Št. 22.______________
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sobote ob 4. uri popoldne ter stane po poSft p-(jemanji ali v Gorioi na dom poSiljana:                  !
vse leto      ........15 K
»/,...........tO  »
V,...........5  »
PosamiCne številke stanejo tO vin.
„S0fia" ima naslednje izradne priloge: Ob novem letn „Kaiipot po Soriškem,in Gradl|i!!p^em.'Li|L kažipot po IjuMtjani ia kranjskih mestih", dalje dva.' trat v letu „Voznt red ieleznic, parnlkov in poštni* tvex".                                                                .   ,
Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek Na naroČila brei doposlane narofinine se ne oziramo
Oglasi In poslanice se ra5fmijo' po^PeKt-vretair če -tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Keklame in spisi V uredniškem delu 3U v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v Četrtek dne 20. februvarija 1908.
Toča) XXXVIII.
»Vee za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki tilioi 3t. 7 v Gorioi v I. nad b Z urednikom Je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolnile ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCntno in oglase je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se poMljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge refi, katere n* • spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le '¦. upraraiStvu.
..PRIMOHEC" izhaja neodvisno od »Soče« "vsak petek in ntane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul.,Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališCu Jos« Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v. po- . kopališoni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma.
avčič v Gorici,
— Talsfon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. J. Fabčic) tiska in zal.
Novi volilni red-grozovit juridičen škandal.
Novi volilni red smo označevali doslej kot škandal bolj 8 stališča veljave goriških Slovencev, ali sedaj, ko se izvaja ta „red", se vidi, kaka pokveka je tudi z juridičnega blišča.
Ta volilni red ne daje nobenih pravih določil niti v bistvu, kdo ima volilno pravico, kako jo izvršuje, način volitve ja, nejasen in netočen, tako da se volilni red v treh okr. glavarstvih drugače tolmači, drugače se razpisujejo volitve ter se bo na različne načine izvrševala volilna pravica.
V splošnem volilnem razreda je do-lučeno po § IV)., da volijo osebe moškega spola. Tukaj so ženske izključene od volilne
pravice. AH v dveh prejSnjih paragrafih 11. in 18. glede volilne skupine mest, trgov ia industrijskih krajev ter glede skupine
kmečkih občin pa ženske niso Izključene. Prvotno v imenike za navedeni dve skupini niso vpisavali žeusk, aH jedoo glavarstvo je dalo ukaz, da se morajo vpisati, drugo pa ne. Tako bodo nekje valile ženske za trge in kmečke občine, drugodi pa, ne. jI 17. pravi,   da  poslance  mest, trgov
i in industrijskih krajev volijo direktno vsi uolnoietui občani in avstrijski državljani, ki imajo po posebnih občinskih statutih ali po občnem občinskem zakonu pravico voliti v občinske zastope mest, trgov iu industrijskih krajev.  S 18. določa za  kmečke občine pra-
: vico voliti poluoletnim občanom in avstrijskim državljanom, ki imajo   po občinskem zakonu
* pravico voliti v zastop dotične občine. — rorej v splošni kuriji osebe moškega s p o l a, v trgih in kmečkih občinah polnoletni občani, ki volijo v občinske zastope. Voli se osebno — pooblastila so  dopuščena   le v veleposestvu.   Zato   bi
^  morale priti  za deželni zbor žen-
\ s k e volit osebno. Po določihh občinskega volilnega reda, na katerega se hoče naslanjati deželni volilni red, morejo voliti ženske po možu ali pooblaščencu. Glavarstva so radi
tega različuega mnenja. Eno pravi, da veljajo za ženske pooblastila, kakor za obč. volitve, drugo se drži besedila ter določa osebno izvrševanje volilne pravice.
Kolobocija na kolobocijo! Torej v jed-nem glavarstvu bi ženske lahko volile s pooblastilom, v drugem morajo same na volišče! V skupini mest, trgov in industrijskih krajev imajo po § 17. volilno pravico volilci I. in II. razreda za občinske volitve ter iz III. razreda oni, ki plačujejo najmanj 20 K neposrednega davka. V naslednjem J? 18. za kmečka občine pa je tretji /azred popolnoma izpuščen. Tu volita samo I. in II, razred volilcev za občinske zastope. Tu se torej omejuje volilna pratica. Pa še kako! V nekaterih občinah so volilci II. razreda že oni, ki plačajo po 5 K davka ;torejtudivolilci za deželni zbor, V drugih občinah z 29 K še niso v II. razredu, ampak v III. Ti pa so iz ključe n i od volitve v deželni zbor v kmečkih občinah.
Kak izraz naj rabimo, da bi imenovali to ropotijo s pravim imenom?
Po prejšnjem volilnem redu se je jemalo za podlago imenikov za deželni zbor imenike, ki so veljali pri zadnjih volitvah v občinski zastop. § 17. in 18. novega volilnega reda ne določata ničesar v tem pogledu, tliko da so sedaj ne ve, kaj naj se vzame za podlago imenikov.
Določeno je tudi enoletno bivanje v občini. Učitelji in uradniki, ki so med tem časom izpremenili svoje mesto, nimajo nikake volilne pravice. Že za državni zbor se je grajalo ono enoletno bivanje, vendar so ga sprejeli v volilni red za Goriško-Giadiščansko.
§ 41. pravi: „Predsednik komisije prečita iz glasovnice ime volilčevo". Torej iz glasovnice 1 Radovedni smo, kako bodo brali predsedniki komisij imena volilcev iz glasovnic, ua katerih ni imen. Laško besedilo je pravilno, ker se glasi: „11 presidente della Commissione legge dalla carta di legittima-zione."
Glede ožjih volitev ni povedano nič, kdo jih razpiše, kako in kaj, kdaj — nič 1
'a dares še to: V listi veleposestva, katero s/no "priobčili, je 144 volilcev; med temi menda 40 Lahov, Število njihovo je no-primerno naraslo, število Slovencev neprimerno padlo. § 14. pravi, da volijo v veleposestvu oni, ki plačujejo za svoje zemljiško po-Sesivo 100 K realnega davka. V laškem tekstu pa je 100 K realnega« davka za »possesso fondiario" - zemljišča in hiše. Politična oblastjo tolmačila zakon na Krasu in v hribih po slov., v Gorici in Gradišču po laškem besedilu. Zato je na Krasu število veleposestnikov padlo na ničlo, laških veleposestnikov v Gorici pa kar mrgoli; po laškem tekstu so nastali ti »veleposestniki", ker se jim je uštel figurativni hišnoraziedni davek. Če pojde tako naprej, pride lahko nelepi dan, ko bo ta kurija za nas — izgubljena.
Vse to, dragi čitatelji, je v glavnem, povdarjamo v glavnem, delo dr. Antona Gregorčiča.
Prihodnjič povemo, kako je hotel nabri-sati tržane.
Volilno gibanje.
Iz Rihemberga.
V nedeljo po večernicah vršil se je shod »kmetske jeze" v prostorih »Maksa Ličen" v Rihembergu. — Ako se vsi klerikalni shodi po deželi tako sponesejo, potem, gosp. urednik, imamo lahke račune.
1 Shoda udeležilo se je 150—200 oseb. Med temi bilo je najmanj % naših somišljenikov.
Kremžarček — dasi poražen, imel je vendar strupene govorance. — Zapomni naj si pa, da bi se mu ne bilo godilo preveč dobro, ako bi ne bilo ,,Rešetarja" in župana.
Kremžarju so Rihemberžani z medklici popolnoma zmešali pamet. — Nekaterniki bi bili radi nastopili kot Kremžarjevi protigo-vorniki a slučajnost je nanesla, da so se temu odpovedali.
Tudi naš kaplanček se je vmešaval med volilce ter tu in tam navzočim ugovarjal. Povedano pa mu bodi, da je do njegove »bere"
sicer še veliko časa ali da nismo še tako kratkega spomina, da bi zadevo tako hitro pozabili.
K temu shodu bi imel, ako mi dovolite, gosp. urednik, dvoje opomniti:
1.  Ako je »kmetska zveza* resnično zveza kmetskega stanu, čemu sami »frakarji« kandidirajo: n. pr. dr. Brecelj, dr. Pavletič in prof. Berbuč. So li ti kmetje ? — Sram ga bodi volilca, koji odda glas tem »fra-karjem"!
2.  Plačujemo li mi občinskega redarja, da se meša med zborovalce tor dela med njimi zgago?
3.  Plačujemo li mi slednjega, da spremlja »grešnega" Pavlico na shode k Rebku itd. mesto da bi prižigal doma svetilke na postajo? I
—  Odgovor zahtevamo 1
Iz Bouca.
Večje bedarije od naše. »Gorice" menda ne more prinašati Se, kak resen Ust. »Gorica" 15. febr. nam pravi, da se je postavil 9. iebr. ob shodu temeljni kamen k zgradbi boljšega blagostanja našega okraja. Slišim koze izpod Roinbona, da se glasno smejejo Brecelju in Kremžarju. Dovtipni pa hočete biti dopisuni iz Gorice. Ako smete imenovati shod sijajen pri 60 navzočih¦— svobodno! — Prav odkrito Vam povemo, koga bi vi tudi z navdušenjem volili. Ako bi bil Gregorčič v Se večji zadregi za kandidate, blagoslovil bi vam lahko dva pristna osla in njegov blagoslov bi izdal, da bi lahko  na komando rigala v zbornici.
— Kako vendar morejo biti Bovčani še tako malenkostni, da zahtevajo poslanca iz svoje srede. Vse to je le farbarijal Dober poslanec naj bi bil iz katerega koli trga, za-< stopal bi tudi Bovčane, ako ve njihove težnje.
V trgih živi inteligenca našega naroda,, in ti zavedni volilci naj bi volili Jonkota? O sramota! Ravno bovški klerikalci bi morali biti proti njemu. Vera ni letos v nevarnosti! Jonko je pristen katoličan — ha! vnet Slovenec — joj! in iskren prijatelj kmeta in delavca, oho! tega pa doslej naši kmetje še ne vedo.   Kdo  se naj ne smeje?   »Gorica"
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE  DUMA&   =
(Dalje.)
—  Zakaj plakate sami, brez mene, mati moja? Kraljica se nasmehne,  in  namestu odgovora se
obrne proti Winterju, rekoč:
—  Glejte, Winter, nekaj sem vendar pridobila s tem, da sem samo še na pol kraljica, namreč to, da me moji otroci imenujejo »matic namestu »milostljiva gospa«.
Potem se obrne proti hčeri ter nadaljuje:
—  Kaj hočete, Henrieta?
—  Mati, odvrne mlada kraljičina, neki-jezdec je ravnokar dospel v Louvre in se želi pokloniti Vašemu Veličanstvu: prihaja z bojišča in pravi, da ima za vas pismo od maršala Grammonta.
—  Ah, pravi kraljica Winterju, ta je eden mojih zvestih; toda ne zapažate li, dragi lord, kako revno smo postrežem in da naznanja moja hči obiske?
—  Milostljiva gospa, imejte usmiljenje z menoj, ne vzbujajte žalosti v moji duši.
—  In kdo je ta jezdec, Henrieta ? vpraša kraljica.
—  Videla   sem   skozi  okno,  milostljiva gospa;
mlad človek je, kaže komaj šestnajst let; imenujejo ga vikomta Bragelonne.
Kraljica migne smehljaje z glavo, mlada kraljičina cdpre vrata,  in Raoul se prikaže na pragu.
Nato se približa za tri korake kraljici ter poklekne.
—  Milostljiva gospa, pran", prinašam vam pismo od svojega prijatelja grofa Guiche-ja, ki mi je rekel, da si Šteje v čast, da je vaš udan sluga; v tem pismu vam poroča važno novico ter vam izraža svojo udanost.
Pri imenu grofa Guiche-ja se razlije rdečica po licih kraljičine; kraljica jo pogleda škoro strogo, rekoč:
—  Toda rekli ste mi, da je pismo od maršala Grammonta, Henrieta!
—  Mislila sem, da je tako. . .. pravi deklica jecljaje.
—  Moja krivda je to, milostljiva gospa, pravi Raoul; naznanil sem se v resnici kot poslanec maršala Grammonta; toda ker je ta ranjen na desni roki, ni mogel pisati, in grof Guiche mu je bil za tajnika.
—  Torej so se udarili? vpraša kraljica ter da Haoulu znamenje, naj vstane.
-*• Da, milostljiva gospa, pravi mladenič ter da pismo Winterju, ki je stopil k njemu, da ga sprejme ter izroči kraljici.
Pri novici o bitki je odprla kraljičina usta, hote" nekaj vprašati; toda ta usta so se zopet zaprla, ne da bi bila pregovorila besedico, in rože so druga za drugo izginile z lic mlade kraljičine,
Kraljica je videla vse to, in njeno materinsko srce jo je brezdvomno razumelo; obrnila seje vnovič proti Raoulu ter ga vprašala:
—  Ali se ni mlademu grofu Guiche-ju nič pripetilo?
-— Grof ni samo naš udani sluga, kakor vam je rekel, gospod, temveč naš prijatelj.
—  Ne, milostljiva gospa, nič se mu ni zgodilo ; pridobil si je ta dan celo veliko slavo, in doživel je Čast, da ga je sam princ objel na bojišču.
Mlada kraljičina tleskne ' z rokama; toda 'Vsa osramočena, da je tako očitno pokazala svoje veselje, se obrne malo v stran ter se skloni nad posodo, ki je bila napolnjena' s cvetličarni,' kakor' - da hoče dihati vase njihov vonj.                              !
—  Poglejmo, kaj piše grof, pravi kraljica.
—  Mislim, da sem imel čast povedati Vašemu Veličanstvu, da piše v imenu svojega očeta.         ¦ •'
—  Da, gospod.                                 ' Kraljica odpre pismo in čita:     *- '       ' ¦    v- "
Milostiva gospa kraljica! »Ker mi ni dana čast, da bi vam pisal sam, vsled rane, ki sem jo dobil na desno rokdj vata pišem po svojem sinu, grofu Guiche-ju, o katerem vestema je vaš udani sluga kakor njegov oče/ Povedati vam moram, da smo ravnokar dobili bitko pri Lensu in da ta zmaga pridobi gotovo veiik ugled kardinalu Mazarinu in kraljici, kar se tiče evropskih vprašanj. , Naj torej Vaše veličanstvo blagovoli slušati moj svet ter porabiti ta trenutek v tbj da govori prickraljevi vladi v prilog svojega visokega soproga.  Gospod vi-
vam pravi, strmite, — da vam je porok: Jonkovih izrednih zmožnosti l Dopisnik naj bi bil le eno tako zmožnost navedel. Priznavamo mu, da pozna pot v farovž tudi v temi. Posebno se odlikuje s svojo molčečnostjo (izredno lepa čednoBt, če se ne ve, kaj govoriti). Priznavamo mu, da zna dobro kegljati na po-kalice, najbolje proti jutru, tudi postaja po polnoči jako ponižen v družbi sodrugov. Priznavamo, da bolj brezbrižnega župana ni imel Se Bovec,, kakor je bil on. Priznavamo, da je kot župan skrbel za parfumiranje trga in občinskega doma — s svojimi gnojišči. Da so pa naSi klerikalci tako globoko padli, da hočejo po sili ali brez sramu mežati takemu hvalisanju ničle — Jonko — presega vse meje. Še pred kratkim ste grajali njegovo županovanje — a zdaj? Da bi pristni napredni Bovčani podpirali tako karikaturo — pardon: kandidaturo, nam ne pride niti na misel. Na ta način ne boste agladili tal edinosti, dokler vas vodi farovSka nadutost, kateri je mar le razkol. ?jedinimo se lahko takoj — kakor se osvobodite farovske nadvlade t Vsi stremimo za blagostanjem, treba nam je le brezdomovincev se otresti in z lastnimi možgani misliti. Brezdomovinci nam slikajo le vživanje dobrot onstran groba — a čudno, sami si privoščijo pa vživanje dobrot takraj groba.
Kar ni dopisun mogel spraviti med dopis iz Bovca, pogrel je v dopisu iz Kobarida. Kako naj bo mar Jonku — delo —, ki sam nič ne dela, ki ni preveč dober gospodar, — in tak naj bo nam poslanec? Ktj pa zna? Ne smeši se vendar pred svetom, goriški dopisnn.
Trgi potrebujemo nevatrašljivega poslanca, ki bo imel lastno glavo, ki lahko vsakomur v brk pove, kar mu gre, ki se ne boli Pajerja in njegovih kimovcev, ki bo pa v gospodarskih in narodnih težnjah lahko tudi i klerikalci deloval, ako jim bo geslo: popolna enakopravnost z Lahi. Klerikalci se boje GabrSčeka, ker bi njih slava zatemnela pred njim, ker bi neusmiljeno razkrinkal brezdo-movince.
Gotovi smo, da boljšega poslanca od GabrSčeka si trgi ^e morejo želeti- Zato bomo volili njega mi in mislimo, da storijo tako tudi drugi trgi.
Dva sijajna shoda, en lep shod, sedem žalostnih shodov.
Klerikalci so imeli, kakor nam spričuje „Gorica", v nedeljo 10 shodov: med temi sta bila sijajna v Hudijužni in Dornbergu (kjer jih je sploh nekaj ljadij poslušalo), lep shod je bil v Bihembergu (kjer so jim že krepko ugovarjali), samo shodi so bili drugodi. Presneto slaba jim je predla! Črna nedelja! Sedem žalostnih shodov, en ^lep* in lamo dva .sijajna*. Sveta pomagalka! Kaj to? Ob tej priliki popravljamo, da Fona v nedeljo ni bilo v Brdih.
Sodalno-demokratični kandidatje.
Kandidatje socijalne demokracije za splo-ino kurijo so: Anton Trčon, posestnik in
trgovec v Skrujah v Vipavski dolini, Peter Bevk, posestnik v Otalezu, in Peter L e b a n, železniški delavec v Gorici.
Shod u Sežani.. Danes dopoldne se je vršil dobro obi-skau shod v Sežani. Zastopane so bile vse občine. Predsedoval je g. P r a p r o t n i k star. iz Lokev, pozdravil je zborovalce poslanec Štrekelj ter pojasnil, zakaj so se zbrali. <f. Muha ml. je predlagal za kandidata g.
dr. Gustava Gregorina,
čegar kandidatura je bila sprejeta soglasno. Zajedno je bila sprejeta kandidatura
Josipa Streklja
za kmečke občine na Komensčini.
Za splošno kurijo so proglašeni:
dr, Ernest Dereanl,
zdravnik v Gorici.
dr. AlojzU Franko,   '
odvetnik v Gorici. ,
AlojzU Štrekelj,
državni poslanec. V trgih:
Andrej Gabršček,
tiskar in trgovec v Gorici.
.   DOPISI.
Iz sežanskega okraja.
Učiteljsko drvitn zi sežanski šolski okraj zboruje v četrtek 27. t. m. ob 10. uri predpol. na Bepentabru. Dnevni red: 1. Poročilo delegata iz učit. kongresa na Dunaju. 2. Čitanje zapisnika. 3. Referat »Tehnika" (nadalj.) 4. Naš položaj, razgovor. 5, Eventuelni predlogi. Na obilno vdeležbo vabi uljudno vse p. n. nčiteljstvo tamošnje šole odbor.
SpoilRl 8 II. mlsljom 1 Pl»irjy. - Po precej dolgem odmoru so nas obiskali letos zopet misijonarji. Od vStetega 9. do 16. t. m. smo obhajali v naSi fari sv, misijon, katerega so vodili trije, zdi se mi, lazaristi. Ni moj današnji namen kritikovati govorov teh gospodov, toda nekaj se ud zdi vredno vendar omembe. Vsi trije misjonarji so bili. J sicer v pridigah Se nekoliko obzirljivi, vendar se mi tu vsiljujejo razne misli in razne primere v glavo. Večno pogubljenje je bilo za \mk najmanjši pogled, za vsak mighaj, katerem. naredi človek, na vrsti. Pa tudi sadovi n1 o izostali. Ljudje so se cerkvenih opravil uci-leževali v naravnost ogromnem števuu. Prej se je kako dekle vsaj nasmehnilo, ;e je : lo mimo brhkega mladeniča, zdaj p ao Ule glave povešene in izključno je vse pozdrav-ljalo le s: „Hvaljen bodi Jezus Kristus," I Nimam sicer proti temu ničesar, toda Čudil sem se, kam so zginili »Dober dan" i t. d. Ljudje so trumoma prejemali sv. zakramente in le malo je ostalo zaznamovanih, kar se je očitno pokazalo ob  sklepni  procesiji.   Skoro
se  nihče ni upal priti v dotiko  s takim »nesrečnežem*.
Pa postimo to. Najvažnejše me še čaka. Edini vidni sad misijona je ta, da sta dve revi eno dekle pa ena ženica, ki je bila že pri zadnjem misijonu ponorela, »orali. Ne morem 'trditi, da sta ravno popolnoma ob pamet, toda versko-blazni sta zdaj. Seveda je trda beseda, da ne sme dekle več pogledati niti moškega. Saj se ljubezen tako lepo kaže in razvija pri vsem stvarstvu, človek — krona stvarstva — bodi po besedah gospodov pridigarjev asket.
Saj se na božji pot me smete, predrage, ako jemljete besede tako dobesedno, kakor so bile izrečene. Potem ne preostaja dru-zega, kakor napraviti nekake trdnjave, posebej za vsak spol, isto bi moralo biti tudi v ^vagonilir In vožih.
Povest „4000" Dr. Nevesekdo bi bila realizirana že zdaj.
Tako hudo že ne bo. Saj tukaj je pust še vedno ter kliče mlade noge in nožice v ples, čeprav je isti »grešen."
Volitve za deželni zbor so pred durmi. Povsod zaži -Ja agitacija. Volilni boj je pred nami. Kteritaud so skovali z Lahi tako vo-livno reforzao, da kriči do neba po maščevanju, občine so protestirale, le naša občina ae ne gane, tudi če se vse podere.
Seveda ne v Povirju. Povirci so dobri ter skrbe le za večnost, za svet jim  ni mar.
Dobro je, predragi občinarji, da hodite v cerkev, vendar zdaj smo na svetu in vsakemu zavednemu človeku mora biti mar, kaj se godi okoli njega po širni zemlji.
Že parkrat so bili tu roditeljski večeri, a udeležba ne dela časti naši občini.
„Mi učimo prav otroke", pa je konec, tako se glasi javno mnenje.
Večkrat je kako zborovanje, občni zbor kmetijske podružnice, zavarovalnice goveje živine, pa udeležencev je le pičlo število. Kaj nimate res nič smisla za napredek in omiko.
Čas hiti nevzdržno dalje, vse napreduje, le vi hočete stati in gledati, kako vas puščajo vsi vedno bolj zadej na poti napredovanja.
Kakor ste v obilnem številu bili pri .v^eh misjonskih prireditvah, tako hitite v oUfcgm številu tudi k zborovanjem, kjer se razpravlja o zadevah, ki so za nas velevažne.
„Omiktt ni vednost je moč", s tem končam.
Slovan.
Iz ajdovskega okraja.
Il Gabrija pri Ajdovščini. Kakor že objavljeno, priredi tukajšnje bralno in pevsko društvo ples v nedeljo t. j. 23. t. m. Začetek plesa ob 2V2 uri popoldne. Cena plesnemu komadu 20 v. Ker bode ples v zaprtem prostoru, vrši se torej ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Iz komenskega okraja.
Iz KOMlil. — To, da kandiduje gosp. J. Štrekelj v kraških kmečkih občinah, je dalo povod potuhnjenemu komenskemu kaplanu, da je poslal »Primorskemu Listu" dopis, v ko-jem očita g, Štreklju, da je dal po okr. šolskem svetu kaznovati nekega reveža iz To-maževice, ker njegova deklica ne obiskuje redno Šolskega pouka, da pa opušča tako postopanje nasproti starišem drugih takih otrok.
Res je bil neki oče v Tomaževici kaznovan na dve K globe. Zgodilo pa se je to vsled tega, ker dotičnik na poziv ni prišel opravičit se. Da pa g. Štrekelj ni storil tega, da je izposloval očetu globo iz sovraštva ali sploh iz katerega postranskega nagibar ampak zgolj iz skrbi za deklico, kaže sledeče:
Dotična deklica je hodila v šolo jako neredno ter bila vedno umazana in skrajno zanemarjena. Njen oče, udovec, bival je mesece v Trstu in puščal je deklico brez nadzorstva samo. Vodstvo komenske šole ni le, kakor je to njegova dolžnost, tega naznanilo okr. šolskemu svetu, temveč je v skrbi za deklico in za njeno boljšo vzgojo (oče za deklico namreč sploh ni skrbel) naznanilo stvar tudi c. kr. okrajni sodniji ko-atenski, kot nadvarstveni oblasti, da se ista zavzame za deklico. Sodnija je zadevo sporočila predsedniku sirotinskega sveta ter napotila očeta, ki je res revež, k županstvu, in županstvo je ravno na predlog g Jo s. Št reki j a, ki je ob enem tudi občinski starešina, dovolilo dotičnemu očetu podporo, da kupi deklici obleko in obuvalo. Ako je g. Štrekelj na ta način, ki se ga mora smatrati le človekoljubnim, postopal proti svoji učenki, storil je pač več, kakor zahteva njegova dolžnost in dokazal, da je vesten učitelj, ki vsestransko skrbi za poverjene mu otroke.
G. kaplan koraenski, ki je kot katehet na tukajšni šoli skoro edini poučen o internih šolskih zadevah in torej tudi edini mogel zagrešiti dopis v „l'r. listu", je med drugim tudi član sirotinskega sveta v Komnu. Kot takemu bi mu moralo biti še posebno ležeče na tem, da m skrbi za zanemarjene otroke irx moral bi z odobravanjem sprejeti vsak korak šolske oblasti, ,ki meri za pobolj-šanjem zanemarjenih otrojfc. Mesto tega pa hujska proti učitelju, ki slučajno ni njegov somišljer?k. Tako počenjanje od strani duhovnika se mora imenovati nekrščansko, ker ima edini namen ponižati v očeh ljudi obče spoštovanega učitelja.
Na g. Štreklju ne najdejo madeža zato pa se poslužujejo takih sredstev, da r ga pri ljudeh očrnili.
Zakaj se pa g. kaplan v toliki skrbi 2 revne otroke ne obrne na adreso tukajšnj sirotinskega sveta pod predsedstvom  znap svojega   somišljenika dr.   I.   Kotnika, k' občnega zbora sem ni imel niti ene seje.    a bi bilo dovolj široko polje   za kritični t»   al našega g. kaplana in v to ga veže  tudi   j«-
komt Bragelonne, ki Tam izroči to pismo, je prijatelj mojega sina, kateremu je, kakor vse kaže, rešil življenje ; na tega plemiča se Vaše Veličanstvo sme popolnoma zanesti, če mi ima sporočiti ustno ali pismeno kak ukaz. c
V  čast mi je biti vaš ponižni sluga itd.
Maršal Grammont.
V  trenutku, ko je bil govor o uslugi, ki jO/ je Raoul izkazal grofu, si Kaoul ni mogel kaj, da se ne bi ozrl na mlado kraljičino, in videl je, kako so za-žarele njene oči v brezkončni hvaležnosti; sedaj ni bilo več dvoma: hči kralja Karla I. je ljubila njegovega prijatelja.
—  Bitka pri Lensu je dobljena! pravi kraljica. Tu so ljudje srečni, dobivajo bitke! Da, maršal Grammont ima prav, to spremeni njihov poiožaj; a bojim se, da nam ne bo nič pomagalo, če nam ceio ne škodi! Ta vest je nova, gospod, nadaljuje kraljica, in hvaležna sem vam, da ste mi jo prinesli tako hitro; brez vas, brez tega pisma, bi jo bila zvedela šele jutri, morda šele pojutrišnjem, zadnja v Parizu!
—   Milostljiva gospa, pravi Raoul, Louvre je druga palača, v katero je prišla ta vest; nihče še ne ve za njo,|in obljubil sem bil grofu Guiche-ju da izročim to pismo Vašemu Veličanstvu, še predno pozdravim svojega varuha.
—  Ali se imenuje tudi vaš varuh Bragelonne, kakor*vi? vpraša lord Winter. Poznal sem nekoč nekega Bragelona; ali„še živi?
—  Ne, gospod, mrtev je, in mislim, da je prav od njega moj varuh podedoval posestvo, po katerem nosi ime, ker je bil njegov bližnji sorodnik.
—  In kako se zove vaš varuh, gospod, vpraša kraljica, ki si ni mogla kaj, da se ne bi zanimala za tega lepega mladeniča.
—  Grof La Fere, milostljiva gospa, odvrne Raoul ter se prikloni.
Winter se začudeno zgane, kraljica ga pogleda vsa vzradoščena.
—  Grof La Fere! vsklikne kraljica; ali mi niste prej imenovali tega imena?
Winter skoro ni mogel verjeti tega, kar je tlišal sedaj.
Grof La Fere! vsklikne tudi on! o, gospod, odgovorite mi, prosim vas f ali ni grof La Fere lep in hraber gospod, ki sem ga poznal kot mušketirja Ludvika XIII. in ki mora imeti sedaj kakih sedeminštiri-deset ali oseminštirideaet let?
—  Da, gospod, mu odgovarja do pičice.
—  In ki je služil pod tujim imenom ?
—  Pod imenom Athos. Šele pred kratkim sem Čul, da ga je imenoval tako njegov prijatelj d' Artagnan.
—  Je že, milostljiva gospa, je Že tako! Hvala Bogu! In je li v Parizu? vpraša Winter Raoula.
Nato se obrne proti kraljici, rekoč:
—  Le upajte, le še upajte. Previdnost nam je mila, ker mi je dala najti na tako Čuden način tega vrlega plemiča. In kje stanuje, prosim vas, gospod.
—  Grof La Fere stanuje v ulici Gu6nčgaud, hotel Grand-Roi-Ghariemagne.
—  Hvala, gospod; takoj ga grem pozdravit.
—  Gospod, z največjim veseljem storim to, čemi Nj. Veličanstvo dovoli, da odidem.
—  Pojdite, gospod grofic Bragelonne, pravi kraljica, pojdjte in bodite zagotovljeni naše naklonjenosti.
Raoul se spoštljivo prikloni kraljici in kraljičini, pozdravi Winterja in odide.
Winter in kraljica sta se še nekaj časa tiho po-1 govarjaia, da ne bi ju razumela kraljičina; toda ta
previdnost je bila brezpotrebna, ker kraljičina se je bavila s svojimi mislimi.
Predno se je Winter poslovil, je še rekla kraljica:
—  Čujte, milord, ohranila sem si Šu ta-le križ u dijamantov, ki sem ga dobila od svoje matere, in ta red sv. Mihaela, ki ga imam od svojega soproga ; vredno je oboje približno petdeset tisoč lir. Priseg:» sem, da umrjem gladu rajši nego da bi se ločila ,od teh dragocenosti; toda danes, ko utegnejo korisliti njemu ali pa njegovim braniteljem, treba žrtvovati vse tej nadi. Vzemite jih; če potrebujete denarja z* svoje podjetje, prodajte jih, brez vsakega strahu, lord. Toda če najdete sredstva, da jih ohranite, po* vedite, milord,  da mi storite s tem največjo ušli*
ki jo more storiti plemič kraljici, in da bodo on 1 ki mi prinese to svetinjo in ta križ, na dan naše s. [ blagoslavljali moji otroci in jaz.
—  Milostljiva gospa, odvrne Winter, služil vam bom ves udan. Pustim na varnem mestu te dve dragocenostmi jih ne bi vsprejel, ko bi mi ostalo še moj'i nekdanje imetje; toda moje premoženje je konfiseirano, kar je bilo denarja, je že pošel, in tako se moramo zateči, kamor je le mogoče. V teku ene ure bom pri grofu La Fere-ju, in jutri bo imelo Vaše Veličanstvo zanesljiv odgovor.
Kraljica ponudi Winterju roko, katero ta spoštljivo poljubi; nato se obrne kraljica proti svoji hčeri ter reče:
-- Milord, kralj vam je naročil, da sporočite tej deklici nekaj od njenega očeta.
Winter se začudeno pogleda; ni razumel, kaj hoče kraljica reči.
Kraljičina Henrieta stopi tedaj smehljaje in vsa zardela predenj ter mu ponudi svoje čelo v »poljub. (Dalje pride.)
gova krSčanska dolžnost. Kristus ni učil zdražbarstva in obrekovanja svojega bližnjega, pač pa ljubezen do svojega bližnjega. To dobro vedo naši ljudje in za to pri njih laži in obrekovanje, Se tudi pride iz blagoslovljenih ust, ne bode imelo vspeha.
To naj si zapomni častiti g. komenski kaplan, da mu bo lažje pri srcu, ko bode slišal vest, da so Kraševci po veliki veČini oddali svoj glas svojemu priljubljenemu uči telju g. 3oi. Štreklju, ] jjega bi rad On^niČ tolcevanjem spravil ob dobro ime. Kako bode tolmačil narodu zapoved, ki pravi: „Ne kradi!"
Iz kanalskega okraja.
---------V $r«il|M SI Uiti -Nltr drži  se posebno
hriba Globočak. Več oseb ga je videlo, v posebnem spominu ga je ohranil pismonoša, ki je moral leteti pred njim za Žive in mrtve; revež v svoji razburjenosti si ni znal pomagati *¦ vreči bi moral „Prim. list* na tla, in volk bi imel dovolj. Nekateri domnevajo, da je to isti volk, ki je strašil pred kratkim po Furlaniji. -V isti občini vlada živinska bolezen, krave kar na tla padajo in to vsled nedostatka prave krme. V eni noči so popadale tri krave nekemu posestniku na tla.
b Kili. — V „Primorskem listu8 smo čitali neki dopis iz Kala. Da bode pa vsak vedel, koliko je resnice na tem, moramo to reč malo bolj natanko popisati. Na dan sv. treh kraljev so napravili neki ples s harmoniko oni fantje, ki so Šli poslušat »klerikalni socijalni kure* v oni hiši, kjer stanuje gosp. učitelj Filipič. Ko »večer ni bilo kosec teh komedij, se je g. F. temu umaknil, da bi ložje dočakal konec in šel spat. Pa, glej, slabo jo je zadel, prišel je skoro med same klerikalce; tam so se že pričkali naši in nasprotni, torej g. F. je prišel zadnji tje, ne pa da je on peljal tje ljudi, kakor pravi umazaoja cunja „P. L.a Ko je nekdo zakričal : „štoe' ima ne v*ein nož ali revolver, takrat so se naši vsi bolj zganili in v tem času se je neki kozarec razbil in F. toliko obrezai, da niti prsta ni bilo treba obvezati. Tiska je regnica. Dalje pravi, da je pri nas žkarlatina, kar pa ni res, so bile le neke „ maroške", kakor pri nas pravimo. Tudi umrl jo le en otrok, ne pa več. Dalje pravi, da županstvo trka radi tega, pa nobeden ne sliši. Lažnivci! Niti črke ni županstvo radi tega napravilo, izvzemši, kar je bUo vpraša-no od glavarstva. Dalje pravi, da je g. F. točil vročo kri ali on je ai točil, poznamo pa nekega drugega, ki ne pretaka krvi. Vemo p« tudi pikantno dogodbico. Torej, molčite! f J Tudi drugi naši k! rikalci imajo marsikatero napako.
Nekega naprednjaka je bolela noga, hjegov klerikalni sosed mu je hitro očital, ia ga je Bog kaznoval, češ, ker je volil rruntarja. Letos se je pa revežu povrnilo; yrst ga tako boli, da mu ni moč prestajati : Vli ga ni Bog kaznoval morda radi tega, ker jtf Gregorčiča volil V!
Iz tolminskega okraja.
Brili« ll pivske dfaŠtVO BI Slapa izraža vsem onim čast. gospodom, ki so se vdeležili dne *.». t. m. plesnega venčka. zahvalo, posebno toplo se pa zahvaljuje onim, ki so vstopnino ireplačali.                                         Odbor.
Iz bouškega okraja.
_',',       Hirodll Čitalnici I BJTCU priredi  23. t. m.
eliko maškerado   s kotiljoni m korijandolu
ve najoriginalnejši  maski   dobita  premije.
•i veselici  bo sviral oddelek  47. pešpolkt
Gorice. Odbor se nadeja obile udeležbe.
posojilnice", kjer je ostal marljiv in vesten blagajnik do smrti. Podpiral je rad razna narodna društva, bil v raznih odborih kot pregledovalec računov, in rad je bil za blagajnika pri marsikateri prireditvi v Gorici. Bil je pravi naroden mož. Naj počiva v miru l Razžaloščeni gospej soprogi naše iskreno so-žalje!
Imenovanji Ia premeščmjt i politični službi.
— .I^nister jza   notranje stvari je imenoval 'okrajnega  komisarja  z naslovom  in
Domače vesti,
t JMft] KipiS. — Včeraj zjutraj je umrl v Gorici gospod Andrej Kopač, blagajnik »Goriške ljudske posojilnice8 in vpokojeoi okr. orožniški stražmešter. Umrl je po kratkem bolehanjii v starosti 54 let. Pokojni je služboval kot orožnik največ na Tolminskem, kjer je ostal, zlasti na Kobariškem, v najboljšem spominu zbog svoje vestnosti, previdnosti in razsodnosti v težki službi. Njegova lepa mirna beseda je izdala več nego vsaka strogost. Po upokojitvi se je preselil s svojo gospo soprogo v Gorico, kjer si je pridobil splošne simpatije v krogih, kjer se je gibal. Izvoljen je bil kmalu v ravnateljstvo »Goriške ljudske
značajem okrajnega glavarja Gvidona Pol-1 e y-a v Kopru in namestniškega tajnika, z naslovom in značajem okrajnega glavarja Ar-turja barona S.c h m i d-Z a b i e r o w a na Volovskem, okrajnima glavarjema.
Namestniškemu tajniku Edmundn Fa-biani v Trstu je podeljen naslov in značaj okrajnega glavarja. — Okrajni komisar Ernest conte D a n d i n i de Sylva je imenovan namestniškim tajnikom na Primorskem.
Premeščeni so: okrajni glavar Oton Schneider iz Poreča v Gradiško, okraj-glavar dr. Geza M u r a d iz Trsta v Poreč kakor voditelj okrajnega glavarstva, namestnici tajnik Budolf Gorlzutti iz Pule v Trst.
OflUfli lltluic štrikllj, ki zadnji čas deluje za prihodnje volitve od občine do občine na Krasu, pride tudi na Vipavsko, katero zastopa že v državnem zboru in jo hoče zastopati tudi kot poslanec splošnega volilnega razreda v deželnem zboru.
Čitalnica goriška, v katere) je sedaj skoraj polnoštevilno vsa inteligenca goriških Slovencev brez ozira na politično nazirunje združena, tako da je to društvo istiniti oficielni reprozen-tant goriških Slovencev na zunaj, priredi svoj veliki ples na pustno nedeljo t. j. 1. marca t. I. v svojih društvenih prostorih. Vabila se že razpošiljajo, in ako bi se komu po pomoti do konca tega tedna ne dostavilo, naj se blagovoli obrniti ustmeno ali pismeno na odbor.
Društveni prostori se tako priredijo, da no bode postrežba samo v pritličnih gostilničnih prostorih, ampak tudi v društvenih prostorih v prvem nadstropju, kateri bodo ta večer vsi zakurjeni, na kar posebno gospode ne-plesalce opozarjamo.
Čitalniški veliki ples je bil v preteklem društvenem letu tako glede okusne prireditve prostorov kakor tudi glede mnogobrojne vdeležitve od strani naše inteligence jeden najsijaj-nejših v Gorici. Soditi po pripravah in zanimanju naše inteligence za ta ples, smemo Že zdaj trditi, da letošnji Čitalniški elitni ples ne zaostane v nobenem oziru za lanjskim.
FfSIllIru je bil v torek na dunajski univerzi gosp. Pavel Š a v n i k doktorjem vsega zdravilstva. Mladi g. doktor je član in soustanovitelj društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Save* na Dunaju.
Pivski ll tllttilt IriltfO priredi dne 4. aprila 1908. svoj XII. koncert. Proizvajalo se bo: „Te deum* Antona D?ofaka, polni zbor z orkestrom, sopran in bas solom. Vabijo se gospe in gospodje pevci na redne vaje vsak pondeljek in Četrtek ob 6. za prve, vsak torek in petek ob 8. zvečer za druge.
DlSClfilfll. — Pri volitvah mora veljati železna disciplina. Kandidate, katere se postavi, mora voliti vsak naprednjak. Da se ne more vstreči vsestransko, vsem okrajem in okolišem, na tem je kriv novi volilni red, ki je skrpucan kar tako ,tje v en dan11. Vsi volilci morajo nastopiti kot en mož ter iti na volišče volit postavljene kandidate. Železna disciplina veljaj za vse napredne volilce!
Sekolevt mikirida „V Gozdu". — Ravnoka r smo dobili markonigram iz Olimpa, naj se pripravimo za sprejem same samcate Dijane, boginje lova, ki s sijajnim spremstvom namerava počastiti našo prireditev. Dobro znamenje to! Če Olimpska prebivalka^ in tako vplivna, kot je Dijana, poseti našo maškerado, je že danes gotova stvar, da bo vspela božansko, kajti ne moremo si misliti, da bi se drugače ponižala med nas uboge zemljane, boginja, ki je vendar vsevedna in vidi tudi v prihodnjost.
Dijana je boginja lova; njena pušica ne zgreši  nikdar cilja. Vse  dvo in  trinoge
živali.in živalice boste torej morale paziti, da ji ne pridete preblizo, kajti zanjo ne velja i noben „šoncajt*. Pač pa se vam ne bo treba tako bati njenih lovcev-spremljevalcev. S temi bi se celo naši lovci-zemljani lahko merili, prvič, ker bi se Dijani zamerili, če bi se kedo predrzni! kaj zadeti v njeni prisotnosti, drugič pa — verjamite nam, nišo nič boljši od naših.
Tudi ciganski bandi^ne bo treba se sramovati pred njo, kajtf*dasi iz Olimpa, prinese s seboj tudi onosvetsko načelo, da izven te doline solz prenehajo vse šarže — vsaj tako se nam je namignilo.
Skoraj bi bili nekaj pozabili. Na maške-radi, če tudi v gozdu, je treba imeti polne mošničke ~ in ne bo se dalo preprečiti, da jim bo marsikak tolovajček stregel po življenju. Pozor torej vsi oni, ki bodo očarani gledali božanski Dijani v obličje.
Volilni posojilnica. — Št. Ferjan hočejo dobiti klerikalci s tem, da so ustanovili tam »kmečko hranilnico in posojilnico". Prišel jo je ustanavljat sam semeniški profesor dr. Pavlica, ki je imel potem tudi volilni shod. Posojilnica seveda nima prave ga namena posojilnice, zato tudi ne bo vspevala; namen jej je le: pridobiti v Št.Ferjanu glasove za klerikalne kandidate. Mislimo, da Št. Ferjanci to uvidyo ter obrnejo klerikalcem hrbet.
PrvaClIVCl zmerja „Gorica" s pijanci, su-roveži, divjaki — ker niso pustili, da bi far-bala ljudi v zavedni Prvačini sveta moža Dermastia in Zega. Prvačkovci si to dobro zapomnijo ter dajo na dan volitev lažnikom pri »Gorici" odgovor, kakoršen zaslužijo.
V ČepctlHU je bil v nedeljo tudi klerikalni shod. Sponesel pa se ni posebno dobro, ni bil ne lep ne sijajen, ampak samo »shod v Čepovanu", kakor poroča »Gorica*. Kiji lep ni bil, dasi je priSel pridigat v Cepovan lepi Ciril Vuga iz Gorice. Govoril je tudi „urmohar* iz Bat, tisti, ki po geslu »Svoji k svojim" kupuje svoje potrebščine pri Lahu v Solkanu. Pravijo, da je Rustja zbudil smeh. 9,% verjamemo, da so se mu smejali, pa ne njegovim zafrkacijam, ki so puhle, ampak radi nečesa drugega. Kaj le pošiljajo Rustjo okoli; ta jim vse skvari.   Nam prav 1
'% NOT fbllllH rtld ft grajll urednik »Gorice" Kremž&r v Šmarjah, To pa radi tega, ker je bila na shodu večina naprednjakov. če je med samimi klerikalci, ga pa hvali. Na take neumne limanice ne sede nikdo.
Volilni red pa se mora spremeniti. To morajo izposlovati v prihodnjem deželnem zboru naši poslanci. V tem znamenju naj se vršijo volitve 1
t alltikl ll bolniki. — V Prvačini so iskali g. miri ca, da gre obhajat na smrt bolno ženo. Ni ga bilo. Umrla je nespovedana. Kaj je delal V I kaj drugega, Če ne politiko?— Politika je sedaj nad fse — bolniki naj čakajo. Zukaj imamo torej pravzaprav nunce? Ali zato, da ko na razpolago, kadar se jih rabi za rtuhovsko službo, ali zato, da uganjajo protiljudsko politiko?
Kttliir ll lSltll|i. — V Šmarjah je govoril v nedeljo urednik »Gorice* Kremžar, ki je pridigal o preustrojitvi ljudske Šole, kakor da bi moral vsak stan imeti svojega učitelja, ter je rekel med drugim, da se dobi sedaj učitelje, ki ne ločijo krompirja od repe. Tako sodijo klerikalci o učiteljih.
Klub SlOT. RltollkllstOV priredi v soboto dne 22. februvarja svoj I. športni veaček v dvorani hotela »pri zlatem jelenu". Svira orkester. JJačetek ob 0. uri zvečer. Obleka športna ali promenadna. Vstopnina: gospodje 2 K, dame proste. Kdor bi se rad udeležil pa ni dobii vabila, naj ,se zglasi glede vabila pri g. De klevi pri zlatem jelenu.
PrilOII. — Današnji številki ^Soče" smo priložili »Kažipot" po Ljubljani in kranjskih mestih". Cena istemu je K 2.— več 10 vin. za poštnino.
Ustnici. — V O—n. Prihodnjič.
znano protfpoljško predlogo v dragem branju, *odk *"'«tataiitf 4gtMriMb*ta& Tafcd- te glasi ll«.:* »Držav*'se podeli pravica; da si pridobi v (roratiibo(?) netoštva zemljišča potom razlastitve«, takoj nato p* se jer vrinil novi § 13. a, ki določa obširne izjeme, Mor; poslopja'ki so posvečena javni božji službi; pokopališča; posestva, ki so last cerkev> verskih družeb; zemljišča ustanov, fidejkoraisov; zemljišča,-'ki jih ima sedanji posestnik že najmanj 10 let; zemljišča, kijih je se&nji posestnik podedoval ali priženil itd. —Sicer pa tudi tako spremenjena predloga še ni zagotovljena, ker se vladi Še vedno nI posrečil kompromis z opozicijskimi strankami v gosposki zbornici.
Ziradl iBliznliklh projektov na Balkanu. - iz nemških političnih krogov poročajo, da bo Nemčija slej kot prej podpirala Avstro-Ogr-sko in Rusijo, da se izvede program, ki se je sklenil med zadnjima dvema velesilama glede Maeedonije v Miirzstegu. — Projekt železnice od Donave do Jadranskega morja je popolnoma resen. Z zgradbo te železnice postane Srbija popolnoma neodvisna oo* Avstro-Ogrske ter si zagotovi svoj izvoz na 'Francosko in Angleško. Macedonija bo lahko obilico svojega lesu izvažala v Italijo, vsled česar bo trpel tak izvoz iz Avstro-Ogrske. Zato v Rusiji pričakujejo, da se bo Avstro-Ogrska rajfii odpovedala železnici skozi Sandžak, kakor bi dovolila zgradbo te železnice.
Odprm direktnih davkov ni Francoskem, - v ministrskem Bvetu je napovedal finančni minister zakonsko predlogo, s katero se odpravijo direktni davki ter se nadomestijo s splošno pridobnino iz z dopolnilno pridobniao za rodbinske poglavarje.
Politični pregled.
V avstrijski delegaciji je vojni odsok sprejel predlog za zvišanje plač častnikom in moštvu ter glede1 izboljšanja hrane za moštvo.
Konstltucljt zi Bomo In Hircegotlao. — Zatrjuje se, da dobi Bosna ob priliki cesarjevega jubileja konstitucijo. Deželni zbor bo šte! 140 poslancev. Med temi bo 46 virilistov in 94 voljenih poslancev.
Nielim razlastita« iol|iklh zemtjtšč n Pruskem. — Komisija gosposke zbornice je   sprejela
Razne vesti.
Umrl |l v Celovcu g. Simon Janežič, bivši ravnatelj družbe sv. Mohorja, star 67 let.
Dunajski »Vatirland" je postal nezadovoljen s — kranjskimi klerikalci. Povod tej nezadovoljnosti je volilni oklic klerikalne stranke za deželnozborske volitve. Omenjajoč, da oznanja volilni oklic demokratiziranje deželne ustave, pravi „Vaterland" doslovno: „Merk-wiirdig geschieht in dem Aufrufe des katho-lischen Momentes keine ausdruckliche Er-iung und doch lag sonst darin der Schwer-; .Kt der Partei. Steht sie jetzt vielleicht hauptsiichlich auf dem demokratischen Beine und hat sie den katholischen Programmpunkt an eine untergeordnete Stelle geruckt". V pomirjenje' BVaterlandaB bodi povedano, da je katoliški moment postavila klerikalna stranka le iz taktičnih nagibov v ozadje, da bi aglje lovila kaline na svoje limanice. 4     Slov. akad. društvo »Mriji" v Pragi priredi
V petek dne 21. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotelaGraf s prijaznim sodelovanjem gospe Taborske, članice mestnega gledališča na Kral. Vinogradih, slavnostni večer ob priliki štiristoletnice Primoža Trubarja s sledečim vsporedom: cand. phil. Ivan Lah: Primož Trubar in slovenska reformacija, ga. M. Taborska*. Recitacija Aškerčeve „ Slovanske legende« ter iz »Primoža Trubarja", teh. Klav-dij Kubeš: Primož Trubar-Hus (paralela češko). Statistiki umorjenih vladarskih glav od 1.1800.
— Od leta 1800 do 1900 je bilo umorjenih 10 predsednikov, 2 cesarja, 2 sultana, 1 šah in ena cesarica. Od leta 1900 do 1908 so pa umorjeni bili 3 kralji, .1 kraljica in 1 predsednik.
Zastrupljenje S Sirom. — Vsled zauživanja sira je obolelo v Triburgu na Nemškem*80 oseb. Med bolniki so večinoma-delavci tam-kajšne tovarne stekla, ki je vsled tega morala prekiniti svoje delovanje. Stvar se strogo preiskuje.
Ni AiglBŠklD je umrlo lani 2800 otrok vsled opeklin, dobljenih pri pečeh in ognjiščih.
UkfadOfll biseri. — Grofici W. je bila v soboto ukradena iz njene sobe v Hindersin- \ strasse v Berolinu, ko se je za malo časa odstranila iz sobe, poldrugi meter dolga verižica biserov, ki je stala 250.000 mark in igla v vrednosti 17.000 mark. Kdo naj bi bil tat, se še ne ve.
Katastrofa v rudniku v Južni Mrlkl - "v pre-mogokopu v Glencon-u so eksplodirali plini, in vsled tega je zasutih dvanajst Evropejcev in 49 domačinov. Bati. se je, da so vsi že mrtvi. Rešiti se jih ne more, ker grozi zo-petna ekšplozjja.
Načelstvo »Goriške ljudske posojilnice" v Gorici izpolnuje britko dolžnost in naznanja vsem članom in prijateljem tega denarnega zavoda žalostno vest, da je umrl včeraj zjutraj ob 4,uri nje dolgoletni član ravnateljstva in denarničar, gospod
Andrej Kopač,
c. kr. okr. orožniški stražmojster v p. itd.
Pogreb dragega pokojnika se vrši danes popoludne ob 4V2 uri izpred hiše žalosti v Gosposki ulici št. 11 na domače pokopališče.
V GORICI, dne 20. februvarja 1908.
.  Načelstvo »Goriške ljudske posojilnice".
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Birici CorsB Franc. Gios. it. 2. ^——  Filijalka ? Dornbergn.  .====
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvrSuje točno in nata no po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.
Zk veliko   noč   priporoča   goriške plnce, potice itd.
Anton Potatzk? v Corici.
Na uredi Barija 7.                    I
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.                j
Najceneje kupovalšče nlroberSkega In drobnega   | bite* ler tkanin, preje In nitij.              j
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnike. !
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojafo in favljarj«.
STutlnJIce. _ Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:                       >
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,   2    m ~a
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likarj« na drobno alt v originalnih fautelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
P*- po jafco zmernih cenah. -••
Prwa goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
Osebnost: papirnati fopiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 : 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm
===== 100 X 150 z monogramom. =
Ferd. Hlakuc
pooblaščen ia priznan pvrotennik Gorica, tehatišče Frana Jos. 34-
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „l) o g a n aa tik sodnijske palače.
Ne le v začetku
izdelovala je  Prva kranjska tovarna testenin dobro blago, da privabi kupce, kakor se je govorilo, ampak kakovost je vedno ista. Sezite tedaj po »Pekatetah«!
TrLcW5ko-obrtqa zadruga V Gorici
reglstrovana zadruga 8 neomejenim Jamstvom.
-Loj-
kupujemo po najvišji dnevni eeni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gahršček.
\ Lekarna Cristofoletti
v Gorici.
ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic jo neprekosljiva — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiič; co popije. Okrope pokvarjeni želodec, storr. da zgine y (Varstven« immku). v kralkem (asu omo-J tica in životna lenost (mrtvost). Te J kapljice tudi storč, da človek  raji jš.
¦        Cena steklenici 60 vin.
¦      Brlstofolettijeva pijača iz kine
I in   ČpIp73    naiboliž-    pripomoček    pri Y 111   iiolvliUt zdravljenju a trskinim oljem.
a Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorioic je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri sku seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odpladevanje v petih letih, proti odplačilu po
2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri poBojilih na obroke se po želji izposojevaloa določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine (/i% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
--------- (boa) ---------
^ u najuečji izberi  -  po Cudooito nizkih cenah
I Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRAHCa
BRATOV  BRANSA  V  MILANU
ledini lastniki načina za izdelovanje,
la najhoi] učinkujoča želodčna greitčica *'8taj
Neizogibno potrebno v vsaki družini i Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni