St. 179 rtnuMutfiH fmimnMBianMaipp«)
t mm, t «mtmi Tim imam im
fOMnezm številka zu cenu
LrtnlK xux
|ih»}», irrrrm« poodeljek. vuj^Mfatra]. UredmHtvo« rika i*. Ptrnaflik« Asi'kega St 20, L nadstropl^^p^Mj se po«l«o m*JA»v«. ri«fc—fcinm ptema sc ne sprejemajo, rv, fe?^. i.e vnčajo. Izda »u adgov«rni ured at k
Anton Oerbec. — LmšlŠF r TJinost. Tlsk tiskarne Edino*1 -ročaiaa rra*a za mesec L 7 —, 3	n pol leta L 32.— I-	> i- 80.—
28 inozemstvo mesečno 5 ^ J^f defon uredništva ^it. 11-57«
EDINOST
Fosamesne Številke v Trstu Is okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Hrokoetf aoe kolom (73 mm.) — Oglasi trgovcev i« obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanice tu vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 3. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSlIJajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Ptančiška Asigkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave UST,
Vprašanje občinskih zdraiinilio«
Vprašanje občinskih zdravnikov je postalo v zadnjem času nekaka politična špekulacija, ki jo moramo našim čitateljem malo pojasniti.
Beseda spekulacija je v zadnjem času v modi. Mnogo se je rabila v zadnjih tednih v veliki politični polemiki, ki se je vršila med vladnimi in opozicijonalnimi glasili, dokler ni prišel pritisk novega tiskovnega zakona. Govorilo se je celo tudi o špekulacij-h s špekulacijami in morda obstojajo kake druge stopnje, ki niso bile še
^krHe Mi si bomo izposodili to besedo /a naš namen v njenem pomenu iz prve dobe, ko se je ^špekulacija* nahajala še na prvi pristni stopnji. Po deželi, kjer živi naše ljudstvo v zdržnih masah opažamo namreč v zadnjem čas« pojav, ki je prava pristna politična špekulacija na škodo našega ljudstva.
Vprašanje nastavljanja občinskih zdravnikov so vzela oblastva v zadnjem času popolnoma v svoje roke. Po italijan. občinskem zakonu, ki je v veljavi tudi v naših pokrajinah, spada v sestav redne občinske uprave poleg "občinskega sveta in občinskega odbora še občinski tajnik in občinski zdravnik, da niti ne omenjamo drugih nameščencev, ki so potrebni, ako gre za kako večjo občino, katera mora imeti tudi večjo občinsko pisarnico. Vsa ta vprašanja spadajo v poglavje prilagoditve naših občin k novemu občinskemu redu. Po njen dobijo naše občine novo uredbo, ki pa ni nova le po tem*, da dobijo njene uprave popolnoma novo lice, temveč predvsem vsled tega, ker so s to novo uredbo zvezani ogromni stroški, ki jih manjše občine ne bodo mogle prenašsUi-Spričo tega dejstva se ni nikakor čuditi, da se vrši prilagoditev naših občin le polagoma. Občinski sveti po naši deželi ne vedo, kam bi deli glavo, ker ne morejo najti kritja za tolike nove izdatke. Vlada pa je šla preko teh težkoč brezobzirno na dnevni red ter videla v tej zelo hvalevredni previdnosti, združeni z velikim čutom odgovornosti, upor proti novemu zakonu, proti-državno agitacijo in Bog ve še kaj. Tako so je naili «razlogi», da so se razpustili občinski sveti v večini naših občin, prav gotovo pa vsaj po vseh važnejših središčih sk.venskega de'a naše dežele. Utemeljevanja k tozadevnim odlokom, ki smo jih objavili v našem lis-tu, so zadosten dokaz, da je ta naša trditev resnična. Obenem pa dokazujejo tudi to, da se je vlada odločila s svojo komisarizacijo naših občin za ne-!r.ako prisilno občinsko politiko, ki naj izvede prehod iz enega občinskega reda v drugega brez nobenega obzira na obče priznano dejstvo, da so taki prehodi najtežavnejša in obenem najnevarnejša doba v življenju vseh organizmov, toliko fizičnih kolikor in predvsem socijalnih in političnih. Škoda, ki lahko nastane pri tem za posamezne občine, katere se silijo, da morajo poskusiti skok črez prepad, pa .taj bi pri tem tudi imele telebniti v prepad popolne finančne propasti, zna biti ogromna.
Slična politika forsiranja dogodkov na polju občmske uprave se opaža sedaj, kakor rečeno, tudi v vprašanju imenovanja občinskih zdravnikov. Res je sicer, da zakon predvideva — in to smo že zgoraj omenili — občinske zdravnike. Toda na drugi strani je tudi jasno rečeno v občinskem in pokrajinskem zakonu, da imenuje občkioke zdravnike občinski svet. Večina najvažnejših naših občin pa tega nima. In ravno zato, ker se to velevaino vprašanje hoče rešiti na podoben način, kakor se je izvršila komisarizacija naših občin, se ne more videti v tem vprašanju nič drugega nego špekulacijo, ki ji je cilj, da postavi naše občine še za časa komisarjev pred gotova dejstva, ki bi jih morali poznejši občinski sveti le potrditi.
Razni dopisi, ki smo jih objavili v našem listu te dni, dokazujejo, da vršijo pod-prefekture na naše občine pritisk, naj čimprej imenujejo občinske zdravnike. Znano pa je, da mora biti ta služba pravilno razpisana. Na podlagi teh razpisov • 'ožijo prosilci svoje prošnje. Teh razpisov pa še ni bilo, temveč je odrejeno, kakor smo se mogli informirati, da se izvršijo še le prihodnje leto v januarju rdi februarju. V vseh slučajih imenovanja občinskih zdravnikov, ki se izvršijo pred razpisom služb, gre torej le za začasna imenovanja. In ravno k tem imenovanjem se silijo n?še občine.
V tem grmu tiči zajec, t. j. ona špekulacija, ki ji je namen, da se izvrši imenovanje občinskih zdravnikov, ne da bi mogla priti do veljave prava volja pra-♦ vilao izvoljenih občinskih svetov. Predpi-som zakona glede občinskih zdravnikov se naše občine seveda ne bodo mogle ne hotele upirati. Pač pa imajo popolno pravico zahtevati, da se rešitev tega vprašanja odnese do tedaj, ko bodo občinski sveti povsod vzpostavljeni, tako da bodo o tem velevažnem vprašanju odločevali izvoljeni zastopniki ljudstva in ne občinski komisarji. Le izvoljeni občinski svetovalci, ki natančno poznajo domače razmere v svoji občini, se bodo mogli primerno odločiti tudi glede osebe občinskega zdravnika. In tudi to vprašanje je skrajno važno, zakaj razni dogodki med našim ljudstvom a a deželi so že očitno dokazali, da ie od
razmerja med občinskim zdravnikom in občinarji v veliki meri odvisno tudi razmerje med obema plemenoma.
Jasno je vsled tega, da je sedanji pritisk na občine, naj takoj imenujejo svojega zdravnika, neumesten in škodljiv. Špeku-
lacija, da bi se občinam vsilil ta zdravnik namesto onega, mož takega in takega političnega naziranja brez ozira na to, ali pozna jezik ljudstva ali ne, je na škodo I prizadetega ljudstva in tucfi javnega zdravstva samega.
UimiiM koDferenca v Londona
za udejstvitev predlogov izvedencev
LONDON, 16. Druga medzavezniška ] konferenca, ki se je otvorila davi ob 11. uri v velikem rdečem salonu ministrskega predsednika v navzočnosti 110 delegatov in izvedencev, hoče v prvi vrsti vzpostaviti neposredne stike med načelniki zavezniških vlad. Težav ne manjka na poti, do sporazuma in slabt izvidi za dosego j konkretnih uspehov so mogoče zadržali! Mussolinija, da je odložil svoje potovanje na čas, ko bi znala biti njegova prisotnost v Londonu v resnici koristna.
Treba je povdariti, da je glavna naloga konference udejstvitev Dawesovega načrta, in bo tu pač težko spraviti v sklad francoska naziranja z angleškimi, ako se pomisli, kako različni so bili angleško-ameriški pojmi z o žirom na poročilo izvedencev od onih Francije, kateri se je posrečilo napraviti iz Davvesovega odbora navaden privesek reparacijske komisije.
Tako se bo menda vlekel skozi to konferenco angleško-francoski spor, kjer Ko hotela Anglija izvesti predloge izvedencev v duhu, v katerem so bili spočeti, medtem ko jih hoče Francija držati v njihovih juridičnih mejah, iz katerih so izšli.
Otvoritev konference
Po otvoritvenem govoru MacDonalda so bile izročene delegacijam tri spomenice, ki so jih sestavili izvedenci r.a organizacijo, imenovani od reparacijske komisije v smislu Davvesovega načrta.
Te spomenice se tičejo nove nemške emisijske banke, preuredbe nemških železnic in načrta za emisijo nemških industrijskih obligacij. V prvi spomenici se predlaga ohranitev državne banke z znatnimi spremembami k njenemu poslovniku ter se postavlja vprašanje emisije novega akcijskega kapitala v Nemčiji in v inozemstvu, kakor tudi vprašanje kritja obveznic nove emisijske banke, vprašanje, v katerem se naziranja Amerike v bistvu križajo z angleškimi, ker se za njim skriva ognjišče bojev med dolarjem in šterlingom.
Druga spomenica izključuje vsako vojaško kontrolo nad nemškimi železnicami; gre torej za točko, ki bo izzvala na kon-
ferenci dolge razprave. Tretja spomenica pa zavrača misel na izdajanje industrijskih obligacij v imenu vsake posamezne nemške industrije; s tem .-se hoče odvrniti morebitna dviganja in padanja cen delnic raznih industrij, podvrženih medzavezniški kontroli, ter vsak borzni vpliv, ki bi ga znal prinesti nadaljnji razvoj političnega r»oložaja.	______-
Henrika oioda pripravilo zakone
za izvršitev Davvesovega načrta
BERLIN, 16. «Berliner Zeitung am Mit-tag» poroča, da se je na zadnjih sejah vlade razpravljalo o vprašanju ude j st vit ve predlogov izvedencev. Zakoni glede teh predlogov bodo čimprej predloženi državnemu zboru, kjer upa vlada dobiti v tem oziru večino, ker se morajo ti zakonski predlogi smatrati kot posledica odobritve načrta izvedencev s strani državnega zbora.
Seveda ne bodo ti zakoni »topili v veljavo, ako ne bo tudi nasprotna stran ukrenila primerne m$re. Tako ne bodo na pr. stopili v veljavo ukrepi glede železnic, dokler ne bodo preklicane odredbe porenske komisije gledć prometa na železnicah, ki so pod francosko-belgijsko upravo. Možno j«?, da bo'vlada dobila pol-nomoč za ustvaritev vseh zakonov, ki se tičejo poročila izvedencev.
S to polnomočjo se bo vlada predstavila nasprotnim strankam, potem ko se bodo te-ie pobotale med seboj ter pokazale resno voljo, da hočejo stopiti v stike z Nemčijo. Vlada namerava predložiti čimprej to zbirko zakonov, da pokaže s tem svojo dobro voljo.
Listi objavljajo daljše pripombe k temu načrtu ter ugotavljajo, da vsebuje dva dela: 1. Sprejetje zakonov; 2, pogajanja napram zaveznikom za enake dolžnosti.
Doktor Schacht, predsednik državne banke, se je podal v Pariz. Od tam bo odšel v London. Spremlja ga nemški zastopnik v reparacijski komisiji v Parizu, dr. Mayer, ki mu bo na razpolago v slučaju potrebe za čas londonske konference.
Kralj Aleksander se povrni! v Beograd
Konferenca vlade na dvoru - Prizadevanja vlade za ustalitev položaja in razgovori (Hi Pafićv
BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes ob 11. je dospel iz Topole kralj Aleksander z dvornim vlakom. Na kolodvoru sta ga pričakovala notranji ministeT Hrstič in železniški minister Popovič. Kralj je izjavil, da se počuti dobro in se je po kratkem razgovoru podal v spremstvu generala Hadži-ča na dvor.
Takoj po prihodu kralja je bila sklicana na dvor konferenca vlade. Pred konferenco se je vršilo zborovanje radikalov in samostojnih demokratov. Vladni krogi so pripravljeni na dogodke, ki se znajo razviti po prihodu kralja. Pričakuje se, da bo kralj sprejel v avdijenci predsednika narodne skupščine Jovanoviča in ministrskega predsednika Pašiča.
Vlada hoče, da se sedanji položaj umiri in da bo kralj lahko v popolnoma pomirjeni situaciji izrekel svojo končno sodbo. Vlada upa na ta način dobiti volilni mandat.	*
BEOGRAD, 16. (Izv.) včeraj je imel Pašič več važnih razgovorov. Tako mu je poročal hrv. posl. Drinkovič o položaju na Hrvatskem, za Drinkovičem je bil sprejet vojni minister Pešić in nato predsednik narodne skupščine Jovanovič.
Jušaslouenska kraljevska dvojica
pojete v Rim
BEOGRAD, 16. V informiranih krogih j se zatrjuje, da so s skenitvijo trgovinske pogodbe z Italijo uklonjene poslednje zapreke, ki so dosedaj ovirale izmenjavo vladarskih obiskov med Beogradom in Rimom. Danes se čuje, da bosta jugosloven-ski kraj in krajica že začetkom septembra obiskala italijanski dvor. Še to jesen vrneta obisk italijanski kralj in kraljica, ki prideta najbrž v oktobru v Beograd.
Sporazom slede Zadra dosežen
BEOGRAD, 16. (Izv.) Zunanje ministrstvo javlja, da je bil glede Zadra dosežen popoln sporazum. V tem oziru so obstojale prav do zadnjega trenotka težave g'edć vprašanja pokrajinskega kreditnega zavoda, a na pogajanjih so se izravnale vse ovire.	_
Pred razmejitvijo med Italijo in JngoslaTijp
BEOGRAD, 16. Prihodnji teden aeima rešiti tudi vprašanje definitivne razmejitve
med Italiio in Ju0oslaviio. Tukajšnji itali-
janski diplomatski krogi izjavljajo, da je Italija pripravljena v tem oziru priti Jugoslaviji zelo naproti.
Pred jugoslovenako-avstnfskiini trgovinskimi pogajanji
BEOGRAD, 16. Na sestanku g. dr. Nin-čiča z avstrijskim državnim kancelarjem Seipelom je bilo dogovorjeno, da se prve dni septembra pričnejo pogajanja jugoslo-venskih in avstrijskih delegatov o vseh še nerešenih gospodarskih vprašanjih med Avstrijo m Jugoslavijo.
Krcao boj med odmetnik! m vojsko
170 mrtvih . Na stotine ranjenih
BEOGRAD, 16. (Izv.) Iz Kosovske Mi-trovice poročajo, da je prišlo tam do hudega spopada med ' odmetnik i in vojsko. Voditelj odmetnikov Azem beg je prišel v vas Galico s svojimi četami, da proslavi bajram (turški praznik). O prihodu je bil obveščen vel. župan Pastojevič, ki je naročil poveljnikoma artilerijskega in infan-terijskega polka, da naj obkolita s svojimi četami in topovi vas. Azem beg je bil pozvan, da se uda, a je sprejel odposlance (vojske z ognjem. Začela se je krvava borba. Beg je skušal opetovano prodreti, a ni uspel, nakar je izvesil belo zastavo. Ko pa niso hotele vladne čete prenehati z ognjem, je skušal beg napraviti izpad z eno četo. Vojska je sedaj navalila na odmetnike, ki so imeli 150 mrtvih in mnogo ranjenih. Po nekaterih poročilih* presega število ranjenih 300. Na strani vojske je padlo 17 mož, 15 jih je bilo težko ranjenih V boju je baje padel tudi Azem beg, a ta vest še ni potrjena.
Mačićevi razgovori na Dunaju
Sestanek v predsedstvu vlade - Važne izjave o jugoslovensld politiki
DUNAJ, 16. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić je sprejel včeraj dopoldne v hotelu «Imperial» ministra za zunanje zadeve dr. Grunbergerja. Oba sta šla potem okrog 11, v Hutteldorf, kjer je dr. Ninčić posetil v sanatoriju zveznega kancelarja dr. Seipela. Pozdravil ga je v imenu ministrskega predsednika Pašiča in vlade kraljevine SHS in mu izrazil željo za skorajšnje popolno okrevanje. Ostal je pri njem približno Četrt ure.
Ministra sta se potem odpeljala na zvezno kancelarstvo, Iger se je vršila v
Erisotnosti iugoslovenskega poiil silil s Mi->jeviča poldrugoctrna konferenca, na kateri so obravnavali splošno politično situacijo. Ob delne« sodelovanju oboje* stranskih rslsrsalor 0ta ssiaistia razmo-
trivala o raznih vprašanjih, ki so med obema državama še nerešena.
Ob 13.30 je priredi! zunanji minister dr. Griinberger na čast drja. Ninčiča v hotelu «Imperial» kosilo, katerega so se udeležili z jugoslovenske strani dr. Ninčič, poslanik Milojevič, kabinetni načelnik Rakič s soprogami in načelnik tiskovnega urada Ivkovič ter čehoslovaški poslanik dr. Krofta in romunski poslanik Mitilineu, z avstrijske strani pa dr. Griinberger, pod-kancelar dr. Frank, finančni minister Kien-boeck, trgovinski minister dr. Schiirff in nekaj višjih uradnikov zveznega kance-larstva.
Med obedom je zunanji* minister dr. Griinberger pozdravil dr. Ninčiča in se mu zahvalil za njegov obisk. «Ne dvomim — je zaključil minister Griinberger svojo napitnico — da bodo naša današnja posvetovanja, ki so potrdila soglasje obojestranskih nazorov, okrepila čustva prijateljstva in medsebojnega zaupanja.» Napil je nato kraljevski dvojici ter gg. Pašiću in Ninčiču.
Dr. Ninčič se je zahvalil za prisrčni sprejem in dokaze prijateljstva. «BiIo mi je v posebno čast in radost, da mi je poverila moja vlada misijo, naj posetim gospoda zveznega kancelarja dr. Seipela in mu izrazim v imenu g. ministrskega predsednika Pašiča in jugoslovenske vlade prisrčne častitke k njegovi rešitvi in njegovemu okrevanju. Mnogo mi je na tem, da morem obnoviti osebne odnošaje, ki smo jih sklenili tako srečno lani v Beogradu. To dobro razmerje jamči izpopolnitev dobrega sosedstva med republiko Avstrijo in kraljevino SHS, kojih skupni cilj je ohranitev miru in splošna gospodarska obnova. Pri tej priliki izražam svoje globoko prepričanje, da bo današnji sestanek ojačal to skupno politiko in poglobil obojestransko prijateljstvo in zaupanje v dobrobit obeh držav.» Napil je avstrijski republiki, zveznemu predsedniku, kancelarju in ministru Griinberger ju.
DUNAJ, 16. Zunanji minister dr. Ninčič je priredil na jugoslovenskem poslaništvu sprejem, h kateremu so bili povaljeni tudi novinarji. V obliki neprisiljenega razgovora so stavili časnikarji na ministra razna vprašanja, na katera je minister drage volje odgovarjal. Razmerje med Avstrijo
in Jugoslavijo — je izvajal dr. Ninčič — [postaja vedno bolj prisrčno. Izboljšanje : političnih odnošajev mora imeti za posle-[ dico tudi izboljšanje na gospodarskem polju. Trgovinska pogodba z Avstrijo se bo opirala na tarifamo podlago.
S svojim posetom pri zveznem kance-(larju dr. Seipelu je bil dr. Ninčić izredno | zadovoljen. Naglo okrevanje predsednika avstrijske vlade ga je prijetno iznenadilo. ' Poset kralja Aleksandra v Karlovih Varih j nima nobenega poilitičnega Vzroka. Vse države, ki meje na Malo entente, imajo gotove skupne interese, zlasti v gospodarskem oziru. Poglobitev medsebojnega razmerja ima v Jugoslaviji vsekakor velikega zagovornika. To velja tudi glede Madžar-' ske.
Kar se tiče odnošajev do Rusije, je dr. Ninčič mnenja, da se morajo vzpostaviti oficijelni odnošaji, vendar pa je nazi-ranje o tem v Jugoslaviji še deljeno. Soglašajo pa vsi v tem, da je treba odklanjati in pobijati vsako komunistično propagando. Glede bivanja Radića v Rusiji goji jugoslovenska vlada željo, da bi Rauić sploh tam ostal. Ako bi se pa vrnil v domovino, ga bodo samoobsebi umljivo prijeli. Ni izključeno, da bo imelo bivanje Radića v Rusiji za posledico omiljenje notranjepolitičnega položaja v Jugoslaviji in razdor v njegovi stranki. Hrvatski kmetje so z gospodarskim položajem zadovoljni in nimajo smisla za komunizem.
Dr. Ninčič je nadalje rekel, da je treba omiliti predpise glede prihajanja v Jugoslavijo in glede potnih listov in da se bo 'v tem oziru vsekakor nekaj storilo. V tem ' pogledu se vrše tudi pogajanja z Ma-; džarsko.
Kar se tiče obmejnih vprašanj, je že vse urejeno. Z Albanijo je treba imeti mnogo potrpljenja. Neodvisna država Albanija je i v interesu vse Evrope. Glede stališča Jugoslavije v morebitnem sporu med Rusijo j in Romunijo, je rekel dr. Ninčič, da ne ; veruje v tako možnost, ker jači zveza, ki jo tvori Mala ententa, stališče poedine članice, torej tudi Romunije. Na vprašanje, ali bo Jugoslavija posegla v morebitni oboroženi spor med Rusijo in Romunijo, je odgovoril minister, da bi bila Jugoslavija v tem primeru prijateljsko nevtralna.
K italil&nsKo-lusGslovenski trgovinski posodti
Važne podrobnosti za obmejno trgovino in promet
BEOGRAD, 16. Četudi je trgovinska pogodba z Italijo Še v tisku, je bilo vendar izdano od strani ministrstva trgovine in industrije za javnost poročilo o glavnih odredbah pogodbe.
1.	Člen 1. pogodbe proglaša načelo svobode trgovinskega prometa med pogodbenima strankama, t. j. pogodbeni stranki prevzemata obvezo, da ne bodeta zabranili niti uvoza niti izvoza niti tranzita blaga. Izjemoma se morajo izreči zabrane samo v štirih slučajih, ki so v pogodbi izrecno imenovani. To so: 1. vojni materijal, 2. cbziri javne varnosti, 3. obziri veterinarske in sanitarne policije, 4. predmeti državnega monopola. Razen teh štirih slučajev si pridržujeta pogodbeni stranki pra- 1 vico, da po potrebi zabranita tudi uvoz vina iz ene države v drugo.
2.	Po členu 2. pogodbe daieta pogodbeni stranki druga drugi največje pogodnosti! glede carine, nadalje za vse carinske formalnosti, za transport robe in za vse, kar se nanaša na promet blaga. Izjemoma ne velja to za obmejni protmet in za slučaj event. carinske unije. A enako se morejo regulirati tudi kontingentirane količine samo pod istimi pogoji in v količini, ki so že kontingentirane.
3.	Tarifski del pogodbe (pogodbena tarifa) veže okoli 80 carinskih postavk v jgsl. carinski tarifi in okoli 20 postavk v italijanski. V jugoslovenski tarifi je vezano v j korist Italije: riž, južno sadje, testenine, ! klobuki in metalurgija. V italijanski tarifi; je vezana na jugoslovensko korist: goveja živina, njeni proizvodi in suhe češplje (slive). Pripominja se, da je Italija sklenila v teku prošlih let več tarifnih pogodb. Tudi
odredbe v teh pogodbah veljajo v obveznih carinskih postavkah za Jugoslavijo. Razen tega je uvedeno posredno vezanje iz vseh potrošarinskih davkov, ki so navedeni na račun države ali avtonomnih delov. Ti d iv-ki morejo vezati samo tedaj in v toliko, kadar in v koliko obstoje za domače blago.
4.	Za promet z govejo živino in njenimi proizvodi je sklenjena spccijelna veterinarska konvencija, ki ji je cilj, da odvrača zlorabe, ki bi jih ena od pogodbenih strank mogla storiti, koristeč se s pravico zabrane uvoza iz razloga veterinarske politike. Ta konvencija tvori poseben pogodbeni element in se njena vsebina sporoči pozneje.
5.	V dodatnih prilogah pogodbe so vsebovane odredbe, ki urejujejo obmejni promet, dvolastniški promet, vprašanje pašnje in šumskih servitut. Po utrjenih mednarodnih načelih je specijaliziran obmejni promet na poedina ovlaščenja Carinska osvobojenja) za promet najpotrebnejših življenskih potrebščin (ljudska in živalska hrana v malih količinah). Dvolastniški promet obsega odredbe, katerih cilj je, da se omogoči neovirano obdelovanje posestev, ki so presekana po politični meji. Dopušča se svoboda uvoza in izvoza vsega poljedelskega inventarja in vseh proizvodov na dvolastniških posestvih.
Odredbe o pašnji in šumskih servitutah imajo dvojni cilj: A) Da omogočijo, Ja se goni živina od ene pogodbene stranke na pašo in zimovanje na teritorij druge stranke. B) da morejo stanovalci sel in občin, ki so presekane po mejni liniji, tudi dalje uživati pravice pašnje, seče iid. v selskih in občinskih šumah.
Vstala v Braziliji
Vladne čete zopet obvladujejo položaj?
LONDON, 16. Poslanik Brazilije je podal londonskemu zastopniku dopisnega urada »Havasv sledeče poročilo o položaju v Braziliji:
Zvezne čete so napredovale in prodrle v postojanke, ki so bile do včeraj zasedene po vstaših. Položaj je zelo ugoden za vladne čete in je upanje, da bo kmalu padla odločitev ter da bo vstaja potlačena. Iz S. Paolo je dospelo v Santos 21 ujetih upornikov, med temi dva konjeniška častnika.
' Topništvo, s katerim razpolagajo vstaši, se ni spustilo v boj s topništvom vladnih čet. Begunci, ki so zbežali od uporniških oddelkov trdijo, da je vstašem upadel pogum.	_
love praske v Naroka
MADRID, 16. Iz uradnih poročil direktorija je razvidno, da so španske čete pregnale tolpo upornikov, ki je prišla plenit na ozemlje plemena Gomero. Španske čete so junaško vzdržale napad, čeprav so bile njih postojanke obkoljene. Položaj je bil zopet vzpostavljen. Španske čete so Imele veliko msnjir izgube kot uporniki
NAŠA MLADINA
Delo v društvu in izobra: Pisal sem že o napakah in nal mladine in upam, da je že mnoj ničev prišlo na pravo pot in tem , kaj spregovorim, ker vem, da me bodo tudi radi poslušali. Sem jim pa tudi obljubil in obljuba dolg dela! Hočem pa govoriti danes o izobraževalnem deiu mladine in sicer o tem, kakšno je in o onem, kakšno bi moralo biti, ker namen mi je podati vsem, zopet predvsem podeželskim fantom, tudi nekaj smernic v njihovem izobia-ževalnem delu in smernic, ki naj jim služijo na polju samoizobrazbe. Povdariti moram, da se potom samoizobrazbe pravzaprav največ pridobi, ker — dočim smo k pouku (n. pr. obveznemu šolskemu pouku) sil jeni, storimo tu vse le iz svoje volje! Enkrat za vselej pa moram povedati, da je predpogoj vsemu deldr Volja. Ne sme pa nedostajati ne idealizma in ne optimizma! Vedno moramo hrepeneti v našem delu po nečem višjem, po izpopolnjevanju in nikdar si ne smemo misliti, da^zname dovolj! Znameniti grški modrijan Soktat je dejal nekoč, ko so hvalili njegovo učenost: Vem, da nič ne vem; so pa mnogi, ki mislijo, da kaj vedo — pa nič ne vedo. Ta mož vam priporoča torej v vsej svoji učenosti —
iknonmoct, lepo Čednost. Se predno vam kaj dragega povem, nif va» tudi »pomnim pa znani pregovor, ki veli:
Čim iti človek zna, tem več veljal — ker mnogokrat slišim na deželi ugovarjati: «Če znam orati in kopati in seveda pisati in brati — je že dovolj!» Pa kako se taki ljudje motijo! Saj bi potem marsikdo lahko trdil nasprotno. Pa niste Se nikdar slišali, da bi učenjak dejal: «Cemu sem študiral? Saj bi bilo vseeno, če bi ostal tepec 1»
Danes se pač svet tako suče, da mora znati vsak malo več nego si sam — nepoučen — predstavlja! Pa tudi, če ne bi bilo tako — ali mislite, mladeniči, da vam škoduje, če ste malo bolj «brihtni»? Vem, da niste tega mišljenja. Reči pa moram, da v tem oziru Primorci nismo tako «nazaj»! in da prednjačimo, zlasti na izobraževalnem polju, vsem ostalim Slovencem, oziroma smo jim vsaj v predvojni dobi stali na čelu. če pa sedaj ne, so temu krive pač razmere. Zaostajamo pa kljub temu ne za drugimi. Zato ne bom mnogo jadikoval in besedičil, ker bom pomanjkljivosti na polju izobraževalnega dela itak omenil, temveč samo kličem: Le pogumno naprej! Naprej po besedah Rusa Krvlova:
< Kdor neprestano dela svoja razkričuje,
v tem malo je gotovo uma.
Kdor dela res, po govorjenju ni poznan,
mož veliki le v delih svojih je glasan
in krepke misli svoje snuje brez šuma.
Kot najmočnejša sredstva na polju izobraževalnega dela pridejo za podeželske fante v prvi vrsti v poštev — društva, kjer si lahko s pametnim društvenim delovanjem bistrijo svoj um in se izobražujejo. Če bi imel pred seboj predvojno statistiko vseh kulturnih organizacij na Primorskem m bi jo primerjal z današnjo, bi videl, da se v mnogih krajih, kjer so društva prej uspešno delovala, na novo ista niti oživela niso, da so se pa v drugih občinah, kjer prej ni bilo nobenega izobraževalnega krožka, ustanovil novi: eden ali celo več! Da so bile pravemu razvoju društvenega gibanja pri nas na poti — oblasti, je znano... in prav gotovo je bilo med 100 vzroki — 99 takih in morda le v enem slučaju med stotimi ni prišlo do ustanovitve lastne mladinske organizacije radi nezani-manja fantov dotičnega kraja. Povsem nekaj drugega je danes, ko je odpravljen avstrijski društveni zakon, ki je dosedaj veljal za naše pokrajine, saj sedaj napram oblastim ni treba nikakih formalnosti več; o tem pa je itak obširneje poročal v ^Edinosti* g. Dr. Wilfan. Če se torej sedaj v tem ali onem kraju ne bo oživelo staro društvo ali pa se ne bo ustanovilo novo, bomo morali šteti to v zlo dotičnim občanom, le nezavednosti onih mladeničev, ki tamkaj prebivajo. Pač pa imajo v vseh takih trgih in vaseh velik «smisel za ples» ali «ballo», kakor ga že po nekaetrih krajih lepše zovejo!
Madeniči! Organizirajte se! Ustanavljajte v vseh krajih svoje prosvetne, izobraževalne krožke in naj prodre smisel za društveno delo in izobrazbo v najbolj zakotne gorske vasice. Če se sami čutite nezmožne, obrnite se na prosvetne centrale, kakor: Prosveto v Trstu ali Zvezo prosvetnih društev v Gorici! Dobro ali skoro bi rekel še bolje je, če ustanavljate podružnice močnejših, že obstoječih, prosvetnih organizacij, kakor je n. pr. Mladinsko društvo Prosveta (MDP) v Trstu ali pa Šolsko drilštvo. Predvsem pa naj bi se povsod, zlasti v večjih izletniških centrih, ustanavljalo podružnice našega komaj oživljenega ^Slovenskega planinskega draštva» v Trste. — Da je skoro bolje ustanavljati podružnice kot samostojne organizacije, sem omenil zato, ker pride na ta način do nekake centralizacije na prosvetnem polju in, kar je glavno, do vzajemnega in skupnega dela. Poleg vseh drugih lepih nalog, bi morale organizacije navajati svoje člane tudi k disciplini, tovarištvu in vzajemnosti, saj vem, da se v podeželskih društvih največ greši baš proti tej, za srečen in dolgotrajen obstoj društva tako važni podlagi! V mnogih odsekih ni pravega in smotrenega dela ravno radi prepirov, radi nekakega tekmovanja ali — bolje povedano —, »ljubosumja«, ki je ena glavnih napak in ovira pravemu delu in ki tu ni na mestu, ker rodi le spore in ni pravo tekmovanje, ki bi bilo sicer zelo koristno. Tudi bratskih okoliških društev naj se ne gleda < po strani», naj se jih ne prezira, temveč naj gre vedno eno drugemu na roko!!!
Če pa govorim o društvih, govorim tebi — mladina, ker si naših organizacij niti misliti ne smemo brez mladine in sramota bi le bila, če bi vas stari v tem oziru prekašali. dasi se to opaža v nekaterih krajih — na sramoto mladeničev seveda! Toliko sem hotel o društvih na splošno povedati, sedaj pa hočem mladino poučiti o delu, o dolžnostih. ki jih ima do društva in končno o sadovih takega dela — izobrazbi. Vse seveda le v kratkih besedah.
Če čitprro naše časopise, vidimo, kako ta ali oni depisnik toži, da spi društvo v njihovem kraju spanje pra\ičnega. In kaj je temu vzrok? Člani bodo radi dejali: Odbor je kriv, odbor spi, odbor nič ne dela... Kd. skratka: pometajo pred drugim pragom, nečistosti na svojem pa ne vidijo. Res je sicer, da je odbor vrhovna društvena instanca, ali vsega par odbornikov tudi ne more storiti, če v članstvu samem ni volje do dela. ker moje prepričanje je, da je društveni odbor brez sodelovanja članstva — Časopis brez naročnikov! Razmerje med odborom in članstvom kakor dolžnosti odbora moramo torej pravilno presojati.
Slaba navada članov v večini podeželskih društev je, da silno zamerijo za vsako malenkost, za vsak najblažji opomin dirigenta ali vodje itd. in so potem «užaljeni* ter izstopajo iz društev, da, celo v osebnosti zaide večkrat taka zadeva! Govorim vam to le iz izkušenj. Zgodijo se pa taki
slučaji samo radi tega, ker dasi ne pojmujejo pravilno svojega dela in se ne zavedajo, da »o v društvu le člaas in tovariti, v strogem pomenu te besede, in da tu se smejo stopati na dan osebnosti. V društvih ne sme bxti prijateljev ali znancev, še manj pa sovražnikov: vsi člani so ena družina, so bratje in sestre, so tovariši in torvarišiee! To je vzajemno in skupno delovanje za isti cilj, ki si ga morate postaviti — izobrazbo! To je koristno delovanje, to je uspešno delovanje v korist celoti in posamezniku. Opozoriti moram, da delujejo društva baš na deželi brez cilja in smisla. Veselica je njih edini cilj: do veselice hodijo vsi redno k vajam, po veselici se pa v društvene lokale vzgnezdijo pajki in društvo mirno v Bogu zaspi za dva ali tri mesece. Nato naznani predsednik čas bližajoče se veselice in zopet veselo vrvenje. Pa to je napačno pojmovanje dela in pa nalog društva samega!
Mislil bi kdo, da sem šel s tira, da se ne držim naslova« Pa meni se ne zdi, ker vsako stvar, ki jo hočeš obdelati in razgaliti, je treba obdelati od vseh strani; zato sem opozoril skupno z namenom članka tudi na napake v društvenem, izobraževalnem delu.
Sedaj pa. hočem mladeniče usmeriti na pot k samoizobrazbi!
Na deželi mi po navadi ugovarjajo: «Ni časa!» Priznam, toda vedno niti živina ni zaposlena! V poletnem času vem, da je mnogo dela na polju, vendar se pa zvečer ali vsaj v nedeljo popoldan potrudite v društvo k vajam, po knjige itd. In koncem koncev — za ples, kjer moraš celo skakati — imaš čas, kaj ne?! Eh, izgovori ne drže vedno! Pa izrabite vsaj zimske dolgočasne urice in kot nalašč za ta čas sq^važno sredstvo, katerega se poslužujte v izobraževanju — knjige, ki si jih lahko za neznatno odškodnino ali celo brezplačno izposodite pri društvu. Poleg zabave — imate pouk, širi se vam obzorje, mnogo zanimivega, neznanega izveste. S knjigami se vam tudi veča zanimanje za marsikaj drugega.
«Kakšno čtivo pa naj čitamo?* Društvo samo bi moralo skrbeti za dobre knjige in ne samo take, ki vzbujajo smeh, ki zabavajo ali pa so navaden «šunt» — kakor pravimo, jedra, pouka, ki ostane, pa ni! Na deželi bi v nobeni knjižnici ne smele manjkati — poleg ostalih — gospodarske knjige, revije in časopisi! Čitati se mora seveda z razumom in kakor mnogi priporočajo, s svinčnikom v roki, to je, da si napravljamo koristne beležke. Pa o tem ne bom tu razpravljal, ker me zavede predaleč.
Apetiral bi pa pri tej priliki na mladeniče, da pazijo skrbno na knjige in kjer le morejo, naj jih reSijo pogube. V marsikateri hiši na deželi vidiš vse polno lepih, a povaljanih in raztrganih knjig: Prosite dotične, da vam jih raje izroče, če že ne brezplačno — vsaj za malenkostno odškodnino, ker knjige pri takih ljudeh nimajo pomena, društvom bi pa prav prišle!
Omenim naj dalje časopise, ki bi ne smeli manjkati v nobeni hiši, kjer je kak mladenič ali sploh človek, ki zna slovensko brati. Kljub temu, da nas je le pol milijona Slovanov v Primorju, imamo lepo število naših listov: dnevnik, poljudno pisane tednike in mnogo lepih mesečnikov. Vsi primorski listi bi morali prihajati v naša društva, vsi* ne glede na stranko, ker izobražujemo se ne, če se izobražujemo enostransko! Pa tudi privatno, v vsaki hiši, bi se moral dobiti denar vsaj za 1 tednik in pa poljudno izbran mesečnik: gospodarski, ženski ali mladinski. Pridno čitajte, mladeniči - bodoči gospodarji, «Gospodar-ski Vestnik», mladenke-bodoče gospodinje, segajte po «2enskem svetu» in šolarčki pridno prebirajte vaše krasno glasilo «Novi Rod!» Tudi naš edini dnevnik «Edinost» bi morali z vsemi močmi podpirati in ga razširjati. Saj si vsak želi, da bi izhajal dnevno vsaj na štirih straneh. Podpiranja naših listov se m pa priporočil le mimogrede, je pa tudi to ena izmed dolžnosti naše mladine in ne samo dolžnosti, marveč spada i v delokrog izobraževalnega dela, ker s tem zanesete naša glasila med ljudstvo in vzbudite smisel za delo med njim. Mnogo, jako mnogo vam pa časopisi nudijo za lastno izobrazbo, zlasti to, da ste poučeni v raznih debatah: političnih, kulturnih in gospodarskih. In ker sem že pri debati, naj omenim, da tudi stvarno debatiranje mnogo doprinese k vaši zgradbi. Ne smem pa prezreti izletov, privatnih ali društvenih, kjer lahko natančneje spoznate svoje kraje in kjer pride predvsem do izraza družabnost.
Mladeniči! Evo, zopet nekaj vtisov in misli in naukov. Vi pa le pogumno gradite svojo stavbo — po geslu: «Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Sovjeti v boju proti cerkvi
in ven
V enem nedavnih člankov smo razmotrivali presnavljanje ruske družbe. To presnavljanje je kakor rečeno socialno in duševno. Socialna revolucija je bila hkratu izvedena, črez noč so postali vsi Rusi socialno enaki, to se pravi črez noč so postali reveži kot niso Še bili. Pridobili pa so mužik i, ker so se osvobodili robstva graščakov in ker so s svojo svobodo dobili obenem gospodovo zemljo, ki je ne dajo nikoli več iz rok. In v tem mužikovem pohlepu po zemlji je največje jamstvo za sedanjo vladavino. V kakšnih Škripcih se je nahajala že sovjetska vlada ob raznih krizah gospodarskega položaja, smo imeli priliko opazovati pretekla leta. Le s splošnim soglasjem mu-Sika se je mogla sovjetska vlada držati na površju in tako je prešla najbolj kritična doba, danes je za sovjete vsaka nevarnost že pri kraju. In Rusija začenja polagoma ozdravljali, vsaj t gospodarskem oziru.
Revolucija na socijahna m gospodarskem polju pa je ustvarila novo rusko družbo. Tn nova ruska družba je za aedaj omejena na redkoooseiana ruska mesta, člani te družbe
•o po TtCiai k pristali hemrnktilai stranke in režima. Toda ta dražba, Mravno še malo-Številna ▼ primeri z ligi i imnn , maso ruskega naroda, tvori ogrodje države. Ima pa ▼ oblasti tudi vsgojo trnke mladine, Ad nastopa za se-■ danjo generacijo v favno življenje. Ta mladina bo docela drugntea kakor prejšnja, ker bo izžla iz popolnoma drugačnih razmer kakor predvojna ruska buržoazija.
Marksistična načela in praktične posledice socializma bodo torej ustvarila novo duše v-nost ruske vodilne družbe, polagoma pa se bo začel tudi ruski mužik v svoji notranjosti pre-rajati, tu pa tam utegnejo sovjetski dogmatiki doživeti Se kakšno presenečenje.
Ruski mužik gre s komunisti, dokler mu ti pomagajo do zemlje in njenega izkoriščanja. S tem ni rečeno, da se bo novo nastali ruski kmet stopil z marksističnim in brezverskim meščanstvom.
Zakaj boljše viška vzgoja ni samo brezver-ska, ampak protiverska, da niti ne omenimo proticerkvena. Na pročelju nekega javnega poslopja v Moskvi stoji napis: «Vera je opfj za ljudstvo® baš nasproti znameniti cerkvici iberske Matere Božje, kamor roma še vedno nešteto vernih. Ljudstvo ne more pozabiti Bogorodice v kljub vsemu pritisku sovjetov.
Posebno v prvih časih so se sovjetski pri-ganjači truditi, da bi ^ro in cerkev osmešili pred ljudstvom. Zdaj je tudi sovjetska vlada v verskem vprašanju toliko popustila, da ne izziva več ljudstva m ne žali njegovega verskega čuta.
Sicer pa je današnja ruska cerkev razcepljena in brez moči. Takozvana «živeča cerkev*, ki je stremela za tem, da se napravi sporazum s sovjetsko vlado, nima nič vpliva, i Stara cerkev pod nominalnim vodstvom Ti- j h o na in duševnim vodstvom Ilarijona kaže več upornosti, toda je prešibka v boju proti i državnemu aparatu. Tudi je treba upoštevati gmotno stisko in borbo za obstanek, ki je tudi j vrste duhovnikov razredčila, a ostale tako prestrašila, da ni misliti na kakšen odpor. Z ozirom na take razmere je torej stiska cerkve tako velika, da se je resno bati za njen obstanek.
Vendar pa, kdor pozna dnšo ruskega naroda, ta si skoro ne more predstavljati njegovega brezverstva. In tudi v tem oziru bodo sovjetski marksistični dogmatiki premagani od mužika. Tudi svobodni mužik ostane veren, zato je vse oficielno zatiranje ruske cerkve in vere zaman. Prej ali slej, ko se tudi
raaki mnfik povzpne na politični lestvici kvišku, bo odločeval o tem vprašanju.
Kaj bi Ml Dostojevski, kaj Tolsto) in nebroj dragih ruskih veleumov m umetnikov "brez religioznega čustva? Od nekdaj nam vsi poznavalci ruske duše govore o globokem verskem čustvu in o nagnjenju k mistiki ruskega naroda. In v tistem trenutku, ko bi sovjetski dogmatiki imeli zares toliko moči, da bi izruli vse «religiozne predsodke* iz trde glave ruskega muzika, kaj potem? Kaj bodo dali za ta rop v zameno ruskemu mužik u 7 Materialistična golota maiksizma more zadovoljiti morda razum, srca pa gotovo ne. In končno se nahaja država v rokah onih, ki so najzagri-zenejši pristaši komunizma. S tem je dosežen i vendarle glavni smoter. Ob priktičnem življenju so se razbili marsikateri stebri marksističnih osnovnih naukov, ljudstvo je vendar vla-dano po takozvani diktaturi proletariata.
Ali naj ostane ruski narod pri tem zgolj materialističnem smotru, ki je kolikor toUko že dosežen? Iz marksizma hočejo komunisti ustvariti novo «vero», toda gotovo se jim to ne posreči nikoli. Bodočnost nam bo pokazala, da se prirojena čustva, ki so del duševnosti naroda, ne dajo izkoreniniti z uradnimi ukazi in predpisi. Tu bi morali sovjetski voditelji porabiti toliko energije, ki bi se gotovo ne izplačala. Zatorej je v glavnem proticerkveno in protiversko gibanje ruskih komunistov že pri koncu.
Sovjetski voditelji se bodo torej zadovoljili s tem, da izginejo iz cerkvenega vodstva osebe, ki žalujejo po carskem režimu. Ko bo ta ^moter dosežen, tedaj bo prenehal vsak pritisk na cerkev, ki bi ne imel več pomena. Ruska cerkev pa bo zopet vstala in živela poleg novega režima bolj tiho in skrivno življenje, zato pa nič manj globoko in pronicajoče v dušo ruskega ljudstva.
Novo izobkkovanje ruske duševnosti je torej promatrati tudi z verskega in cerkvenega stališča. Če bodo sovjetski voditelji v mestih vztrajali v svojem ofenzivnem duhu proti verskemu čustvu podeželskih množic, tedaj nastane nevarnost, da se mesta zopet odtujijo prebivalstvu dežele in nastane prepad med mestom in deželo, kakor je obstojal prej prepad med inteligenco in ljudstvom, tn ravno ta prepad je dovedel do prevrata. Ne more biti v interesu celokupnega naroda poglobitev tega prepada, ker bi to značilo resen spopad v bližnji pribodnjosti.
DNEVNE VESTI
Politični položaj
Politični položaj, ki so ga ustvarile nove odredbe o tisku, se nahaja na eni strani v znamenju močnejše strnitve opozacijonalnih strank v -cdporu proti vladi, na drugi strani pa v znamenju ostrega spora med liberalnimi člani vladne večine in njenim čisto faiistovskim jedrom Polemika radi umora poslanca MaUeot-tija in direktnih in indirektnih krivcev je stopila popolnoma v ocadje. Ako je imel Musso-iini namen doseči z odpravo tiskovne svobode ta cilj, ga je doaegel — kokor kaže — na na-čin, ki s« ga gotovo ni zamišljal.
Toda posledice tegat indirektnega «uspeha» so take, da ga ne morejo nikakor veseliti. Na mesto polemik« med fašistovskimi listi na eni sirani, katerim so pomagala tudi liberalna glasila, m opozicijonalnimi livti na drugi strani je stopila huda polemika med fašizmom in liberalci. «Oiornale dTtalia»4 ki ima na liberalni strani glavno besedo, označa tako-le položaj, ki je nastal za liberalne poslance v vladni večini po odpravi tiskovne svobode: «Lrberalci so se vkrcali na ladjo, ki ji povelfuje Musso-lini. Toda vkrcali so se pod pogojem, da bo plula ladja v natančno določeni smeri, ki pelje v pristanišče normalizacij«. Ob Času vožnje pa sc je opazilo, da pluje ladja v popolnoma drugačni smeri. Zraven tega se gre proti nevihti, kateri bi se bilo lahko izogniti, ako bi se sledilo določeni smeri. Zdi se celo, da bi poveljnik rad zapeljal ladjo v strujo, katera bi jo končno oddaljila od določenega cilja.»
S temi besedami cika vodilno glasilo italijanskih liberalcev na dejstvo, da dopušča Mus-solini, da čedalje bolj prevladuje v fašizmu skrajno krilo, ki je za brezobziren nastop proti vsem nezadovljnežem, ki nasprotujejo sedanjemu režimu. Posl. Farinacci v svojem listu «Cremona Nuova», dalje rimski list «Impero» in še nekateri drugi fašistovski Hsti hudo napadajo liberalce ter jim očitajo, da hujskajo s svojim postopanjem fašiste k nepremišljenim dejanjem. Liberalci naj vedo, da je največja nevarnost v tem, da bi se razjarjeni fašizem mogel čutiti primoranega Še za hujše nastope. — Tudi «Popolo d'Italia«, ki je prej pomirjevalno pisal, je opustil svoj dosedanji ion ter je živo posegel v polemiko.
Položaj je poostrilo tudi dejstvo, da je bila prisega prostovoljske fašistovske milice odgo-dena, kar je dalo povod za razna vladi neprijazna tolmačenja. Težišče politične krize v Italiji, katero je povzročil umor poslanca Mat-teottija, je po zaslugi odloka preneseno od opozicije v naročje vladne večine same. Položaj je postal vsled tega skrajno kočljiv. Liberalci zahtevajo, da vlada popusti glede novih odlokov tiska vsaj v toliko, da takoj izjavi, da imajo te naredbe le začasen značaj. Kriza je tem težja, ker so liberalci postavljeni pred strogo načelno vprašanje, v katerem je popuščanje izključeno. Razume se, da je novi položaj opozicijo znatno osilil.
OMLADINA
«Omladina» «i je nadela nalogo organizirati mladino. Zato ima namen ustanoviti v vsaki vasi, v vsakem trgu ali mesto svojo podružnico. Odbori podružnic so podvrženi kontroli osrednjega društva.
Program »Omladine* j« sledeči a) Združevati vso fltormmko ■laifinn v Kraljevini Italiji« na vse zabomU načine. b) Vx#ojevati telesno ia duševno naio toliko zmrmmjmo mlaAno
c)	obvarovati jo pohnjšcvaafa in propadanja
d)	obvarovati fo potv£evanja bi |o vzgojiti v ljubezni do tfofc mater«.
Omladina je nepolitično društvo. Da društvo doseže svoj namen, deluje na vseh poljih kulture m zato ima sledeče odseke: Pevske, dramatične, recftacsjake, predavateljske glasbene, telovadne, turistične, nogometne in druge).
Svrha društva j«: a) ustanavljanje podružnic; b) ustanovi janje čitalnic in knjižnic; c) ustanovljanje tudi same knjižnice, kjer ni po-podružnice ali pa kyer se nahaja kako društvo, ki sicer deluje, a nima knjig za knjižnico; d) prirejanje predavanj ter učnih tečajev; prirejanje razstav dela svojih fiiaaov; e) prirejanje izletov in ranih športnih im telovadnih prireditev; I) tuitftmrtih in zabavnih prireditev; iti izdaianje knjig in svojega glasila;
I	Sredstva so:
a) oBvezni prispevki članov in podružnic b) doneski prireditev c) darila d) prostovoljni prispevki e) razne zbirke i) zapuščine in drugo.
Član je lahko vsakdo moški ali ženska. Društvo namerava ustanoviti za šolsko mladino poseben odsek, kl je jako važen. Ustanavljalo bo šolske knjižnice (zato bi bilo potrebno da se odzovejo vri kttcu akcije »Omladine» za i knjigo), pripravljalo bo šolsko mladino za razne nastope, prirejalo razstave šolskih učnih ; del ob koncu leta, prirejalo izlete mladine tega j odseka v Sol« prostih dneh. V tej smeri bo de-| iovalo skupno s »Šolskim drušivom*. I V »Omladino® se sprejmejo htdi posamezni klubi, ki že delujejo.
Upamo, da naše ljudstvo sporna pomen te nove »Omladinske organizacije^ m da nas bo splošno podpiralo. Vsi dopisi in vse, kar se tiče nače organizacije, naj se pošilja na sedež društva v Trstu: Corso Garibaldi 31 I. Trieste.
Tajništvo «Omladine».
Učiteljem z Inostronskimi zrelostnimi Izpričevali v znanje!
Na ravnateljstvo tolminskega učiteljišča dohajajo še vedno prošnje za pripustitev k dodatnim izpitom (esami d'icrtegrazione}, čeravno je poletni rok izpitov, ki je bil v tem časopisu objavljen, že pretekel. V po-mirjenje kandidatov se naznanja, da se bodo omenjeni izpiti zopet vršili v prvi polovici oktobra t. 1. v dnevih, ki bodo objavljeni na oglasilni deski tuk. zavoda, istočasno s ponavljalnimi izpiti- zrelosti po starem načinu (esami di riparazione della licenza vecchio tipo).
Dodatni izpit obsega sledeče predmete:
a)	italijanski jezik in slovstvo;
b)	zgodovina in zemljepis;
c)	vzgojeslovje.
Kandidat je se opozarjajo, da še pred 15. septembra t. 1. predlože prošnje na kol-kovanem papirju s sledečimi prilogami;
a)	inostransko zrelostno izpričevalo,- ki ne sane biti izdano po šol. letu 1921.-22.;
b)	izkaz bivanja (attestato di residenza), legaliziran po podprefektu;
c)	Rojstni list.	Ravnateljstvo.
Za počastitev oseh Juđenburšklti žrteu
Neki naš čitatelj in prijatelj našega lista nam piše:
Z ozirom na notico v Vašem cenjenem dnevniku od 12. julija 1924. št. 166, pod naslovom: »Prenos trupla Ivana Maniacoo v Gorico*, blagovolite priobčiti dodatno k tej notici sledeče vrstice:
Glede prenosa trupla pok. Ivana Maniacco v Gorico moram resnici na ljubo pritrditi, da je bil pok. I*van Maniacco ustreljen 29. V. 1918 v Radgoni kot junak in žrtev punta, m sicer osmi in zadnji v tem puntu. Očividci, kateri so morali kot vojaki prisostvovati usmrčenju žrtev, trde, da je umrl hrabro in, da so bile njegove zadnje besede — besede zairkacije na račun stare Avstrije in navzočih njenih mogotcev.
Država se ga spominja kot svojega sina, žrtve, in vojno ministrstvo samo preskrbi prevoz zemeljskih ostankov istega v domovino.
Mesto Gorica je tudi pred dvema letoma v počaščen je imena svojega meščana, imenovala eno ulico po njegovem priimku.
Do tu je vse lepo in viteško.
Kako pa je z drugimi našimi Primorci, kateri so se žrtvovali za isto idejo in kateri so v resnici povzročili punt posadke 97. pešpolka v Radgoni« kakor sta ga faktično N. Melihen, če-tovodja in bivši učitelj, doma iz Cezsoče. ter Rudolf Ukovič iz Hruške pri P od grad a v Istri kot korporal tn bivfti gozdar.
Ta dva sta bila prva ustreljena kot povzročitelja punta v Radgoni, že 27. maja 1918 ob 7. uri zvečer. Rudolf Ukovič je iel z odprtim čelom nedolžen m ponosno v smrt za idejo osvo-bojenja. Njegov zadnji adihlft tik pred pokom avstrijskih strelov po madžarski soldateski je bil «2ive4a Jugoslavija*. —
On ima v Radgoni skromen n p grobni sporni* nek, ki so mu ga postavili njegovi sorodniki Na grob je vsadil svoj čas tamkajšnji častili gospod kaplan (sedaj le najbrže župnik) Milan
Siaje cvetlice, kar je pokojni izrecno želel.
la častiti gospod in pravi narodnjak je spo* znal v izvrševanju svojih duhovnih poslov pri zadnji tolažitvi ustreljenca, čut in vrline ne«
dolžnega bitja in rad je ustregel želji usmrčea* ca. To je vse in edino, kar se je kdo na te n*i srečne žrtve spomnil. A država in današnja domovina se teh žrtev ne spominja; morda iz razloga ker so tujeroder!
Da se jih ni spomnila Jugoslavija, o tem n« morem razpravljati. Ona je lanskega leta daja prenesti slovenske mučenike, ki so njeni dr« žavljani iz Judenburga v skupno grobišče n* ljubljansko pokopališče.
JSikakor pa niso bile prenesene žr.tve punta v Radgoni, katere so bile Primorci in sedaj italijanski državljani, rz Radgone v Jugoslavijo.
Ti junaki in posebno prva dva omenjena in povzročitelja punta in prava narodna idealista, počivajo še vedno v Avstriji in čaka le na trobento poslednjega dne, katera naj jib predrami iz sedanjih zapuščenih gomil.
Z odličnim velespoštovanjem sem vdani _ (Sledi podpis)
Za trrukvo ZSIetnice „Upe" v Bazovici
Bratska pevska društva iz Trsta in oko« lice, katera niso dobila posebnega vabila za sodelovanje pri pevski slavnosti ob priliki 25-letnice obstanka pevskega ! društva «Lipa» dne 10. avgusta, so tem potom naprošena, da prijavijo svojo udeležbo odboru pevskega društva «Lipa v Bazovici do 20. t. m.
Ker je «Lipa» neprenehoma gojila slovensko pesem, tudi ni bilo skoro nobene pevske slavnosti v Trstu in okolici, kjer se ne bi bila «Lipa» odzvala vabilu in prišla enemu ali drugemu društvu na pomoč ter pozdravila slavnost ali veselico vsaj z eno pesmijo.
Upamo torej, da se slavna društva odzovejo tudi našemu vabilu. Prosimo temi potom, da nam naznanijo zbor in njega besedilo, s katerim bi nastopila, do gori omenjenega roka, tako da nam bo mogočo pravočasno sestaviti spored za pevsko slavnoot.
Nadejajoč se, da se našemu vabilu odzovete, vam že vnaprej kličemo bratski Zdravo!	__Odbor.
f Prof. Dr. Pavel Savnik. Včeraj je umrl v Zagrebu po kratki bolezni vseučiliščni profesor dr. Pavel Savnik rodom iz Kranja. Bilo mu je komaj 40 let, a vžival je vže odličen sloves kot znanstvenik in zdravnik tudi izven meja svoje domovine. Dika in ponos jugoslo-venskih znanstvenikov je bil pred kratkim izbran za dekana medicinske fakahete zagreb-Žke. Našemu dr. Wilfanu je bil pokoj-' nik svak in najmilejši drug. Težko prizadeti obitelji Savnikovih in gospodu poslancu Dr. Wilfanu naše najiskrenejše sočutje.
Predavanja. Narodno-gospodarski 'krožek priredi pod okriljem društva »Prosveta» v Trstu« v nedeljo 20. t. m. predavanje o «Zavaro-vanju goveje živine« v Mavhirrjah ob 10. tv», v Komnu ob 15.30, v Devinu ob 16. uri.
Srednješolsko Udruženje čestita tov. Grun-I tarju Danilu in Glažarju Stanku za uspehe pri nedeljski nogometni tekmi na Opčinah, želeč, I da bi se tudi drugi tovariši udejstvovali v mladinskih drušvih. — Odbor.
Druitvene vesti
Tržaška kmetijska družba v Trstu sklicuje
za v petek dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne od-borovo sejo v prostorih v ulici Fabio Filzi št. 10. I.
Vabimo gg. odbornike na polnoštevilno ude-Užbo.
«Kolo». Danes ob 8. uri pevska vaja. Prosim točno in vsi! — Pevovodja.
Mladinsko društvo Zarja, Rojan. Danes skupne vaj« nogometašev. Začetek ob 19 uri. Prosi sc točnost in polnoštevilnost.
Slov. a kad. fer. društvo «Balkau ima ob
20.30 svoj običajni sestanek. Na dnevn- m redu je tudi predavanje star. dr. J. Ražma- o Zemljiški knjigi». Prosim tovariše, da se z ozirom na zanimivo predavanje udeležjo sestanka. — Prihodnjič predava star. dr. Povh o »Zavarovanju goveje živine. — Odborova seja ob .16. uri pri tov. tajniku. — Predsednik.
Šlov. akad. fer. društvo «Balkan» vabi vse svoje člane kakor tudi društvene prijatelje na XXVII. redni občni zbor, ki se bo vršil 19. t. m. ob 21 v Toma ju. — Odbor.
S. D. A. vabi' vse članice in člane društva, da se gotovo udeležijo važnega sestanka, ki bo danes zvečer v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu ob 8. uri in pol zvečer. — Odbor.
M. D. P. - Opčine «Hazena» odsek. Danes ob 18. uri vaja na igrališču. Jutri, v petek, istotako. Prosim točnost. — Načelnica.
Planinsko društvo v Trstu priredi 27. t. m. izlet na Nanos. Odhod iz Trsta do Razdrtega s korijero. Natančni snored bo objavljen pozneje. Planinke in planinci na veselo svidenje!
Iz tržaškega živElenia
Okraden v tramvaju- Trgovec Alojzij Longo, star 38 let, stanujoč v ulici Coroneo št. 22, je predvčerajšnjim javil na kvesturi, da mu je bila v tramvaju ukradena listnica z raznimi osebnimi listinami in z zneskom 7600 Irr. Longo ni bil v stanu dati nikakih pojasnil ki bi omogočile identifikacijo tatu; zapazil je tatvino Šele ko je prišel domov. O zlikovcu ni nikake-ga sledu.
Opeharjena mornarja. Mornarja Giuliano Vi-tnllo m Fran Candioso, iz mesta Bari v južni Italiji, sta pred kratkim priromala v naše mesto, da bi sc vkrcala. Toda moža sta se kmalu prepričala, da tudi za mornarje ni Trst nikaka obljubljena dežela; uvidela sta, da bi morala čakati več mesecev, predno bi prišla na vrsto. Bila sta v veliki zadregi, kaj naj počneta. Za □juno zadrego je zvedel 30-letni Donato Sera-fino, tudi rodom iz južne Italije. Serafino je mornarjema natvezel, da pozna več uglednih oseb, potom katerih jima lahko preskrbi službo. Pri tem pa ni pozabil omeniti, da je v to svrho potrebnih par tisočakov. Mornarja sta Sla sleparju na limanice; izročila sta mu večkrat okrogle svotice denarja, ki so služile — tako je trdil Serafino — za podkupiti tega ali onega uradnika, za koljce, napitnine i. t. d. S takimi pretvezami je Serafino izvabil od naivnih mornarjev znesek 4000 lir in ko je uvidel, da ju ne more več skubHi, je lepega dne kar
na tihem Izginil. Ko sta mornarja fcaatao odprla oči ter uvidela prevaro* ata naznanila sade to nt kreaturi
Policija je dognala, da fe premeteni slepar] sbeial a svojo ljubico neznanokam.
Nevaren padec teiaka. V tovarni olja pri Sv, Aadresa •• j® sinoči ponesrečil težak Salvator Ptntus, star 25 let, stanujoč v ulici Navali St. 46. Ko je bil zaposlen pri veliki stiskalnici, se mu je spodrsnilo m padel je z višine kakih 4 metrov na tla. Pri tem se je hudo pobil po pr-sih, se opraskal po nogah ter si pretresel možgane.
Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaj«, ki je bil t^efonično
poklican na lice mesta; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
Dve nesreči pri delu. Z avtomobilom rešilne
postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico težak Marijan Schwagel, star 28 let, stanujoč v ulici Giuliani št. 9. Mladeniču je pri delu v prosti luki Duca D'Aosta padla na nogo težka jeklena posoda za kisik
ter mu mečkala palec. — Ponesrečenec je bil
sprejet v kirurgični oddelek.
— Pri montiranju gumijevega obroča na avtomobilsko kolo je 49-letni težak Ivan Brusa-din, zaposlen pri tvrdlri »Pirelli*, ki ima svoje prostore v ulici Ghega it. 12. prišel z levo roko pod stiskalnico, ki mu je roko hudo poškodovala; pohabila mu je tudi en prst.
Brusadin je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek
Namilin na ribolov — t bolnišnico. Brezposelni težak Gregor Lucovich. star 43 let, stanujoč v ulici Istria št. 81, je hotel včeraj popoldne loviti ribe. Vzel je trnek ter se podal v prosto luko Duca D'Aosta. Ker ni imel vabe, je stopil k hangarju št. 53, da bi si preskrbe! črvov. Začel je odmikati nekatere deske, ki so bile prislonjene k zidu, toda nesreča je hotela, da je mož pri tem zvrnil nase ročni voziček, ki služi težaku pri delu. Težki voziček je padel s tako silo na moža, da mu je zmečkal levo nogo in zlomil desno roko. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
Vesti z Goriškega
Od 1. junija t. 1. nadalje posluje v Gorici poseben odsek uredništva in upravništva «Edinosti* za Goriško, ki ima svoje prostore v hiši «Goriške ljudske posojilnice*, v Via Carducci št. 7, I. Tam se sprejemajo vsakega dne med uradnimi urami od 10. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi ustmeno ali pismeno predati vesti za naš list. Isto tako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi za naš list. Vesti in oglasi, oddani do 12. predpoldne, se objavijo v naslednji številki «Edinosti«.
Spojitev Št. Petra in Podgore z Gorico.
Kakor smo že svoječasno poročali, so že dalj časa krožile po mestu govorice, da bodo okoliške občine St. Peter, Podgora in tudi Solkan pridružene k mr stu Gorica. Kakor smo ie takrat omenili, je bila to že oddavna vroča želja goriških mestnih očetov, katero pa je vedno dušil strah pred slovensko večino na goriškem magistratu. Sedaj, po vojni, pa se je položaj temeljito spremenil in sicer v neprilog Slovencev. Ogromno število Slovencev, zlasti uradni-štva in delavstva, se je pod pritiskom novih razmer moralo izseliti, z zatvoritvijo nekdaj cvetočih slovenskih šol je 3lo»en-ski naraščaj izpostavljen nevarnosti asimilacije, kratkomalo posledice svetovne vojne so vrgle goriške Slovence na ono stopnjo, na kateri so se nahajali pred približno petdesetimi leti ob začetku narodnega probujanja in preporoda. Radi neugodnih gospodarskih razmer je skoraj docela prenehal tudi oni naravni dotok podeželskega prebivalstva v mesto, ki je bil splošen pojav moderne kapitalistične dobe. Po drugi strani pa se je importiralo in se še vedno importira uradništvo in tudi delavstvo, trgovstvo in obrtništvo iz starih pokrajin, medtem ko je bilo domače \ira.dTiištvo pregnano in se še vedno preganja iz službe.
Torej vsaj začasno slovenske nevarnosti za Gorico «italianissimo» ni več in goriški mestni očetje so pričeli uresničevati sanje svojih prednikov. S priključitvijo okoličan-skih občin hočejo napraviti iz dosedanje Gorice obsežno in tudi na preb. mnogoštevilno mesto, veliko Gorico. Zaenkrat so napravili poskus s Št. Petrom in s Pod-goro. V Št. Peter so dali postaviti za komisarja viteza Galleusiga, v Podgoro hlapca Mariniča in ta dva junaka sta v imenu njim, ne od ljudske volje ampak od poli-1 tične oblasti, poverjenih občin izrekla svoje soglasje za priključitev ter s tem podpisala smrtno obsodbo teh občin.
Če se goriškim mestnim očetom ta poskus posreči, nameravajo nadaljevati z uresničevanjem njihovih sedaj ne več nedosegljivih želj: k Gorici hočejo priključiti še občine Štandrež, So4kan in Ločnik. Čeravno Ločnik ne tvori z Gorico, že zbog je prišel očividno v načrt velike Gorice samo radi tega, da paralelizira skorajda premoč slovenskega življa, ki bi nastala v bodoči veliki Gorici s spojitvijo dveh tako velikih slovenskih občin, kakor sta Štandrež in Solkan, z dosedanjo mafo Gorico.
Kaj pa poreče k temu prebivalstvo naših okoliških občin, katerega ni nikdo vprašal za mnenje v tej tako eminentno važni zadevi, ki bo imela za naše okoličane oziroma sedaj meščane nedogledne posledice na političnem in gospodarskem polju? Če se dva združita pa naj si bo v sv. zakon, v trgovsko ali kakoršnokoli drugo družbo, je potrebno zato medsebojno soglasje obojice. Tega pa v danem slučaju ni, ker občinski komisar pač ne more in ne sme samovoljno odločevati v tako važnem vprašanju kakor je predstoječi, ko se gre za življenje ali smrt od njega upravljane občine.
Sestanek srednješolcev-nogometašev. Goriški slov. srednješolci, nogometaši, v. četrtek
! 17. t. m. točno ob 7 h sestanek v čitalnici. — Pripravljalni odbor.
šimenčev koncert v Idriji. Po vsakem pogledu dobro uspelih koncertih v Gorici in v Aj-1 dovščini priredi g. Marij Šimenc v soboto še koncert v Idriji. Po Rjavčevem koncertu bodo imeli Idrijčani priliko slišati še drugega gori-; škega tenorista, ki tudi zavzema častno mesto v jugoslovanski operi. Koncert z bogatim in zanimivim sporedom se bo vršil v Didičevi dvorani in se prične ob 8/4 zvečer.
Pr. ur. Kakor smo v zadnjem hipu izvedeli, je koncert odložen mm soboto, 26. t. m.
Fašistovsko zborovanje v Gorici. V nedeljo popoldne se je vršilo v gorenjih prostorih goriškega gledišča napovedano zborovanje faši-stovskih županov in političnih tajnikov goriškega okraja. Zborovanju je predsedoval posl. odv. Pisenti, ki je zastopal tudi obolelega zve-zinega tajnika cav. De Carli-ja, Namen zborovanja je bil, kot se je uvodoma izrazil odv. Pisenti, premotriti lokalno situacijo v zvezi s splošnim položajem fašizma.
Predvsem sta poročala o položaju politična j tajnika obeh okrožij goriškega in okoliškega, ; odv, Caprara in inž. Heiland, nakar so sledila poročila političnih tajnikov posameznih fašjev. Tako odv. Caprara kot inž. Heiland sta omenila v svojih poročilih, da so nasprotniki fašizma sicer zopet pričeli dvigati glave, vendar na Goriškem ne obstoja za fašizem nika-ke resne nevarnosti.
Po končanih poročilih sta še govorila senator Bombig in posl. Marani, nakar je povzel besedo odv. Pisenti, ki je podal obširno sliko o lokalnem položaju in o položaju v furlanskem fašizmu zatrjajoč ob koncu svojega govora, da furlanski fašizem gleda navzlic dogodkom poslednjih dni odločno in smelo v bodočnost. Odv. Pisenti seveda ni pozabil razpravljati tudi o obmejnem vprašanju, katerega
{>a on nikdar ne bo razrešil, Čeravno si domiš-js, da je pronicav in brihten obmejni politik. Dokler ga bo reševal z Bandellr, Peterneli in podobni elli, bo vprašanje vedno ostalo vprašanje.
Kriza v furlanskem fašizmu. Z razpustom vi-dem.sk e ga fa&ja je kriza pravzaprav navidez — rešena, toda v resnici črv krize še nadalje gloda v furlanskem fašizmu.'
V	soboto je izšla 1. številka tednika «il Po-polo Friulano*, ki je skoraj cela posvečena poslednjim dogodkom v furlanskem fašizmu. List izdajajo videmski disidenti, urejujeta ga posl. Ravazzolo in prejšnji urednik fašistov-skega »Giornale del Friuli», Giuseppe Castel-letti.
V	nedeljo vsi v Dornberg! Objavljamo spored koncerta Pevskega in glasbenega društva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15.30 v posojilnični dvorani v Dornbergu: 1. Leon-cavallo: 1 pagliaci. Solo. 2. Bartl: Oj planine. Mešani zbor. 3. a) Adamič: Franica. b) Jenko: Vabilo. Moški zbor. 4. a) Vodopivec: Ujetega ptička tožba. Mešani zbor. b) Vodopivec: Ptici. Mešani zbor. c) Vodopivec: Prstan. Mešani zbor, sopran in bariton solo. 5. a) Prochazka: Zvezde žarijo, b) Lajovic: Svetla noč. c) Dev: Vzdih, č) Dev. Mak. Tenor solo s spremljeva-njem klavirja. 6. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Mešani zbor. 7. Mokranjac: VIIL rukovet. Mešani zbor. 8. Sattner: O nevihti. Mešani zbor.
Pri koncertu sodeluje poleg celotnega mešanega zbora Pevskega in glasbenega društva tudi operni pevec iz Ljubljane, g. Ciril Bratuž. Na klavirju ga bo spremljal g. Anton Neffat, kapelnik kr. opere v Ljubljani.
Opozarjamo na to izredno priliko vse Vipavce, ki ljubijo lepo petje in jim kličemo: v nedeljo vsi v Dornberg!
Škorpijon jo je pičil. V goriškobolnico so pripeljali 10-letno Marijo Tomažič iz. Marija Cel, ker jo je pičil škorpijon v desno nogo, ki ji je takoj vsa zatekla in počrnela.
Usodna obletnica. V nedeljo je proslavljal Alojz Marvin na prav čuden način petinštirideseto obletnico, odkar je zagledal luč sveta. Ker se na tem svetu toči dobra kapljica, se ga je, kakor se ob takih izrednih slavnostih spodobi, najprej pošteno nasrkal in popoldne se je podal na sprehod po goriškem korzu. Ker je bila vročina prevelika, je pustil prazniško obleko doma in je šetal samo v srajci in spodnjih hlačah, kar je izzvalo nemalo smeha, komentarjev in začudenja med krščansko oblečenim občinstvom. Konečno se je našel tudi stražnik, ki je napravil Marvinovemu sprehodu konec ter ga odpeljal na orožniško postajo, kjer so
ugotovili, da mi pri čisti pameti. In tako se je zgodilo, da so Marvina na njegov rojstni dan odpeljali ▼ norišnico.
Tirolci rabijo 40 let, da pridejo k pameti, Marvin pa je rabil 45 let, da je prišel ob pamet.
Kaste izrednega zasedanja goriške porote* V pondeijek se je končalo poletno izredno zasedanje goriške porote. Kot zadnja je bila na vrsti razprava proti 23-letnemu Matiji Ku-štrinu iz Vojskega m proti 24-letnemu Ivanu Krapež iz Dol. Otlice, obtoženima, da sža dne 1: maja 1922 poskušala ubiti finančna stražnika Boscardina in Cumini-ja, ko 6ta ju zasačila pri tihotapljanju tobaka čez mejo. V soboto in v pondeijek zjutraj se je vršila obravnava proti Kuštrinu, ki je bil vsled poskušani umor zanikajočega pravoreka porotnikov oproščen; popoldne pa se je vršila brez navzočnosti porotnikov razprava proti Krapežu, ker ga še do-sedaj niso dobili. Krapež je bil v odsotnosti obsojen na 8 let in 11 mesecev ječe radi poškodb in nasilja nad finančnimi stražniki. Ku-štrina je zagovarjal odv. Luzzatto, Krapeža pa odv. Beltram.
Kuštrin je bil, kakor rečeno oproščen, vendar je moral prestati nič manj kot dobri dve leti preiskovalnega zapora. Kdo mu povrne te dolgi, dolgi dve leti, izgubljene radi sliašno počasnega hoda pravice?!
Kmetijsko-potovalne .šole na Goriškem. Kar smo takoj v začetku prorokovali, ko so bile ustanovljene na Goriškem kmetijsko-potovaihe šole po italijanskem vzorcu, to se sedaj uresničuje, kakor priča sledeči dopis iz Ajdovščine:
Na kmetijski potovalni šoli (oddelek Ajdovščina) se vrše predavanja županom in zastopnikom zadrug. Predavanja so italijanska, poslušalci pa Slovenci. Če je že navadna snov v italijanskem jeziku za naše ljudi težka, kaj šele strokovno predavanje! Od te tako krasno zasnovane naprave kmetijskih potovalnih šol nimajo naši kmetovalci nobenih koristi, ker i ne razumejo jezika in se mu tudi v par letih i še niso mogli priučiti. Škoda za trud in škoda za stroške! Eno predavanje v domačem jeziku bi imelo več uspeha kakor ves tečaj.
Nezgoda starke. 75-letna Marija Bončina iziz Lokovca pri Čepovanu je nosila v soboto zjutraj jerbas z jajci v Gorico. Na Prevalu se je starka spotaknila in padla tako nesrečno, da si je zlomila koleno leve noge. Da so se tudi jajca pri tem razbila, seveda ni potrebno omenjati. Nesrečno ženico so prepeljali najprej k sorodnikom v Solkan, potem pa v Goriško bolnico, kjer bo morala ostati kakih 6 tednov.
Slovenski kolesar odnesel prvo darilo. V nedeljo je priredil goriški «Andax* kolesarsko tekmo Gorica-Tolmin in nazaj. Kot prvi je prišel na cilj g. Maksim Gorkič iz Vrtojbe. Tekom 2.56 ur je prevozil 90 lci!ometroy.
Iz triaik« pokrajine
Štorje. Kmetsko izobraževalno društvo «Štorje» v Štorjah bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. julija 1924., ob 15. uri v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor podpredsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. prememba pravil; 4. volitev odbora; 5. slučajnosti. — Prosi se članstvo, naj bo točno! — Odbor.
Zaključek šolskega leta In /razstav« ljudske šole v Dutovljah. V sredo, ob zaključku šolskega leta, po slovesni službi božji, smo imeli priliko si ogledati krasno razstavo raznih izdelkov učencev in učenk tukajšnje trorazrednice.
Krasne vezenine in druga ročna dela, kakor tudi prostoročno risanje, razno kmetijsko orodje in drugo so dokaz o veliki požrtvovalnosti gospodičen učiteljic in gospoda šolskega voditelja Kenda.
Imeli smo priliko si ogledati šolsko kroniko in arhiv od prvega začetka tuk. šole, to je od leta 1820. do danes .
Z gotovostjo se lahko trdi, da je šola vsestransko veliko napredovala v zadnjih letih.
Kopriva. (Gibanje za ustanovitev zadružne zavarovalnice goveje živine.)
Na splošno željo vaščanov se je vršilo, ka- j kor napovedano, preteklo nedeljo pri nas poučno predavanje o zadružnem zavarovanju goveje živine. Predavanje se je vršilo v prostorni sobi gostilne pri Zegu ob obilni udeležbi domačinov. Otvoril jo je predsednik domačega bralnega in pevskega društva «Zar-ja» in dal na to besedo gdu. Trpinu, odposlancu Narodno-gospodarskega krožka v Trstu. Računajoč s časom, nam je g. predavatelj očrta! najvažnejše oblike zavarovanja za govejo j živino in nas seznanil s prednostmi, katere nudi novi tozadevni italijanski zakon, ki predvideva tako zavarovanje na zadružni podlagi v omenjenem delokrogu, katerega pa razširja s tem, da nudi posebne prednosti onim krajevnim zavarovalnicam, ki se včlanijo pri pokrajinski zvezi. V obče je vladalo med udeležniki predavanja na gn en je in zanimanje za krajevne zadružne organizacije, a napram ideji federacije so bili nekoliko nezaupljivi.
Predavatelj je povsem umestno poudarjal, da je prva naloga započetega gibanja ustanovitev in utrditev domačih zavarovalnic, ki naj imajo svoj delokrog v eni ali nekolikih sosednih vaseh, kjer se člani zavarovalnice medsebojno dobro poznajo in se vsled tega tudi potrebno nadzorovanje lažje in uspešneje udej-stvuje, kar tudi odgovarja ideji zadružništva, ki sloni na medsebojnem zaupanju in nadzorovanju in se s tem po možnosti onemogočijo sebični interesi posameznikov. G. predavatelj
je polagal »deležnikom na srce, da naj se ne dado oplašiti, ako se je pripetil tu pa tam kak obžalovanja.vreden slučaj, n je pripomnil, da je tudi zadružna organizacija, ravnotako dobra in tako dbfca kakor vsaka drug gospodarska organizacija.
Vendar, akor se še ni dogodilo da bi ljudje opustili zidanje hiš, četudi se je že marsikatero novo poslopje zrušilo, tako se tudi naše ljudstvo v načelu ne sme odtujiti zadružnemu gibanju, katero nudi v mnogih slučajih najso-lidnejšo podlago za prospevanje naših narodno-gospodarskih ustanov. Skrbeti pa moramo, da pride vodstvo naših gospodarskih organizacij v zato poklicane, prave in vešče roke, ki jih bodo znale postaviti na trdno in zdravo podlago. Dolžnost vsakega člana je, da se za svojo ustanovo v resnici zanima, da zanjo tudi nekaj žrtvuje in se polagoma sam usposablja za dobrega upravitelja in nadzorovalca, in pri takem stremljenju, je rekel predavatelj, nas bo Narodno-gospodarski krožek radevolje podpiral z vsemi svojimi močmi.
Postojna. (Položaj naših dobrodelnih ustanov radi obmejne »politike* g. podprefekta). V zadnjem dopisu smo poročali o nastopu g. podprefekta Stranieri-ja proti tukajšnji okrajni bolniški blagajni in o krizi, ki je sledila. Pa tudi naše vsestransko priznana in velezaslužna požarna bramba se zdi, da je postala g. pod-prefektu in občinskemu komisarju g. Ronchi-ju trn v peti. Toda tukajšnje {»ebivalstvo je mnenja, da je to društvo prostovoljno in torej absolutno naša last in da taka tudi ostane. Kot pretvezo za uničenje gasilnega društva so izvohali, da nosijo postojnski gasilci avstrijske armadne uniforme in celo, da ncfcijo njih pokrivala avstrijski državni grb. Čudno je, da je prišlo to «genija!no odkritje* še le po šestih letih, ko je pač bikTdovolj časa, da se je I mogel vsakdo naučiti razlikovati uniformo ; naših gasilcev od avstrijske armadne vmifor-! me ter obenem spoznati razliko med postojnskim in avstrijsko-diržavnim grbom. Mi tukaj pričakujemo izid borbe za obstanek naše požarne brambe povsem mirno. Opozarjamo pa tiste, ki jim je velekoristna ustanova neprijetna, da bo to precej trd oreh, ker se bomo proti razpustu uprli zakonitim potom, zakaj toliko Postojnčani kolikor okoličani se globoko zavedamo, da dolgujemo naši požarni hrambi neizmerno hvaležnost.
Tudi naše rokodelsko podporno društvo je okusilo predzadnjo nedeljo posledice nove ; »politike*. In vendar kaže že ime te ustanove, da nima ta ustanova nikakega drugega namena nego da podpira dela nezmožne in obolele obrtnike. Temu društvu je bilo dano dovoljenje za zabavno prireditev na prostem. — Spored veselice je obsegal pečenje janca, vino, kavo ter sodelovanje godbe (brez plesa.) — Prireditev se je imela vršiti prdzadnjo nedeljo popoldne in je bilo že vse pripravljeno, toda j v soboto je bila prireditev prepovedana. Lah-i ko si je misliti, v kakšen položaj je padlo društvo in kakšno razpoloženje se ustvarja med -ljudstvom s tako neprimerno obmejno »politiko*. G. podprefekta pa vprašamo: Ali izziva naše ljudstvo kdaj prepire in izgrede na svojih prireditvah, da bi jih bilo treba iz ozirov na javno varnost prepovedovati, medtem ko se dovoljuje zares nevarne in nepriljubljene ponočne prireditve. O tem naj bi tukajšnja odgovorna oblastva resno razmislila in bi potem znala uravnati svojo obmejno politiko primerno koristim prebivalstva in — države!	~	____
Spori
S. D. A. — Trst organizira za v nedeljo dne 3. avgusta 70-kilometrsko kolesarsko dirko na progi: Barkovlje — Kontovel — Prosek — Gabrovica — Salež — Samotorca — Šempolaj
—	Gorjansko — Komen — Kobiljaglava — Štanjel — Kopriva — Dutovlje — Tomaj> — Križ — Šmarje — Sežana — Divača — Lokev
—	Bazovica — Ključ — Lovec — Sv. Ivan.
Ta dirka je prva velika športna manifestacija te vrste ter ima namen zbrati vsa slovenska sprotna društva, specijelno kolesarska
j društva na večjo poizkušnjo glede kakovosti , članov.
1 Istega dne popoldne priredi S. D. A. — Trst veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu Na-I rodnega doma pri Sv. Ivanu. Ob tej priliki se : bodo razdeljevala darila posameznim zmagovalcem gori omenjene dirke. Sodelovali bodo razni pevski zbori, med temi občeznana «IIi-rija» in «KoIo», ki nastopita z raznimi pevskimi točkami..
Natančnejši spored dirke in veselice se objavi v kratkem.
Pozivamo cenjeno občinstvo, da se tega dne zbere v velikem številu v »Narodnem domu* pri Sv. Ivanu ter po svojih močeh pomaga, da se bo dostojno proslavila ta prva slovenska športna manifestacija. Obenem pa bo s tem javno dokazalo naši mladini, da ni v svojem stremljenju po višjih ciljih osamljena.
NOGOMET
V nedeljo, dne 27. t. m. ob 16 se vrši v Vipavi na (igrališču S. K. »Nanos«) prijateljska nogometna tekma med S. K. Nanos-Vipava in nogom ods. M. D. P. Opčine. Ker so to dve najmočnejši slovenski nogometni četi v Jul. Krajani, naj prihitijo vsi oni, ki se količkaj zanimajo za šport, od blizu in daleč, da vidijo to tekmo.	_
Nogometna tekma med vrsto S. D. A. -Trst in M. D. P. - Opčine
To je dogodek, ki ga v prvič beležimo v zgodovini tržaškega Slovenstva. Nedelja nam je prinesla prvo nogometno tekmo j
med dvema slovenskima vrstama. Videli smo naše vrle športnike v lepi mičnf opremi na igrališču in smo konečno lahko vzkliknili: To, kar smo si želeli, ko smo gledali tekme drugo rodnih vrst, da bi namreč kmalu imeli slovenske nogometaše v Trstu, se je uresničilo.
Že pred začetkom borbe se je nabralo na prostoru pri Kontovelju veliko število ljudi, ki so nervozno pričakovali trenutka, ko bo sodnikova piščalka dala znameni« za pričetek igre. Vse je komentiralo do< godek in stavljale so se razne hipoteze o moči ene in druge vrste.
Sodnik zažvižga, čete S. D. A. - Trst in M. D. P. - Opčine se zberejo v srecffni igrišča. Tišina zavlada naokoli. Kratek vzpodbujevalen govor tajnika S. D. A. in kapetana obeh vrst si ob klicu «zdravo* izmenjata dva krasna šopa cvetlic. Nežen opomin kavalirstva, plemenitosti, in za naši slovenski vrsti: ljubavi, bratske ljubavi, ki nas mora obvladovati, kljub temu da se na igrišču borimo za zmago.
Kratek žvižg sodnika. S. D. A. prične takoj z napadom, katerega pa M. D. P. odbije in se reši v korner, ki je pa za «Adri-ijo» brezuspešen. M. D. P. se spusti takoj v protinapad in kljub izvrstni obrambi Adrijašev, katerim pa je v tej prvi fazi manjkala skupnost, beleži vrsta M. D. P. -Opčine ob 5 h 35' svoj prvi gol. M. D. P. je še vedno v ofenzivni igri in napravi j drugi gol. Opazila se je tukaj sodnikova neodločnost, ker ni* znal preprečiti pre-jrekanja nekaterih igralcev. Vratar S.. D. A. j je moral koj po tem drugem napadu zbrati vse energije in posrečilo se mu je odbiti j dva nevarna strela v lastna vrata. Rešila i se je obramba «Adrije» v komer, ki je t prinesel M. D. P. - Opčine 3 gol. Po tem prvotnem porazu se spusti četa S. D. A. v silen protinapad, ki se pa ob skrbni obrambi M. D. P. - Opčme razbije. Vseeno bi omenili, da smo pri tej fazi igre zaznamovali na strani M. D. P. par zaporednih kornerjev.
Od tu naprej zgubi igra vso prvotno zanimivost, ker je incident, vsled sodnikove neodločnosti pri odločitvi o veljavi od «Adrije» napravljenega gola, ustavii igro za pol ure.
(Dslje na IV. strani)
Mali oglasi
MANUFAKTURNA TRGOVINA z drobnim blagom se odda v Gorici. Oprema popolna. Redka prilika! Ponudbe naj se pošiljajo pod <'Claudia» na upravo »Edinosti«, Gorica Via Carducci 7 I. nadstropje.	918
SLADČIČARNA s pečjo in popolno opremo se odda v Gorici. Prijave na upravo «Edinosti», Gorica Via Carducri 7 I. nadstr, pod »Marija«. Redka prilika!	919
PODRUŽNICA ŠOLSKEGA DRUŠTVA pri
sv. M. M. zg. razpisuje mesto postreinice. Prošnje poslati na naslov: Julij Pavietič, Trst, Via di Montecucco 18.	916
KOLO, moško, popolnoma novo, prodam jako ugodno. Via Milano 29, žganjarna.	917
KUHINJSKA oprava, predvojno delo in dolg klavir se prodata. Meula, via Donata 4.
■ _914
MIZARSKE KLOPI, obliči, pile, vijaki, žeblji, železna, bakrena in medena žica, žage vseh vrst i. t. d. Skladišče železnin. via Filzi št. 17.	915
UČENCA pridnega in poštenega v starosti 15 do 16 let, ki ima veselje do pekovske obrti sprejme Ivan Jančar Divača.
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Iia 29.	542
OREHOVA POVLAKA, izredna prilika ^ 10 cent. ped. Molino Vapore 9.	861
VILA v Celju, s 7 prostori, kopalnico in pri-tiklinami in enostanovanjska hišr., enonad-stropna, z vpeljanim agenturnim in komisijskim podjetjem, se ceno prodata. Pojasnila: Poštni predal 76, Celje, Jugoslavija.
885
i_
VEŠČO MANIFAKTURISTINJO sprejme -Občno konsumno deruštvo v Idriji*.	896
KAMION - tritonski Saurer, v najboljšem stanju, zelo uporabljiv tudi za morebitno preuredbo v korijero, proda »Občno konsumno društvo v Idriji*.	897
UGODNA PRILIKA! Kdor namerava kupiti v Jugoslaviji hišo s zemljiščem ali brez zemljišča, hišo z gostilno ali trgovino, kmetsko posestvo i- t. d. izve naslov za informacije pri upravništvu.	908
ŠHMES!
_PODLISTEK
W. Collins;
$REZ IMENA „
Roman.
»Tukaj v knjigi št. eden 6o zaznamovana vsa moja okrožja: vojaško okrožje, cerkveno okrožje, poljedelsko okrožje itd. itd. Tu v številki dve so posamezne tvrdke, s katerimi sem v trgovskih zvezah: družina nekega oficirja, ki je padel pri Waterloo, vdova po revnem vaškem župniku, ki je umrl za malarijo, vdova po nekem živinorejcu, ki ga je ubil pobesneli vol in tako dalje. Tu v številki tri stojijo ljudje, ki poznajo moje zgodbe z ono ofi-pirjevo družino, z župnikovo in z živinorej-fcevo vdovo m dalje oni, ki jih ne poznajo; dalje ljudje, ki so rekli da in ki so rekli ne; ljudje, pri katerih je mogoče še ka-j poskusiti, dalje oni, pri katerih se je treba kaj novega Izmisliti, ie naprej so dvomljivci, neuporabni ljudje itd itd. Številka štiri vsebuje rokopise odkritih značajev, izpričevala mojih sposobno-
| sti in moje poštenosti itd. V številki pet in ! šest pa se nahajajo moja lastna dobra dela — vada za dobro verne 1 — Dalje moj dnevnik in moja razmotrivanja in moje opazke, morebitne težave pri mojih opravkih, dohodki in izdatki, : dobro in slabo vreme, politični dogodki, moje in moje žene zdravstveno stanje, najino življenje, izgledi v bodočnost itd. itd. Tako melje : sleparjev mlin, drago dete. Tako me vidite, kakršen sem v resničnosti. V ste ie popre) vedeli, da živim od svoje prebrisanosti — in , pokazal sem vam. da mi ta prebrisanost zado-.' »tuje, da se preživljam.
Nisem pri koncu in anogel bi nadaljevati cel večer. Toda strani mojega značaja, ki se jih nisem še dotaknil, se vam bodo odkrile pri poznejših prilikah. Sedaj dovolj o meni. Najprej mi povejte, kakšen vtis sem napravil na vas? Ali mislite, da bi mogel slepar, ki vam je odkril vse svoje tajne, opehariti svojo lepo sorodnico?*
»Na to vprašanje odgovorim pozneje,» je odgovorila Magdalena. -Ko sem prišla doU k čaju, ste mi rekli, da ste bfli zaposleni z mojo zadevo — ali smem vprašati, kako?»	i
»Gotovo. Premišljeval sem o prihodnjih korakih, ki iih miafiio »odvzeti vaši obupani so?
rodniki in odvetnik, da bi se vas polastili. Odvetniov uradnik je bržkone končal svoja poizvedovanja pri gospodu Huxtableju in v hotelih. Otetane mu edino še to, da počaka, kdaj pošljete po svoj kovčeg. Vi pa ne pošljite ponj in tako bo pri kraju s svojo modrostjo, < za kar se mora zahvalili kapitanu Wraggeju.: O tem bo sporočil svojim delodajalcem v London in ti se bodo obrnili na detektive, česar pa se vam ni treba bati. Najpozneje pojutrišnjem, morda pa še poprej bo to eden tistih poklicnih voh trnov, ki bo akušal a svojo pretkano stj o in -izkušnjo in s pomočjo poznanega vam plakata izslediti vas, m našel vas bo, če ostanete v Yorku m stopite v pogajanja z gospodom Huztablejem. Če pa zapustite mesto pred njegovim prihodom, razume se, ne po železnici, tedaj mu zabrišete vsako sled. Tano promatram jaz vaš položaj Kaj mislite o tem?»
»Mislim, da ima ta račun neko napako, zakaj končuje se v nič.»
»Oprostite! Končuje ae v tem, da pripravimo načrt za gotov beg in pa za vaše želje glede vstopa v gledališča. Vse to je mogoče s pomočjo mojega sakšada izkušenj, ki vam ie na rszpobtffe Cjki« samo eno besedo is
vaših ust, pa vam razložim svoj dačrt.»
»Zdi se mi, da poznam to besedo,* je rekla Magdalena in ga ostro pbgledala:
«Zelo me veseli, da slišim to od vas. Vi imate samo reči: »Kapitan Wragge, skrbite zame*, in v tistem hipu so moji načrti vaša last.»
»"Ta predlog moram prespati,» je rekla Magdalena po kratkem premisleku. »Jutri zjutraj boste imeli moj odgovor.*
Kapitan Wragge je napravil nekoliko dolg obraz. Take previdnosti ni pričakoval.
^ »Cemu ne takoj?* je vprašal z najpriliznej-šim glasom. «Vi morate upoštevati samo —* »Jaz moram upoštevati več nego vi veste,* je odgovorila. »Poleg onega cilja, ki ga vi poznate, moram imeti Še drugI cilj pred očmi.» »Ali smem vprašati — ?* »Oprostite, kapitan Wragge, ne smete vprašati. Dovolite, da se vam zahvalim za vašo gostoljubnost in da vam voščim lahko noč. Sem utrujena m potrebna počitka.*
Vnovič ee je udal njeni volji kot moder in izkušen mož.
^Utrujena, seveda I* je rekel aočutno. »Je fes grdo, da nisem na to le poprej pomialfl. I
! Jutri bova nadaljvala pogajanja. Dovolite, da j vam dam svečo — gospa Wragge!»
Utrujena vsled duševnega napora je gospa Wragge zadremala in v snu nadaljevala razvoj omelete. Glava ji je visela na eno stran, život na drugo. Glasno je smrčala. Gospodarjev glas jo je spravil na noge, široko je odprla oči, toda njen duh je plaval še v globokem snu.
»Pomagaj gospici Vanstone,» je rekel. *In če se boš še kdaj tako spozabila in zaspala na stolici, tedaj spi vsaj ravno, ne draži me s svojim sključenim položajem.*
Gospa Wragge je še bolj izbulila oči in strmela začudeno v Magdaleno.
»Kaj, ali bo kapitan pri luči zajtrkoval, aH nisem napravila omelete?* je vprašala ponižno.
Predno je mogel njen mož vnovič svoj glar povzdigniti, je Magdalena sočutno prijela ženo za roke in jo povlekla s seboj iz sobe.
»Se drug cilj razen onega, ki ga jaz poznam?* je ponovil kapitan Wraggc, ko jr ostal sam. »Torej je vendarle neki gospod »v v ozadju? Ali se pripravlja v temi kakšna neT sreča, ki je nisem vzel v poštev?»
Nočem se tukaj spustiti niti v najmanjšo diskusijo o veljavnosti ali neveljavnosti gola, ker je za poročevalca merodajno to, kar sodnik odloči. Poslednji je «Adriji» gol
razveljavil.
Ob 6.30 da sodnik, ne več prvotni, ker se je odstranil, ampak namestnik, znamenje za nadaljevanje tekme. Ali tudi tu bi skoro prišlo do novega incidenta, ker ni sodnik zadostil svoji nalogi. Od tu dalje je bil sodnik g. Dall'Olmo Mario, član nogometne vrste XXX Ottobre, ki je prevzel važno nalogo, da sodi igro. Od tu naprej se je vršila igra v popolnem redu.
Zaznamujemo nadmoć «Adrijašev», ki so skoraj vedno pred vratmi M. D. P. - Opčine. Poslednji vrsti, ki je bila v prvem polučasu na svojem mestu, manjka trena-cija v dilm, kar jim bi znalo še kdaj jako škodovati. Vendar se je dobri obrambi M. D. P. - Općine posrečilo odbiti vse napade nasprotne vrste S. D. A. Trije napadalni sunki Prosvetašev so končali isto-tai o brez uspeha. Obe četi ste v tem polu-čaiu streljali po en kazenski udarec, ki sta jih pa vratarja uspešno odbila.
Po enotirnem igranju drugega tempa (ker je sodnik seŠtel tudi prej zamujeni čas), je sodnik zažvižgal konec tekme.
Obe nogometni vrsti ste se zbrali v sredini igrišča in zadoneli so glasni klici «zdravo> na naslov M. D. P. - Opčine in S. D. A. - Trst.
M. D. P. - Opčine razpolaga z dobro kombinirano napadalno vrsto, medtem ko je S. D. A. - Trst pokazalo izvrstno obrambo. To, kar je v nedeljo «Adriji» manjkao, namreč skupne igre, bo po daljši trenaži gotovo doseženo.
Publika se je v svoji pretežni večini dobro vedla, le «strankam» bi svetovali, da bi hranile svoje močne glasove za kak morebitni pe\ oki nastop. Če mislijo, da so s svojim kričanjem koristili igralcem, se motijo, in sicer temeljito motijo. Kvečjemu razburijo nogometaša, tako da postane poslednji nervozen in zgubi na ta način eno sigurnost v igranju, ki bi mu drugače veliko pomagala.
Najboljši igralci na polju: Dr. Gorjup (kapetan S. D. A.), Kocjančič (bek S. D A.), Gruntar (napad M. D. P. - Opčine) in Brišćek I. (kapetan M. D. P.). — Oficije-lcn izid tekme je ta-le: M. D. P. - Opčine premaga S. D. A. - Trst s 3 : 0.
Oprema M. D. P. - Opčine mična, ona S. D. A. odgovarjajoča. Nedeljska oprema S. D. A. - Trst je sicer provizorična. Igrališče skrajno trdo, kamenito in rr_ več mestih nevarno. Openci so se res potrudili in ga očistili, ali naš Kras ne da tako hitro kamnja iz sebe. — Organizacija tekme dobra.
NEKATERI OBČINSKI DAVKI.
Tukajšnje županstvo izdaje od časa
do!
časa pravilnike o pobiranju novih občinskih davkov, ki so bili uvedeni z 1. 1924. Kako se vrši popis davkov (sestavljanje matic davkoplačevalcev in davčnih seznamov), o tem smo že obširno poročali. Za davkoplačevalca je predvsem važno, da je obveščen, kdaj so matice in seznami izloženi na javni ogled v občinskem uradu, kjer si jih lahko vsakdo ogleda, da se v slučaju kakega pogreška na njegovo škodo pritoži. Prizadetim priporočamo, naj pridno čitajo naš list, kjer so napovedani vsi važni roki, katere razglasi občinska uprava.
Danes hočemo v informacijo prizadetih davkoplačevalcev opisati nekatere občinske davke na podlagi pravilnikov, ki so bili izdani te dni, in sicer davek na živino, davek na vozila, davek na pse, davek na posle in davek na prebivanje.
I.	Davek na živino. Temu davku je podvržena vsa živina, ki jo posedujejo na ozemlju tržaške občine toliko italijanski* državljani kolikor inozemci. Za odmero davka je razdeljena živina v sledečih pet razredov: 1. razred: 100 lir na leto od vsakega konja, ki ga imajo za zasebno zabavo. bodisi za jahanje ali za vožnjo; 2. razred: 60 lir na leto za vsakega konja, ki se rabi za trgovino ali obrt; 3. razred: 30 lir na leto od vsakega konja, ki ga daje gospodar kakorkoli v najem in si služi z njim sredstva za življenje; 4. razred: 30 lir na leto od vsakega mezga (mule); 5. razred: 15 lir na leto od vsakega goveda.
Prosta davka je živina (konji in mezgi), ki je last kralja ali članov kr. družine: dalje živina, ki se rabi v kr. armadi in drugih oboroženih zborih, živina, ki je last diplomatskih in konsularnih agentov, ako ti poslednji niso italijanski državljani in ako uživajo italijanski diplomatski agenti v dotični državi enako oprostitev, konji, ki jih imajo častniki, ako jim po njihovem činu pritičejo; konji, mezgi in goveda. ki služijo poljedelcem izključno za obdelovanje zemlje, ki jo ima$o na ozemlju tržaške občine, in za dovažanje pridelkov v mesto.
II.	Davek na vozila. Vozila, ki so podvržena temu davku, se delijo na javna in zasebna. Kot javna vozila veljajo vsa tista, ki služijo za prevažanje oseb proti plačilu. Med temi vozili se razlikujejo vozila na dve kolesi in vozila na štiri kolesa. Pogrebni vozovi se smatrajo za javna vozila.
Zasebna vozila so vsa tista, ki jih držijo zasebniki samo za prevažanje oseb. Tudi med zasebnimi vozili se razlikujejo vozila na dve kolesi in vozila na štiri kolesa.
Davek na vozila se odmerja po sledeči tarifi:
A.)	Javna vozila: 1.) od vozil v tramvajski službi 240 lir na leto, 2) od vozil na 4 kolesa, ki so določena za gotovo službo, 60 lir, 3) od vozil, ki služijo v isti namen, a imajo samo dve kolesi, 40 lir; 4) od javnih kočij na 4 kolesa 24 lir, od javnih vozil na dve kolesi 12 lir na leto.
B.	Zasebna vozila: 1) od vozil z grbi ali r»Ieraenitaškimi znaki 480 Hr na
leto: 2)1
od vozil na štiri kolesa brez grba 240 Hr; 3) od vozil na dve kolesi z grbom ali plemenitaškim znakom 240 Hr; 4) od vozil na dve kolesi brez grbov 120 lir; 5) od mrtvaških vozov, zaprtih s kristali 240 lir; 6) od odprtih mrtvaških vozov 120 lir.
Davka na vozila so prosta ona vozila, ki služijo le zm prevažanje blaga. Dalje so prosti tega davka tudi izdelovalci vozil vsake vrste in trgovci, ki jih imajo le na prodaj.
III.	Davek na posle. Temu davku so podvrženi vsi oni, ki imajo v službi kakega posla, m sicer ne glede na to, ali mu dajejo v hiši tudi stanovanje in hrano ali ne. Ne veljajo za posle: 1) uslužbenci kakor komiji, delavci, dninarji in drugo osobje, ki daje svoje delo izključno v poljedelstvu, industriji ali trgovini; 2) po-strežniki častnikov kr. armade in drugih oboroženih zborov; 3) stražniki, vodje in drugo osobje na javnih vozilih z živim ali mehaničnim pogonom; 4) uslužbenci in čuvaji pri državnih, pokrajinskih in občinskih oblastnijah ter pri vzgojnih, učnih in dobrodelnih zavodih; 5) vratarji privatnih stanovanj, ako služijo več najemnikom; 6) tisti, ki služijo po dnevu le na uro; 7) osebe, ki služijo le za postrežbo bolnikom.
Tarifa za odmero davka na posle je sledeča:
1) Za eno služkinjo 20 lir na leto; 2) za vsako nadaljnjo služkinjo 40 lir; 3) za enega služabnika 60 lir na leto; 4) za drugega služabnika 100 lir; 5) za vsakega nadaljnjega (tretjega itd.) 160 lir na leto.
IV.	Davek na pse. Ta davek se plačuje od psov in psic vsake pasme. Davek dolgujejo vsi tisti, ki imajo enega ali več psov. Za posestnike psov se smatrajo tudi tisti, ki so pobrali potepajoče se pse ali držijo psa po nalogu kake druge osebe. Za odmero davka so psi razdeljeni v sledeče tri razrede: 1. razred: luksusni, lovski in vsi drugi psi, ki niso zapopadeni v naslednjih dveh razredih; 2. razred: psi čuvarji, ki so vedno privezani in ki se rabijo kot varuhi hiš, vil, obratov itd. izven mestnega obzidja; 3. razred: psi, ki se rabijo izključno za čuvanje čred, polja in kmetijskih poslopij, t. j. hiš, ki služijo za stanovanje poljedelcem, naj bodo gospodarji ali najemniki, dalje psi, ki se držijo za čuvanje hlevov in shramb, v katere se spravljajo nepredelani pridelki.
V	ta razred spadajo tudi psi, ki se držijo samo na prodaj, torej v trgovinske svrhe.
Davek na pse je odmerjen po sledeči tarifi: 1) za pse prvega razreda 80 lir na leto, 2) za pse drugega razreda 40 lir in 3) za pse tretjega razreda 10 lir na leto.
Prosti davka so: 1) psi, ki služijo izključno kot vodniki slepcev in za prevažanje ubogih pohabljencev; 2) psi, ki pripadajo osebam, katere bivajo v Trstu le začasno; 3) mladiči do dveh mesecev; 4) psi v službi kr. armade in drugih oboroženih zborov; 5) psi diplomatskih agentov In konzulov drugih držav, ako ti agenti j niso italijanski državljani in ako uživajo i italijanski diplomatski in konzularni a- ; genti v dotičnih državah enake ugodnosti.
Osebe, ki prebivajo v Trstu le začasno, bodo oproščene davka na pse le tedaj, ako pse, ki jih dovedejo na ozemlje občine, naznanijo občinskemu davčnemu uradu v 48 urah po svojem prihodu ter obenem dokažejo, da je njih bivanje v občini le začasno.
V.	Davek na prebivanje. Ta davek dolgujejo vse osebe, ki pridejo začasno v občino ter imajo ali držijo na razpolago eno ali več sob ali kakršnokoli drugo stanovanje po hotelih, penzijonih in slično, katero se mora po zakonu naznaniti varnostnemu oblastvu. Stanovanja, za katera se plačuje davek na najemninsko vrednost, so prosta tega davka.
Davek za prebivanje znaša 10% zneska, ki ga prizadeti plača na dan za sobo ali1 kako drugo stanovanje kakršnekoli vrste. Tri četrtine davka na prebivanje, gredo v občinsko blagajno, ena četrtina v državno kot prispevek za javno dobrodelnost.
GOSPODARSKI POLOŽAJ V SEVERNIH DRŽAVAH
Kriza na Danskem se nadaljuje in ne bo tako hitro končala. Minuli mesec je tudi danska krona jako padla.
Na Švedskem in Norveškem je položaj stabilen in gospodarstvo se tudi počasi dviga.
V	Rusiji se gospodarski položaj stalno in rapiclno boljša. Z lastnimi sredstvi in brez pomoči zunanjega sveta so Rusi že nekako svoje gospodarstvo vzpostavili. Naj omenimo le, da je industrija že dosegla lepe uspehe. Izvoz petroleja je že dosegel predvojno količino. Tekstilna in elektrotehnična industrija je dosegla tudi predvojno produkcijo, industrija za preoblikovanje izdelkov pa polovico.
Žetev je bila v veliki nevarnosti, ker je poponoma primanjkovalo dežja. V poslednjem oasu je začelo deževati ter bo letina dosegla 80% predvojne količine, od katere je pripravljenih za izvoz 500.000.000 pudov v vrednosti od približno pol mi-Ijarde zlatih rubljev.
Valutna reforma se je tudi popolnoma posrečila in Rusija se danes lahko ponaša nasproti svojim sosedom s stabilno varalo, ki je utemeljena na zlati podlagi, tako da sedaj kvotirata dolar in šterling manj nego pred vojno in sicer 1 dolar 1.87 in 1 Lst. 8.30 zlatih rubljev.
Blagovna borza v Moskvi je imela pretekli mesec 120.2 miljonov rubljev prometa; tudi borza v Leningradu in Harkovu hna zaznamovati lepe uspehe. Borznih transakcij so se udeležile zadruge s 16%, privatniki s 13% in državne institucije s 71%.
Ker se je valuta ustalila, so cene blagu nekoliko popustile. Tako na primer jestvi-ne za 10%, les 5% m kožni izdelki 2%.
Dokaz napredovanja nam daje Število zaposlenih delavcev« ki znaia 2,600.000. t. i.
dvakrat toliko nego v letu 1922. Plače de-lavcev znašajo tnefi že 60% predvojnih plač in še vedno rastejo, a brezposelnost pojema.
Vidimo torej, da ima gospodarska politika Rusije zaznamovati lepe uspehe, kateri tudi dobrodelno vplivajo na vse bivše ruske pokrajine, danes samostojne obrobne državice brez nobenega samostojnega gospodarstva. — Narodni gospodar.
Tomaževa žlindra.
Tržaška kmetijska družba v Trstu namerava naročiti za letos večjo množino Tomaževe žlindre naravnost iz tovarne, zato poživlja
kmetovalce da priglasijo svojo potrebo na Tomaževi žlindri in sicer najkasneje do 31. jnlija C«
Cena Tomaževi žlindri se bo ravnala po množini naročila, lahko pa že sedaj ugotavljamo, da bodo prodajne cene najugodnejše in blago zajamčeno.
Za vagonska naročila se bo dovolil znaten popust.
Naročila — ustmena ali pismena — sprejema Tržaška kmetijska dražba v Trstu ulica Rafiineria št. 7. vsak dan razen ob nedeljah od 7. ure zjutraj do 7. zvečer.	^
Borzna poročila«
Tuja valuta na tržaškem trga.
ogrske krone...........0.0260	0*03
avstrijske krone.........0.032f»	0-033*
češkoslovaške krone........6« <30	60 tO
dinarji .............27.45	27
leji ................10.£>	11.--
marke..............—.—	—.—
dolarji .............. 23 15	23,»0
francoski franki..........119.50	120 50
švicarski franki..........423.—	—
angleški funti papirnati......10L35	10J.55
DAROVI
Gg. Ščuka Ivan, S. T. in Petijevic Spiro po 10.— L; Fran Udovič star., S. J. Godina, Zlobec Edvard, Suban Justa, Narobe Ljudevit, Potok Ivan, Slavec I., Sonc E., N. N., Pertot Anton in Cepar Pavlo, po 5.— L; Pahor Alojz 4.— L; Tomažič Iv., Baretto Anton, Baretto Franc, Pepo Godina Teribile, Škrlavaj Kristina in Vidmar Ivan po 3 L; Gilda M. 2.50 L; Be- j žek A., Gustin Josip Hrovatin Anica, Roncel Olga, Brana Ivan, Kltin Angela, Colja Anton, Udovič Ivan Marija, N. N., Dr. Griža, Konesta-bo Albert, Lazzari Natale, Silič L, Dougan Karla, Potok Josip, Vidmar S., Škedenjc, Štancar : Fr., M. C., Rebek Andrej, Mezinec, Josip, Mlač, Valentič Ivan, Poljak Škorklja, Vidirar Rudi, Valič IM N. N., Skilan Ivan, Skilan Kari, Sušmelj Josip, Skerl Ivan, Marc Alojz Sergen-te, N. N., Ribič Marica, Malič Štefanija, Ura-toni, Godina Jos. star. Godina Jos. mlaj., Lo-zej Marija, N. N. in Pahor Alojz po 2 L; Dougan Marija, Cekada, Kolombrn I., Godina Danilo, Hrovatin Anton, Kaluža, Katina Valič, Tereza Bobek, Berce Pepca, Sahar Marij, Svetina Ivan, Neimenovani, Zaje, Schmidt, Pahor Marij, Krezetič, Potok Ferdinand, Kušo Ivan, Germek Andrej., Korent Ivan, Potok Ferdinand od igre, Barič, Vecchiet Lodovico, stric Maks, Još. B., Meula F., Prelc Jožef, Kovačič Ivan, ' Marc Štefanija, Černigoj Bernarda, Kariš, Le-kan Ivan, Ivan Lozej, Lokar Ivan, Taučer Alojz, Gerlanc Ivan, Marc Štefanija, Černigoj Bernarda, Kariš, Lekan Ivan, Krekič, Hrovatin j Jožef, Godina Ivo, Neimenovani, K. F., Zu- ! pančič Pavla, Baretto • Ivan, Baretto Mario, Broma Josip, Fani Kolumbin, Bak Marija, Čok Emil, Zupančič Marica. Černigoj, Vatovec Jo- 1 sip, N. N., Colovini, Baretto Fran, Marc Karol, Birsa Josipina, N. N., Frangia, Pečar, Fonda, i Turk Martin, Vatovec Ivan, Fonda Ernest in N. N. po 1 L; N. N., Franc Udovič, Josip Vid- j mar, Grgič Miha, Marija Kusovka, Franceli Jakob, Ivan Vatovec, Pahor Marij, Marc Mi- ' ček in Schmidt Danilo po 0.50 L; Kolombini 0.40 L; Štiri ničle 0.25 L; Zlobec in Udovič po j 0.20 L — skupno 262.55 L.	|
Med temi darovalci je mnogo priprostih de« lavcev, zato so nam njih darovi tim ljubši. Srčna hvala vsem in drugim v izgled!
V počaščen je spomina na pok. Frana Trošta darujejo šentjakobski podružnici «ŠoL Dr.» po L 10 Anton in Franc Renkos Gregor Babič, Ivan Ujčič, Just Maurič, po L 5 Godnič Josip, Vouk Ivan, Pestotnik Janko, Kralj Peter, Zad-nik Josip, Primožič Rudolf, Zega Fran, Ivan Prašel, Rbdval, Orel Adolf, Valentin Brezovec, Anton Sluga, Just Fabčič, Rauber Ivan. Černigoj Josip in Durnik Josip, po L 3 Ciril Rogclja, Kreševič Joško, po L 2 Peter Može, Alojzij Kompara, Smerdel Anton, Mihael Kreševič, Gulič Pavel in Godina Pino po L 1 Simon Skrinj ar in Ante Dujmovič, skupaj L 150.
Za Magdalensko podružnico <Šolskega dr.» se je nabralo v nedeljo 15. t. m. na vrtu pri Ti-rolcu 57.05 L.
Darovali so sledeči: N. N. 10 L, N. N. 5.70, N. N. 3.70, N. N. 1.60. Po 5 L: Rioza Ivan, Merzec J. Ferluga J. Po 2 L: Ferluga U., Pahor A., Manfred, Pečar A., Ferluga F., Kobelj J., Po 1 L: Mahne J., Metlika K., Metlika J., Peric A., Abram S., Mislej F., Sarežin S., Sa-režin J.f Mahne M.
Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Matice*
S ABADIE? m.
Evo! Naposled	^^HPl
se je vendar po-
vrnil izborni cl-	^fl^fr	DE ^f*
Zahtevajte ga	j^TV^	te|f
taiiiarclii iieii iii imi
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradu Je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloge ia čekovni promet, ter jih obrestuje
jgs^r po 4°o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila tia vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zapr t Št telef. 25-67.	8
Dajajte prednost 436
pnu DORMISCH
Tovarna glasovirjev
ANTON PEČAR
Trst. Via Donadoni 16, L n.
T Ustanovljena 1. 1910.
Piodaja, zamenjuje, popravlja ter uglašiije
po najnižjih cenah. (433)
Zlato, srebro, krone« platin, zobovie
kupuje
Zlatarna Albert rovii
_Trst, Via Maizinl 46 (25)
„PALMA" Trsi, Via Corcneo 9. - —«
| TpsMrtoa zadrugo
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Via Pler Luigi da Pnlestrina 4, pritličje
Oferestije Davatioe hranilne vlege pa.
=== S 10 ^^^
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
Stsr v DINARJIH
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem otvarfa rekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 9-1 z], ođ V,*-7* 6 hod.
Postno Iralnitni račun št. "As«. TeI. 15-04. !________
To so dejstvo In ne prozne besede!!!
Evo, zakaj je našla toliko odziva malih konsumentov naša izredna prodaja svilenin, blaga, platna, bomba-ževine, preprog, posteljnih pogrinjal i. t. d. i. t. d.
Trst, Corso Vitt. Em. BKB. še. 25 (vosaS Pleiza S. Satsrsna)
Ustanovljena leta 1905.
Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana.
Glavni sedež : TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z AR A.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
; Jamči italijanske kredite v Jtt&oslaviji in jugoslovenske kregjte v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinaije in druge
valute, Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. \	~ Spra#MM «1090 v Dinarjih tsr Jlti obrestuje najbolje po dogovor««.
9