvarino v krmi ? Kako je treba klajo pripravljati ? O govedarstvu. — Kakšna svojstva ima govedo P O važnosti govedarstva. Nekoliko o govejih pasmah. Katero pasmo izberemo za rejo ali pa za zboljšanje domače pasmo? Kako spoznaš starost govejo živine ? Vodila o izreji goved. Goveji hlev. O mlekarstvu, O sirarstvu, O konjarstvu. — O konjskih svojstvih. Nekoliko o starosti konj. Kako se merijo konji ? Kako hitro raste konj na visokost? Kako lastnosti ima lep konj P O konjskih pasmah. O umni izreji konj. Konjski hlev. O ovčarstvu. — O ovčjih svojstvih. Nekoliko o ovčjih pasmah. Pravila o reji ovac. O koristi ovac. O reji prašičev. — Kaka svojstva ima prasec P Nekoliko o prašičjih pasmah. O roji prašičev. O pitanji prascev. Svinjak. O koristi prascev. 0 kokošarstvu. O kokošjih pasmah. 0 svilarstvu. 0 lnurbi in njeni izgoji. Kako si pridobimo jajčeca v zalogo. Kako so some ali jajčeca vale P Odgoja 8viloprejk. Zapredanjo. Bolezni sviloprejk. O čebelarstvu. — Nekoliko o svojstvih in življenju čebel. Kako je treba napraviti čebelnjak. Kaj je umetno čebelarstvo P Kako so delajo roji ? Čebelarju treba močnih panjev. Kaj nam jo storiti z usmrajenim panjem? Griža pri čebelah. Kako naj bo čebele pitajo P Gospodu prof. Kramarju moramo le Čostitati, da je našemu narodu tako koristno in ob enem jako ceno knjigo pre-skrbel in želeti je, da se knjiga mej slo- venskim občinstvom, posebno mej č. duhovščino, učiteljstvom in mej kmetovalci močno razširi ter da se uvede tudi v ljudske šole, kder gotovo vcepi našej učečej se mladini veselje do napredovalnega kmetijstva, ki je podlaga blagosti našega naroda in v obče Avstrije kot eminentno kmetijske države. Hvaležni moramo biti tudi minister-stvu kmetijstva, da jo z doprineskom za tiskovne troške omogočilo, da se more knjiga, ki bi sicer morala stati nad 1 gld., za polovico te svote prodajati. — Knjiga stane namreč le 50 soldov in po pošti pošiljana 55 soldov. Naročiti so moro v „Tiskarni Dolenc V Trstu", katera tiskarna je knjigo zgotovila. Listnica uredništva. Gusp. V. kojiluv Orel v Ponikvi. Radi potrjujemo, Ut» vre«' Java Ma). f 92 ilo f D8.—, Cej'lon piant stane t. 100 do f. 139. Sladkor — slaba kupčija po nespremenjenih cenah. Prodalo se je te dni UuUO vreč sladkorja po f. 18 do ». '20.50. Sadje — slu ha kupčija cene gibke. Pome-ratiče po t' 2 do f. 4, lmoni i o Istej ioni; — niandlji f. 70 do f 75, dalmatinski s ceriilika-tom t 80 do f. 82.-, lige v vencih f. 10 do l 11 — rož či grški f o.—, pulješkl t'. 10 do f. 11.—, opaša f 20 do f 21.—, cvnbe navadne f. 11 do f. 17, cvebe Elenić f. 18 do f. 20, Sul-taninu f. UO do f. 80. Olje — mlahova kupčija. — Jedilno stana f 35 do f. 39, —, namizno f. 48 do f. 85. Peiroije - rusko for. 7.50, amerikanski l'or. 925. Domači pride ki — liži.l slabo o bruj lan, ru-deči f. 8. do f 8 50, bohineu do f. 0 50 do f. 10, kuks t 11.— Maslo dobro štajersko in Kranjsko f. 80 do f. 85, najfinejše do f. 90. Žito — popolnoma zanemarjeno, cene nespremenjene. Le« — slaba kupčijo, deske rolane kranjske so šle dni po J. 40 do f. 42 Seno — iskano in se plačuje dobro Konjsko dobro je Slo t- dni po f. 1.60 do f. 1 70, volovoko f. 1 80 do f. 2 10. Borsno poročilo. Včeraj je bila borsa jako dobre volje in so kur/.i c« 16 viši postal1, aii deiies je borza zopet vznemirj na vsilit poročil iz Pariza in BeroliiiM, aa je h I razpuŠčeu nemški državni i bor. Službeno potrjena spričevala o švicarskih krogljicah lekarničarja R. Brandta. Dasiravno dandanes švicarske krogljico no manjkajo skoraj v nobenej družini no v mestih no na deželi, je dal gosp. Jirandt vendar zahvalna pisma, koja so mu zadnji čas prispela, službeno potrditi, da moro tako uradnijam in občinstvu jamčiti za resničnost zahvalnih pisem, katera se ogla-sujo po časopisih. Nobena druga priprava dosedaj ni imela takih dokazov svoje vrednosti, ter so moro res vsakdor prepričati, da ga ni boljšega sredstva proti zaprtju, krvi, glavobol itd., kakor švicarske krogljico lekarničarja R. Brandta, katero se dobe v škatuljicah po 70 kr. po vseli lekarnah. žttfffeS Piccoli-ja ^ . v Ljubljani ozdravila me je kakor po Čudežu od najhujših želodčevih in telesnih bolečin, koje so me celih pet let neznano mu-čile in proti kterim mi najimenitnejši zdravniki Vicenzo, Milana, Como in Genovo niso zamogli prnv nič pomagati. Lusa Hattistn, Sagorz naGališkera. I zdelo vn tel j poSilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za gld. 1*341 po poštnem po vzetji. l*i Htnino trp<5 p. t. naročniki. SO—8 V steklenicah po lf> nf. ho prodaja v lekarnah: Binsolotto, Korabonehi, pl. Leitenburg, Liprundi, Pozzetto, Praxmaror, Prendini, Ka-vasini, llovi«, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovioioh in Zanotti ia v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, ommmm Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 1()0 1 Biunione Adriatica di Sicurta v TrMu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,3oO.«KK) — Reservni fond oc- doničkov • 536.62202 Posebna reserva dobitkov od zavarovanja na živi en e 150 (KX)' — Rezervn' fond za podjntie na frenukania vrednostnih efektov ltll 500' — 'r^rnima reserva vseli oddelkov • 7,342.780*30 Reserva za škode • 207 001'— V portfelju: Premije, ki ?c imaio potirjati v prihodnjih letih . • 16.954.11857 Skupni znesek v: h škod plaćanih odi. Ih38 do 1H83 gld. 114,949 S47 01 Urad ravnateljstva 2—04 Via Valciirivo, St. 2 (v lastnej hiSi) Nič več kašlja! Prsni 6aj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to s pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahval^, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih raztlin In čisti kri ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni «o n. Omenjena lekarna Izdeluje tndi pile za prestenje života in proti mndronn iz s<>ka neke posebne rastline, katerih uspeh ie Vr|:k, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih Itd. in se lahko uživajo o vsakem Času brez ohlira na dijeto. Mna m datlja volja .10 Mold. P1 aster in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej ko2i — cena 3 plnštr^v za kurja očesa noldov, — Eua steklenica i lu it ture 40 soldov. Edina zalo^n v Trstu v lekarni IIOVIM, v Gorici v lekarni Cristofolle tt i in Pontoni v Ajdovščini v lekarni Gullelmo. 10—10 V tej lekarni govnri so ludi slovenski. Nn obroke! (7()_3!) potrštvo taoecaril«, razno strižno blago za obeke. ure vsak« vrste IVT. Coreni vja d e I hi Lfii?na Str. 1 P. II. IfiBSlfelSiiifi Naravno olj© i/. Jeter od polenovk« (B najisliorneiS* kakovosti kojega z dohrun vcphom za k a ni j-jo najboljši mestni zdravniki. — Iz 'ste kakovosfi napravi}* se tudi zeleno ali jodožMezno (f rrato) olj*. Z logi v lekarni G. Ji Rovita Corso -te-. 47. 10-10 Zgubljene in oslabljene moške moči in nezmožnost (»ulov |>rl|MHlioČ«»k! Vn»klo S" popolnoma o«-l «v| z iffilllAl- nlm offljenčevlm Klapom brez našle iniih notranjih neredov on go'ov način In z* vedno, često krat cele v dobi 2 dni, c-lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej Človeškej dobi k kor tudi polucije, s6 prijetnim, ne^u'en'm, z»na"i'm zdruvenjern. 26—52 SvedoČbe slavnih profesorjev in zdravniške brošuriee, na tisoče eahval od popolnoma ozdravelih osob svetuj) vsem bolnim r.ibo ogijmčev.-ga Mapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh Popolna priprava z dotičnim po i-iikom in z 1 ra v n iftk" mi spričvali for. S».SO. Pil pošli;.ivi ne oob'0 P'7if da se ne spozna kaj Zivoj zadrŽU|e in od ko I prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^llnjann H u n a J V II M r ahilfeistra^se 80. SiiigiTtosi1 Nr. lit, zimi goldenmi ! Reihsapfel. ITnUiBlfilna- nftkdvl unl v»r <«ln* kro^jioe zr infl, zh lUlio re» x ulnjfl 'ins kijtl ni -ikirai bolerit, IVI lllMllllltv kl>j^j tB kr^iiU,b tlsofi> l'h km* iliali rnHavilokrat in v zelft kratkem času popoln- ozdravlja je ulobllo J, ki J i le enk at posk iS .1 te s temi krogljlcami z kolača in mekanik i; pieietnaioae poprave vsak j ikih stri jev pri FILIPU BATIGHl T st, vin deli' Acqned"tio š'. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povutjem Cene ne noje se konkurence, 13—20 Voščilo in priporočilo. Visokoč istitl duhovščini, in vsem cerkvenim pred8tojn:kom, vošči podpisan* srečno novo l'"t<\ ln prip roča svnjn bogato zalogo raznovrstnega bl-iga, v^nkakor^no crkveno obleko, posebno l^pe svilnate izdelke «1 han-dera, ballahine itd itd Podpisana sprejema in vestno i/.vršuje vsako dotičrio naročiio, in sii-er ročno in pošteno, koliitor mogofie po naj-I nižji ceni. ' Prosi tudi visokočastito duhovščino, naj , b| govoli vsa naročila pridržati njene pa oddajati onim potovalnim agentom, kateri so vsi t Židi v zvezi. Ana Hofbauer. 5-6 kupčija s cerkvenim blagom Ljubljani, gledališke ulice št. 14. Priznano nepokvarjene izvrstne voščene sveče izdelujeta P. k R. SEEMANN V Ljubljani. 3_( Marija^eljske že!odečne karljice. izvrstno delujoče zdravilo pri vhoIi bolezni]« na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri notečnoflti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, naponjanju, kislem pehanju, koliki^ želodeS-nem kataru, (»orofiče (rzavci) pri preobilnej produkciji slin, rumnniei blu-.... ... , /anju in gnjusu glavobolu, (ako bob iz želodca) krž v želodcu, zabnsanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici jo z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog 'ima lekar-ničar „k angel ju varhu". 51-2 »r. lli*jt«l.v KremNier, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarnifiarju I. S era v ali o blizo starega sv. Antonn 8-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON 'z Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v nr F* STTJ, Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo ,,Edinost". Izdatclj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu. Apotheke in Wien Mletih tu iiekalern toli znlivnlnlh pU«m t I.« n mar, 15 maj t. iss;i. B a?' roil i K°!*Pn«o let Je in»Ja soproira b dehala na zaprtju Rev ter le Vafiim krift stilnim ki-.igljb'aui »e ima lahvailtl, da Co l di ni & • popol' uma nzd-aveia ter mora De kdaj pa /daj kako v2.ti, vender se jej Jo ona inladenilka svpjfost povrnila, da mor« sedi.) pri ovojih opravkih bitk. Prosim .'a to mojo zahvalo razglasile, da io spoznajo vsi bolni tar da mi p IJ.-te Se dva zavitka krogljic in dva kosca kliaj-ik-ua inila, Z odliCniin spoHtovaiijem Alojz Novak, cvetličar. Va»e M.iro odje! (lotov, d.l morajo vse VrtBa le-fiila biti pnakeg i dobrega v«peha »-ukor v a« znani ledeni balzam koji Je v niojej d-u?in m logim starim ozebin mi koneo storil, 8ep av nift kaj rad n» zaupam onim tako Imenovanim universaln in jioinočkom, ven lar sem odložil si Vadili kri čistilnih kriiuiji'. vkupiti, da z njimi prerenein d d K1'letno hemorojdil io bol'/.eil. In res izpove-la i moram, da mi je Vale sredstvo p< Štiri dn-vnem uli-vanju inoj , sfuro bolsaen o1 ter da ga sedaj mojim znancem gorko priporočim. DopuSčain Vam, da te moje vrsti o onjavit", ali brez mojega polneffk podpisa uilanl C. T. V Biču. 20. februarja 1B>1. J. Pserhofftr-Jav Ledeni balzam • p— ii »i m jih ■ ^ii r- t mno- go let za najboljši pomoč k spo/nan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam Itd. 1 p sod i ca 4li k r Balzam za ooltannc wn«\|iv pomoeek moti debelemu vratu, 1 pos. 40 kr. Živinska ftsenca ^»pijm proti po- MB^^^p^MMlllIlIlIlrllHIllIl 2e|oduU, slabi pre >avi, vsakovrstnem trženju » dolenje n telesu, izborao itouiače vračilo l fla^on 90 kr. Trnolč^v SOk znano izvrstno zdravilo „j i proti kat ru. hrlpavos i, > rčnumu kaHljii itd. 1 steklenica 50 kr. ftmnrikansko ma?ilo 'r.*^* p° "f"*1- naJbnljUi pomoč,-k Iprot^malni^n ilril itn reuuiatlčnim boleitl n v hrhtenein mozgu, migreni, nervoznim zobo olim, Klavobolim trganju v uflesib itd. Itd. 1 gld. 20 kr. Pserhofer]Rva tinnnkininska nomada uže mnog) let od zdravnikov prlpoznana kot naj- boljie sredstvo za rašlje las. Lepo op-avljena Škatli i« t 2 gold- Universalni plaSter Prof«*- steudeia pn.ti vsakovrstnim ranam, gnjusniin ulesoin, celo proti starim ulesoin na nogah. ki se zdaj pa zd«j znivič odpirajo, proti Črvu na prstu (Flugerwurin< Itd. 1 pos. .Vi kr. A V Bulrichova universalna čistilna sol. izvrstni p^muček proti vsem Iiiniopk >in slabe pribave kakor : glav >bnlu, trganju v glavi, žel dečnl in krču, hvmurojdalnim bolest m, lapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Teknglna \z alplnskih trav W. 6 B rn- hard-ov 1 steklenica f 2 BO.1/' mt' klinice f. 1 40. Očna esenca i a oči Romerhaus n-n, 1 sk 1 niča f 2.50'steklenice f. 150. Francovo žganje 1 skelnlca Al) kr. Prah za znoj na nogah 1 škatljioa "jO k" Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih iidelkov vdobivajo se š« druge farmaceutitne specijalitete [ki so bile po vsih avst'ijskih Časopisih oznanjene: Lekarna Trnkiczy, zraven rotovža v I_ij ut)lj ani na velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana nnibol.sa ln •veža zdravila. Ni Ra dneva, da hi ne prijeli pi m-Miih /ahval o naših itborno akutsnih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6 'zy-jevih firm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajerskem) ena pa v I^jatl»l|mti. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spod ij invedena zdravila s prvo pošto dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnk6ozy poleg rotovla v I^iaaltlifanl. Marijaeeljske kapljice za želodeo, katerim se ima i.a tiRoče ljudi zahvaliti n zdravje, imujo izvrsten vspeh i ri vseh bo-1 znlh v želodcu in so ue-prekosljivo sredstvo zoper mankanje »lasti pri jedi, ■lab želodeo, urAk, vetrova, koliko, žlatenko, bljuvanje glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-aanje, ftliste, bolezni na vranioi, na (etrih In zoper zlato žilo. Stekleni ca vdja 20 kr., 1 tucat 2 (jld., 5 tucatov samo 8 gld. Kvarilo! Opoznrjnmo, da se tiste istinite MARliACELJSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TBNK0CZY-ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Cvet proti trpanju (Glolit .je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trg/inje po udi h bolečine v križi ter Živcili, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, l ar dokazuje obilno zuhval.Zahteva litij se samo >ovot zopi-r t ■■*?Anjo po . , dr! Maliću? z zraven l8tihuUm ,ke' stoječim znamenjem 1 steklenice Š30 kr , tucat 4 eld. nO kr. č' ni na steklenici z-a ven stoječega znamenja, nI pravi cvet in ga precej vrnite, Planinski zeliščni sirup kranjski, za odrasle in otroke, je najboljši zoper k«Se|j, hripnvost, v rat,oboi, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 steklenica 5G kr , 1 tucat S gl. Samo ta sirop za 50 kr je pravi. Kricistilne krog^j ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človtŠkega tel.-su, gluvo 6lu, otrpnelih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr.; jeden za zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. V0T ZDRAVILA ZA ŽIVINO, "^g £+iin*> r,a iivilin Tft PraV rt"b'11 fltUPa P°" »lupa za živino. limga nivJil0ijU ,,ri v.„b . bolr/nib krsv, konj in ijraKlfeev. Konje varuje ta Stupa trganja po erevih , betravk, vseh nalezljl> ih > kufnlh boleznll, I k aPlia. p ličnih ln vratnih boleznlj. tfr odpravlja vso g ist«. <"di vzdr-«i|Jo konje debele, okrogle i iskruue. Kravedujo rnnogfi dobrega mleka. fl^"" Zamot.ek zratillnim navodom vred velja h 50 kr., 5 zametkov samo * gl. Cvot 7a konic NaJboljlo mazilo za korje pow«K» pri pr. tugu «11, ote-kati I kolen kopitnih boioz h, otrp-l (Hoji v boku, k rit ■itd o ektnji n >g ■ in 'burjib na nu ' gah. izvijenil t S ■ fauji se la.op h ve Sililo I itd.,s kratka Kri vseh vnaujih i>l«/nin In liluih. . Uteklu iica z r ildl-[ nlm nav.'dom vred | stanu le I gld., & • sie k I z rabil mu navod in vrud samo 4 gld. Vsa ta našteta Zdravila se samo uravu dobijo v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljubljani zraven rotovža iu vsak dan s poŠto razpošiljajo 7—12