PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 9 (12.947) Trst, torek, 12. januarja 1988 Tako je potrdil 25. Dan emigranta v nedeljo v Čedadu Za razvoj manjšine je nujno sprejetje zaščitnega zakona Socialisti napovedali skorajšnjo predstavitev svojega osnutka ČEDAD — Ko so prizadevni delavci KD Ivan Trinko iz Čedada pred 25 leti prvič priredili Dan emigranta, nikakor niso mislili, da bo prireditev v teku let zadobila razsežnost, ki jo sedaj ima. Res je, da se je marsikaj v tem obdobju v Beneški Sloveniji spremenilo; zaradi pomanjkanja delovnih mest se je ta obmejni pas postopoma izpraznje-val, tako da je problem izseljenstva -poleg asimilacije — postal ena najbolj pekočih ran, ki jo je težko zaceliti. In vendar se je v teh krajih kljub vsem neugodnim razmeram marsikaj dogajalo. Za kakovosten napredek in razvoj so potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi na vseh ravneh, prvi med katerimi je zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. To je prav gotovo potrdil tudi nedeljski, 25. Dan emigranta, ki je prerasel v pravi praznik Slovencev iz videmske pokrajine. Ostal je predvsem prijetna priložnost za srečanje znancev in prijateljev, vplivnih političnih mož in kulturnih delavcev, pa tudi ljudi, ki jim je praznik prirasel k srcu. Zahteva po razvoju teh krajev je bila jasno izražena v posegih govornikov, tako 'Sandra Pascola, predstavnika slovenskih organizacij iz videmske po- krajine, kot senatorja Stojana Spetiča, medtem ko je poslanec Gabriele Ren-zulli izkoristil priložnost in naznanil, da bo socialistična stranka predložila svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v teku nekaj dni, kar bo gotovo prispevalo, da bo razprava o tem vprašanju zadobila širše razsežnosti. Ni dvoma, da je sprejetje zaščitnega zakona — kot je poudaril senator Spetič — ključnega pomena za razvoj teh krajev (in ne samo teh), čeprav so velikega pomena tudi drugi ukrepi, kot zakon za obmejna področja, ki naj bi ga po Renzullijevih besedah parlament sprejel že v teku tega leta. Socialistični poslanec je tudi napovedal, da bodo socialisti poskušali izvedeti pri podtajniku Spiniju, kakšne namene ima vlada glede zakona o zaščiti.slovenske manjšine, ker bi po njegovem bilo primerno, da bi tudi sama predložila svoj osnutek. Ko praznujemo 40. obletnico italijanske ustave je skrajni čas — sta odločno poudarila Sandro Pascolo in Stojan Spetič — da država končno izpolni svoje obveznosti, ki ji do manjšine, nalaga ustavna listina. NA 3. STRANI ^ okviru kulturnega programa je na Dnevu emigranta nastopil tudi zbor Pod lipo iz Barnasa Tudi včeraj nazadovanje na borzah MILAN — V skladu z negativnimi gibanji na glavnih tujih borzah, se je tudi teden na milanski borzi začel s padcem indeksa MIB za 2,42%. Na ta način se je v veliki meri izničila letošnja rast vrednosti delnic in indeks MIB je dosegel vrednost 1007 točk, kar je le 0,7% več kot na začetku leta. Količina prodanih delnic je bila manjša, kot so napovedovali, vendar pa je vseeno presegla vrednost petkove menjave, ko so prodali za 90,044 milijarde delnic. Hud padec vrednosti delnic pa so včeraj zabeležili tudi v Tokiu. Srednja vrednost indeksa Nikkei je včeraj znašala 22.578,43 jena, kar je 294,13 jena manj kot v petek. Do padca je po mnenju strokovnjakov prišlo predvsem zato, ker so operaterji po petkovem padcu indeksa Dow Jones čakali predvsem novice iz Wall Streeta in rajši niso posegli v borzna dogajanja. Podobno kot v Milanu in Tokiu je bilo tudi v Londonu, kjer je že v prvi uri delovanja borza Stock Exchange izgubila približno 9,5 milijarde funtov. V Londonu pričakujejo, da se bo tak trend na borzi nadaljeval še vse do petka, ko bodo objavili podatke o britanski trgovinski bilanci, ki naj bi po mnenju gospodarskih strokovnjakov prinesla tudi zmanjšanje neposrednih davkov. Jasna navodila slovenskim delegatom v zveznem parlamentu Slovenska skupščina razpravljala o zveznem gospodarskem načrtu DEJAN VERČIČ LJUBLJANA — Včerajšnje zasedanje slovenskega parlamenta, na katerem so ponovno razpravljali o gospodarskem načrtu zvezne vlade za tekoče leto, bi naj po pričakovanjih bilo kratko in nezanimivo. Bilo pa je dolgo in napeto. Na koncu je slovenski parlament vendarle pooblastil svojo delegacijo v zveznem parlamentu, da glasuje za gospodarski načrt zvezne vlade, če bodo zato izpolnjeni pogoji, ki so jih slovenski poslanci dali svojim predstavnikom v Beograd na pot. Zvezni parlament je o gospodarskem načrtu Mikuličeve vlade razpravljal predzadnji lanski dan, a ga takrat ni sprejel, predvsem zaradi zavračanja s strani Slovenije. Prejšnji teden sta o nesprejetju gospodarskega načrta razpravljali tudi predsedstvi jugoslovanske države in komunistov, šefi republiških in pokrajinskih parlamentov in vlad pa so se sestali s predsednikom jugoslovanskega parlamenta in nekaterimi člani vlade, ki je zasedala ves prejšnji teden in oblikovala tudi nekaj novih predlogov. Kamen spotike med Mikuličevo vlado in slovenskim parlamentom je bilo vprašanje razpolaganja z devizami. Zaenkrat se računi jugoslovanskih podjetij v tujini plačujejo po prosti volji zvezne vlade, ki izvoznikom pobira devize in jih daje tistim, za katere ona misli, da jih potrebujejo. Rezultat tega je, da računi v tujini ostajajo tudi več mesecev ali pa kar sploh neplačani. Zato je jugoslovanski delež v svetovni trgovini resno ogrožen, istočasno pa vlada pričakuje, da bo ob enoodstotni gospodarski rasti v državi krizo reševala z izvozom. Slovenija zahteva, naj podjetja, ki izvažajo, sama razpolagajo vsaj z določenim odstotkom ustvarjenih deviz. Zaradi tako različnih stališč med zvezno vlado in Slovenijo je Jugoslavija ostala brez gospodarskega načrta. Medtem je zvezna vlada nekoliko spremenila svoja stališča in zdaj predlaga, naj bi vsaj tisti izvozniki, ki izvažajo več kot uvažajo, razpolagali z delom dobljenih deviz. Vladin predlog pa je zaenkrat formuliran tako, da lahko pomeni pol poti do slovenskih zahtev ali pa tudi le varianto sedanje vladine politike. Zato sta slovenska vlada in gospodarska zbornica predlagali parlamentu, naj predlog zvezne vlade podpre pod pogojem, da se pred njegovim sprejetjem njegova formulacija prečisti in prilagodi slovenskim zahtevam. In parlament je po šesturni razpravi dal svoj pristanek. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Uradno: SZ pojde v Seul NA 15. STRANI Odslej ob torkih PD na 16 straneh lfiP^lmorski dnevnik izhaja dane; riv*traneh z bogatejšo športno in in K° kronik°. gospodarsko str. 0riY?č novicami z drugih podrt „ S el bo časopis izhajal v tem ol H . ^sak torek, da bi še popoli rini ,os(ei informiral svoje brak Sejanju doma in v svetu. Ob ]sa torkova številka je skupi knV°i®° GosP°darstvo prvi leto nič* v naP°rib uredništva in za mn , za krePitev in bogatenje sina-. 93 dnevnika. Današnji b teaiie se druge pobude, o kateri io sicer še preuranjeno spregt !Tl; obveza vseh, ki ustvarjajo hn°i^Ski dnevnik, pa je pripravit °ij pester in informativno poj asopis, ki bo obveščal o doqaji manjšini, obenem pa bo še pa eje spremljal vse miselne, družt •n gospodarske tokove, pod vplr Katerih se sodobni svet tako h spreminja. SZ bo začela umik iz Afganistana L maja če bodo marca dosegli sporazum v Ženevi MOSKVA — V prihodnjih mesecih bodo menda rešili zapleteno vprašanje prisotnosti sovjetskih sil v Afganistanu. Tako je vsaj mogoče sklepati po članku, ki ga je včeraj objavilo glasilo KP SZ Pravda. V daljšem poročilu, ki ga list posveča Afganistanu, je med drugim najavljen tudi datum, ko bi se moral začeti umik sovjetskih vojaških enot iz Afqanistana. Datum je dokaj suqestiven, in sicer 1. maj 1988. Za Sovjetsko zvezo pa je treba pred tem umikom izpolniti nekaj pogojev, ki so ozko vezani na potek afgansko-pakistanskih pogajanj v Ženevi. Ce se bosta državi sporazumeli, bi lahko SZ začela umik že maja meseca. Pravda navaja, da je 1. maj v resnici le prvi možni datum za odhod sovjetske vojske iz Afganistana. Pred tem pa bi v Islamabadu težko odpravili vsa oporišča dušmanov (ruski termin za mud-žahedine), ki se nahajajo na pakistanskem ozemlju. Če na to gledamo iz drugega zornega kota, pomeni da bi 1. maja tudi ZDA prenehale podpirati dušmane. Ko smo že pri analizi izbire tako pomebnega datuma, potem lahko navedemo tudi drugo razlago, ki jo daje Pravda. Novinar trdi, da so vsi sporazumi, ki so jih sprejeli v Ženevi, stopili v veljavo točno 60 dni potem, ko so jih podpisali. Pravilo bi seveda veljalo le v primeru, ko bi se Afganistan in Pakistan dokončno sporazumela do 1. marca. Mimo bolj ali manj zanimivih interpretacij izbire nekega datuma, ostaja najpomembnejša vest ta, da je Sovjetska zveza datum umika svojih čet iz Afganistana sploh omenila. V tem Pravda dosledno sledi izjavam sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja, ki je ob svojem povratku iz Kabula izrazil prepričanje, da je končno napočil čas rešitve afganistanskega vprašanja. Manj optimisti so menda v ameriškem taboru, tako vsaj navaja Pravda, kjer se še niso domenili za točen datum, ko naj bi odrekli podporo mudža-hedinom, so pa izjavili, da bodo to storili šele potem, ko se bodo umaknili sovjetski vojaki. Medtem sta tako Pakistan kot Afganistan že izluščila nekaj skupnih točk, na osnovi katerih bosta lahko zdaj gradila bodoči sporazum, Kabul in Moskva pa sta se prav tako domenila, da bodo leto 1988 dejansko poskusili umakniti sovjetske čete iz Afganistana. Afganistan bi lahko torej postal zanimiv termometer, s katerim meriti blagodejne učinke nove mednarodne politike, ki jo vodijo ZDA in Sovjetska zveza. Washingtonsko srečanje med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom je namreč znatno pripomoglo k temu, da sta se velesili sporazumeli tudi glede vprašanja Afganistana. To soglasje sta podprla tudi istočasna obiska sovjetske vladne delegacije v Kabulu in ameriške v Pakistanu. Še naprej stalna napetost na zasedenih palestinskih ozemljih Nove smrtne žrtve med manifestanti Jaser Arafat napoveduje protiukrepe Izraelski vojak pomaga palestinskemu šolarju, da si natakne plinsko masko. Danes sta oba, jutri pa... (APj GAZA, RAMALAH — Tudi včerajšnji dan na zasedenih arabskih ozemljih ni minil brez žrtev. Potem ko sta včeraj v bolnišnici umrla dva Palestinca, ki sta bila ranjena v prejšnjih dneh, je bil v bližini Ramalaha ubit še en mlad Palestinec. Kot vse kaže, so ga ubili izraelski civilisti, ker so Palestinci s kamenjem obmetavali avtb-mobil, v katerem so se Izraelci vozili. Že od prvih jutranjih ur dalje pa je včeraj na različnih območjih Cisjordanije in Gaze prišlo do številnih protiizraelskih demonstracij, med kate-rimije bilo precej ranjenih, izraelske vojaške oblasti pa so aretirale na desetine Palestincev. Izraelski radio tudi poroča, da na področju Gaze vlada stalna napetost in še posebej v begunskem taborišču Sata. V Jeruzalemu so Palestinci tudi v notranjosti samega mesta izobesili palestinske zastave, med hudimi demonstracijami pa je bila poškodovana tudi podružnica izraelske banke Hapoalim. Izraelski tisk je precej pozornosti posvetil tudi nedeljskim demonstracijam v Rafahu, ki so se razširile tudi na egiptovsko ozemlje. Po navedbah izraelskega dnevnika Haareca naj bi egiptovska vojska brez milosti streljala na pales- tinske manifestante. Egipt je te vesti takoj demantiral in zatrdil, da je šlo za solidarnostno manifestacijo Palestincev iz begunskega taborišča Kanada, ki je v celoti pod kontrolo Egipta. Pomočnik generalnega sekretarja OZN Goul-ding, ki se mudi v Izraelu od petka na zahtevo Varnostnega sveta, da razišče položaj na zasedenih arabskih ozemljih, se je včeraj sestal z izraelskim zunanjim ministrom Peresom. Goulding je pri tem poudaril, da je naloga Izraela da zagotovi spoštovanje zakonov in reda na teh ozemljih, vendar na miren način. Peres je v pogovoru zavrnil nedavno resolucijo Varnostnega sveta in Go-uldingu zagotovil, da se Izrael z zadostno samokontrolo sooča s palestinskimi manifestanti. Goulding se bo danes morda sestal tudi z izraelskim obrambnim ministrom Rabinom, čeprav je ta, kakor tudi premier Šamir, pred tem že odklonil srečanje s funkcionarjem OZN. V Bagdadu pa se je s skupino novinarjev srečal vodja PLO Jaser Arafat, ki je napovedal zasedanje vojaškega sveta PLO, ki bo razpravljal o položaju na zasedenih palestinskih ozemljih in skušal najti ustrezne protiukrepe za izraelske vojaške akcije na teh ozemljih. • Skupščina NADALJEVANJE S 1. STRANI Pred tem. pa je predstavnica vlade morala nekajkrat poslancem pojasniti, da slovensko strinjanje z gospodarskim načrtom ne sprejemajo zaradi »ukaza od zgoraj«, ampak ker se predlog zvezne vlade res približuje slovenskim zahtevam. Vendar se parlamentarci niso dali tako lahko odsloviti. Od zvezne vlade zahtevajo še, da kaos, ki ga je naredila z zamrznitvijo cen, popravi še do konca januarja (predvsem naj dvigne cene mesa, mlečnih in mesnih izdelkov), do konca leta pa naj cene povsem sprosti. Nadalje zahtevajo, naj zvezna vlada bolj resno prouči omejevanje porabe, ker zaenkrat grozi, da bi naj stabilizacijo plačali le šolstvo, zdravstvo ali celo znanost. Predvsem pa slovenski parlament zvezno vlado opozarja, da Slovenija ni pripravljena plačevati nič večje »članarine« za federacijo, kot jo plačuje zdaj. Že konec marca pa bo slovenski parlament dal pod lupo ukrepe zvezne vlade in če s tistim, kar bo videl, ne bo zadovoljen, bo zahteval njen odstop. Zvezni parlament, ki je bil sklican za včeraj popoldan, se ni sestal. Vsi njegovi odbori se včeraj še niso uskladili pri vseh vprašanjih. Tanjug pa je kljub temu optimističen in napoveduje, da bo Jugoslavija danes popoldan dobila gospodarski načrt, vlada svoj proračun, spremenil bi se naj del devizne zakonodaje, pa še kaj. V Vidmu sestanek o vprašanju smeti in njihovega uničevanja VIDEM — Deželni načrt o ureditvi predelave in uničevanja odpadkov, ki je bil sprejet v začetku lanskega novembra ima nedvomno vrsto pomanjkljivosti. Povzročil je val protestov in nezadovoljstva neposredno prizadetih občanov v raznih krajih dežele, vrsto kritik so izrekli tudi predstavniki krajevnih ustanov, zelo ostri pa so bili v ocenah predstavniki raznih združenj za varstvo okolja. Vprašanje še zdaleč ni rešeno. To so posredno priznali tudi najvišji predstavniki dežele na včerajšnjem sestanku v Vidmu s predsedniki štirih pokrajinskih uprav in s pristojnimi odborniki. Sestanka sta se poleg predsednika deželne vlade Biasuttija, udeležila tudi deželni odbornik za zdravstvo Manzon in deželni odbornik za javna dela Bomben. Posebno pomembnih odločitev na sestanku niso sprejeli. Šlo je torej bolj za nekakšno izmenjavo mnenj in stališč, kako priti do ustreznejših rešitev vprašanj, ki so zelo aktualna zlasti v pordenonski in videmski pokrajini, pa tudi na Goriškem in v Trstu. Poskrbeti bo treba za ustrezno nadzorno zdravstveno in tehnično službo, da se prepreči, oziroma zmanjša možnost onesnaževanja okolja in zlasti podtalnice. Izdelati bo treba, za območja, kjer to še ni bilo storjeno, potrebne hidrogeološ-ke in druge raziskave, oziroma urediti in upoštevati že obstoječe gradivo. Seveda se ob tem postavlja nelahko vprašanje, kdo naj vse to opravi, saj menda trenutno ni na razpolago dovolj strokovno usposobljenega osebja. Sicer bo o tem govor na sestanku, ki bo prihodnji teden v Trstu, z odbornikom za zdravstvo. Na včerajšnjem sestanku je bil govor tudi o deželnem načrtu za upepeljevalnike, to je o načrtu, ki je povzročil val protestov. Deželni odbornik za javna dela je opozoril na vrsto vprašanj v vsaki od pokrajin. Tako naj bi recimo goriška pokrajinska uprava ponovno preučila osnovanost v deželnem načrtu zapo-padene rešitve, v Pordenonu naj bi poskrbeli za lokacijo upepeljevalni-ka v eni od industrijskih con, namesto dosedanjega odlagališča na območju San Quirina, v Trstu naj bi preučili veljavnost predlaganih tehnoloških rešitev. Na sestanku v Vidmu so se domenili, da Pokrajine do 15. februarja pošljejo svoje opazke in protipredloge. Postavlja se vprašanje, ali je Dežela pripravljena ponovno preučiti omenjeni načrt, ga spremeniti ali vsaj prilagoditi? Zaenkrat o dejanskih namenih le ugibamo, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da bodo junija deželne volitve. Danes popoldne bo v Gorici, na sedežu pokrajinske uprave, sestanek županov ožjega goriškega območja, včeraj pa so o teh vprašanjih govorili tudi na srečanju med predstavniki goriške Pokrajine in Občine. Sindikati o samourejevanju stavk v nekaterih sektorjih RIM — Vodstvo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je sinoči izdelalo neke vrste vsebinsko platformo o aktualnem vprašanju urejanja in sa-mourejanja stavk v nekaterih sektorjih, posebno pa v javnih prevozih. Pizzinato, Marini in Benvenuto so torej po precej živahni debati, ki je trajala več mesecev, dosegli politični sporazum o tem problemu, ki od blizu zanima tako prizadete delavce kot tudi širšo javnost. Kot se je lahko izvedelo so sindikati proti zakonski ureditvi tega vprašanja in se bodo na pogajanjih z vlado in z delodajalci zavzemali, da se samou-rejanje stavk vključi med temeljne smernice novih delovnih pogodb. Svoja stališča bo zveza CGIL-CISL-UIL jasneje osvetlila v prihodnjih dneh. Zvedelo se je vsekakor, da so sindikati že poverili skupini strokovnjakov delovnega prava in gospodarstvenikov nalogo, da izdela širši dokument in ga nato predloži ostalim družbenim silam, vladi in tudi političnim strankam. Včeraj je bil medtem spet črn dan za javne prevoze, posebno za letal- ski sektor. Skoraj ves dan je namreč stavkalo pomožno osebje na rimskem letališču Fiumicino ter na milanskih letališčih Malpensa in Lina-te. Pomožno osebje, ki v veliki večini podpira sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL, je hotelo s to stavko protestirati proti togim stališčem družbe Alitalia, ki noče sprejeti nekaterih njihovih temeljnjih zahtev pri obnovitvi delovne pogodbe. Če ne bo prišlo do bistvenih premikov bodo sindikati ponovili stavko prihodnji ponedeljek. Skoraj popolnoma pa je propadla 24-urna stavka strojevodij, ki so včlanjeni v avtonomni sindikat FI-SAFS. Vodstvo državnih železnic je sinoči uradno sporočilo, da je včeraj redno vozilo 90 odstotkov vlakov in da so zaradi stavke ukinili le nekatere krajevne vlake. Udeležba pri stavki je bila nekoliko večja le južno od Rima, kjer uživajo avtonomni sindikati nekoliko več podpore med strojevodji. SANDOR TENCE Protilibijski atentat v ugandski prestolnici NAIROBI Komaj so agencije sporočile, da je ugandski predsednik Yoweri Museveni odpotoval na obisk na Kubo, je glavno mesto Kampalo zajel nemir po eksploziji granate, ki je v središču glavnega mesta ubila libijskega diplomata in ranila francoskega diplomata in še štiri ljudi. Za zdaj še ni znano, kdo stoji za napadom, čeprav naj bi odgovornost za napad v poslopju v središču Kampale, v katerem so službeni prostori vet ambasad, za zdaj prevzela organizacija z imenom Zvezna vojska. Rečeno je, da naj bi se ta organizacija borila proti gospodarski, vojaški in politični navzočnosti Libije v Ugandi. V resnici so po vrsti vse protivladne ali protimusevenijev-ske organizacije usmerjene proti povezovanju Ugande z Libijo, pa tudi s Kubo in Severno Korejo. Nobenega dvoma ni, da se Museveni že skoraj dve leti, kolikor bo kmalu na oblasti, sooča z močnimi notranjimi odpori zaradi njegovih povezav zlasti z Libijo, Kubo in Severno Korejo. V teh povezavah je mogoče najti precej ironije, saj je Libija vojaško pomagala bivšemu diktatorju Idiju Aminu, ko se je proti njemu boril gverilski komandant Yoweri Museveni. Podobno se je dogajalo po Aminovem padcu in za časa druge vladavine predsednika Miltona Oboteja (od leta 1980 do 85), ko so v Kampali poklicali na pomoč severnokorejske vojaške in policijske svetovalce, ki so ravno tako pomagali se boriti proti enotam Yowerija Musevenija. Musevenijevo gospodarsko, vojaško in politično povezovanje s temi državami po eni strani priča o neverjetnih preobratih v svetu politike, na drugi pa naj bi potrjevalo njegov pragmatizem. Novi ugandski režim namreč hoče doseči gospodarsko obnovo Ugande v veliki meri s pomočjo tako imenovane barterske trgovine (menjava blaga za balgo), v kateri so močni vezni členi ravno omenjene države, Libija, Kuba in Severna Koreja. Musevenijeva Uganda je med prvimi navezala gospodarske stike z Libijo, ki Ugandi prodaja dragoceno nafto, iz Kampale pa v zameno za gorivo pošiljajo Libiji kavo, bombaž in še nekatere kmetijske pridelke. Uganda je sklenila dokaj obsežne posle tudi s Kubo in verjetno je Musevenijevo potovanje v Havano treba povezati s tem. V tej menjavi Kuba prodaja Ugandi sladkor in zdravila in dobiva kavo, fižol in drugo hrano. Treba je povedati, da je seznam ugandskih partnerjev v teh trgovinskih poslih dokaj dolg in da je na njem precej visoko Jugoslavija, ki je Ugandi prodala orožje (orožje v Kampali kupujejo za gotovino, kakor ogromna večina afriških in drugih držav, s čimer se potrjujejo teze o dobičkonosnosti trgovanja z orožjem). Poleg tega se je beograjski Energoprojekt lotil precejšnjih investicijskih del (posodobitev hotela Kampala v Kampali, obnova in izgradnja avtocest in daljnovodi). Ta investicijska dela Uganda deloma plača z gotovino, deloma pa jih odplačuje z bartersko trgovino. Kolikor je znano, Uganda plačuje in bo plačevala opravljena dela največ s kavo in z bombažem. Na seznamu bar-terskih partnerjev Ugande so poleg omenjenih držav tudi Alžirija, Somalija, Egipt, Sudan, Burkina Faso, Tanzanija in družbe iz Velike Britanije, ZDA in Zahodne Nemčije. Pred časom so novinarji v ugandskem trgovinskem ministrstvu izvohali, da ima Uganda resne težave v tej vrsti trgovine, ker ji preprosto primanjkuje blaga in kmetijskih pridelkov, da bi mogla zadovoljiti povpraševanje oziroma izpolniti svoje obveznosti. AVGUST PUDGAR Jutri srečanje med KPI in KD o institucionalnih reformah RIM — Jutri bodo na sedežu de-mokrščanske skupine poslanske zbornice demokristjani in komunisti razpravljali o institucionalnimi reformah. O umestnosti srečanja ima marsikdo pomisleke tudi zaradi polemik med obema naj večjima strankama vladne večine — KD in PSI. Včeraj je tajnik KD De Mita ob napovedi srečanja »ironiziral« socialistične zahteve o »trdni vladi«, ki naj izpelje reformo, s trditvijo, da bi to bila le »popoprana vlada«. Socialistično glasilo Avanti pa je v polemiki z demokristjani navedlo, da je sedanja vlada »šibka in krhka«, a ne zaradi socialistov, temveč zaradi notranjih demokristjanskih zapletov.. Ker se bliža sklicanje kongresa KD, so namreč že začeli spopadi med demo-krščanskimi strujami. Medtem se je KD pripravila na jutrišnje srečanje s seminarjem o moralnem vprašanju in institucionalnih reformah. Včeraj je spregovoril načelnik poslanske skupine KD Martinazzoli, o katerem trdijo, da bi lahko zamenjal De Mito na čelu stranke. Danes pa bo na seminarju spregovoril De Mita. Med obema pa ni bistvenih razlik glede vprašanja reform. Za Martinazzolija je treba predvsem posodobiti institucije, ne pa spremeniti ustave. Še več, po njegovem »se je treba vrniti k načelom ustave, le tako bo zajamčen pravi kurz in varen pristan«. Doseči je treba jasno ločitev in specializacijo obeh vej parlamenta, omejiti je treba število parlamentarcev, odpraviti zakon in spremeniti pravilnik o delu poslanske zbornice. Te naj bodo po Mar-tinazzolijevem mnenju smernice, ki naj preprečijo nevarnost sporov ob preštevilnih predlogih. Vsekakor KD nasprotuje predlogu podpredsednika vlade Amata (PSI), ki bi hotel, da parlament za en mesec »prekine« svojo dejavnost in se posveti izključno reformi. Temu predlogu nasprotujejo tudi komunisti, medtem ko se bodo socialisti razjasnili šele med jutrišnjo sejo strankinega vodstva. Medtem pa so komunisti včeraj predložili »načrt o reformi sodstva«, ki bi ga lahko parlament odobril že letos. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel sekratar Natta predstavlja ta paket »osnovno glavnico v načrtovanju reforme institucij, o kateri se sedaj soočajo vse demokratične sile«. O tem bodo poleg drugih bolj institucionalnih vprašanj vsekakor razpravljali tudi jutri na srečanju z demokristjani. Komunisti se ob predstavitvi »sodnega paketa« sklicujejo tudi na novoletni govor predsednika Cossige, in navajajo, da so nakazila finančnega zakona za sodstvo nižja kot leta 1987. Prav zato predlagajo eno milijardo lir izrednega nakazila, s katerim bi posodobili sodstvo in ustvarili strukture, ki naj omogočijo reformo kazenskega postopka do leta 1989. Komunisti obenem predlagajo reformo civilnega postopka in nove norme o jamstvu obtožencev na procesih. G. R. Predsedstvo CK ZKS o dejavnosti v zvezi s spreminjanjem ustave LJUBLJANA — Na včerajšnji seji predsedstva CK ZKS so spregovorili o aktivnostih v zvezi s spreminjanjem ustave. Ugotovili so, da je bilo v sklepnem delu priprav osnutka ustavnih dopolnil več posluha za resno obravnavo in za vsaj delno spoštovanje tudi tistih bistvenih pripomb, ki so se izoblikovale v širokih strokovnih, delegatskih in političnih razpravah v Sloveniji, kar edino lahko - kot je bilo poudarjeno tudi v pismu predsedstva SR Slovenije predsedstvu SFRJ - vodi k ustvarjalnejši javni razpravi in končnemu doseganju soglasja vseh republik in pokrajin glede naravnanosti in vsebine ustavnih dopolnil. Zato toliko bolj čudijo reakcije ponekod zunaj Slovenije, ki prizadevanja za čim večjo stopnjo soglasja in čim kvalitetnejše oblikovanje osnutka ustavnih dopolnil, ocenjujejo kot izsiljevanje, pogojevanje, nepotrebno zapletanje in zavlačevanje postopka. Nekateri si jemljejo celo pravico trditi, da organi SR Slovenije v ustavni razpravi ne poznajo in, glede svojih stališč do sprememb ustave SFRJ, ne ravnajo v skladu z objektivnimi interesi slovenskega naroda in ljudstva Slovenije. Celo več. Slovencem dopovedujejo, kaj je resnično njihov pravi interes. Kot vselej doslej bodo Slovenci tudi tokrat, skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, znali sami presoditi svoje interese, le demokratične odnose za to potrebujejo. Za ustvarjanje takšnih pogojev so prvi odgovorni prav komunisti. Poskusi vsiljevanja rešitev, neupoštevanja argumentiranih ugovorov predstavnikov republiških, pokrajinskih in zveznih organov ter togo vztrajanje na rokih ne glede na kvaliteto predlaganih rešitev vodijo v neproduktivne polarizacije in zaostritve. Še bolj pa zastrupljajo ozračje, v katerem se začenja javna razprava, zahteve po spreminjanju ustave mimo ustavno opredeljenega postopka, celo mimo soglasja republik in avtonomnih pokrajin oziroma s preglasovanjem na tako imenovanem vsejugoslovanskem referendumu, ki bi v nasprotju s potrebo po demokratični ustavni garanciji za zavarovanje pravic vsakega naroda do enakopravnosti, ne glede na njegovo velikost, vzpostavljal nad njim nasilje večine. Pri tem pa pozabljajo, da je veljavna ustavna ureditev izraz volje in rezultat dogovora narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov o tem, kaj želijo skupno urejati v SFRJ, so menili na predsedstvu CK ZKS. (tp) V nedeljo popoldne v Avditoriju De Rubeis v Čedadu Dan emigranta izpričal borbenost Slovencev v videmski pokrajini ČEDAD Ko je kulturno društvo Ivan Trinko pred 25 leti prvič organiziralo Dan emigranta v pretesni društveni dvorani s skromnim kulturnim sporedom in ogromno mero navdušenja, prireditev seveda ni bila to, kar je postala in postajala iz leta v leto do izvedbe, ki smo ji bili priča v nedeljo v avditoriju čedadske srednje šole De Rubeis. V prvih letih je bila to izključno beneška (v ožjem smislu besede) prireditev, za katero je skrbela peščica ljudi. Želela je opozarjati na stari beneški problem izseljevanja in biti istočasno priložnost za srečanje. Nalašč so jo organizirali takoj po božičnih praznikih, navadno na dan sv. treh kraljev, ko so bili izseljenci še doma po prazničnem obisku domače vasi in sorodnikov. Izidor Predan, eden od pobudnikov, ve še povedati, kako je bila že tedaj občutena potreba po izseljenski organizaciji. V naslednjih letih so začeli sodelovati s tržaškim gledališčem - kulturno življenje v Benečiji je bilo tedaj še preskromno, da bi iz njega črpali nastopajoče - in se preselili v dvorano Ristori. Tedaj so k pobudi pristopili beneški duhovniki, ki so iz vasi organizirali avtobuse za ogled predstave. V 25 letih je Dan emigranta postal prireditev vseh Slovencev v videmski pokrajini, ob organizaciji katere se strnejo in sodelujejo razne skupine in društva, ki so medtem zaživeli v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Za marsikatero od teh (kot, recimo, za Beneško gledališče) je ta praznik deloval kot spodbuda in včasih edina možnost nastopanja. Kljub temu je Dan emigranta ostal predvsem prijetna priložnost za srečanje znancev in prijateljev, vplivnih političnih mož in kulturnih delavcev, pa tudi ljudi, ki jim je praznik prirasel k srcu. Med občinstvom smo lahko opazili delegacije SKGZ, tolminske in novogoriške občine, novogoriške in ljubljanske SZDL, predstavnike strank in konzulata SFRJ, Izsljenske matice in Društva beneških izseljencev (tudi iz oddaljene Argentine), beneške in nebeneške župane, predstavnike gorske skupnosti in videmske pokra-ìlne, pravzaprav pa bi vse težko našteli, ker so mnogi Predstavniki organizacij prišli kar v svojem imenu. Kljub navdušeni prisotnosti in nadvse prijetnemu vzdušju, ki je vladalo v dvorani, se v kritični noti ne moremo Izogniti pripombi, da organizatorjem še ni uspelo rešiti prostorskega problema (saj je šolski avditorij le zasilna rešitev) in da je včasih pomanjkljiv zasnova sporeda. Benečija - tokrat v širšem smislu, torej skupaj z drugimi dolinami, v katerih živijo Slovenci videmske pokrajine - pre- Pesnica Silvana Paletti more dovolj kvalitetnih skupin in pri pravočasni zamisli bi bila verjetno podoba kulturnega sporeda različna, saj iz leta v leto dokazuje precejšnkjo mero radoživosti in predvsem ustvarjalnosti, ki vejeta v beneških kulturnih skupinah. Na letošnji prireditvi je bil prijetna novost zbor Naše vasi iz Tipane, ki ga vodi Anton Birtig. Zbor je nastal novembra 1986 in združuje kakih petnajst pevcev iz občine Tipana v Terski dolini. Pravzaprav se je prvi predstavil godčevski trio, ki skozi celo prireditev skrbel za prijetno glasbeno povezavo z vrsto ljudskih viž. Duša tria je izvrstni beneški harmonikar Ližo Jussa, ob njem pa se pojavljata še Luigino z bas-kitaro in Gušto z mandolino. Spored je napovedoval in prijetno povezoval Marko Predan, ki je prebral tudi pesem Miroslava Košute. Nastopili so nato učenci Glasbene šole v Špetru: mali harmonikar Sebastiano Iacuzzi in violinisti Marianna Bonini, Stefano Qualizza, Emanuele Zupello in Ruben Speccogna. Z violinisti je nastopil tudi njihov profesor Žarko Hrvatič. Izredno prijeten je bil nastop pesnice Silvane Paletti z Ravance, ki je prisotnim prebrala tri svoje daljše pesmi v pojočem in prijetnem - čeprav za večino nerazumljivem -rezijanskem narečju. Z njej lastno tenkočutnostjo je pripovedovala o kramarju, o domači zemlji in o rezijasnki govorici. Prav prijetno bi bilo poslušati prevod pesniško dovršenih in istočasno nadvse svežih tekstov. Kot gost je nastopil član SSG in igralec Anton Petje, ki je prebral nekaj pozorno izbranih in dognano podanih odlomkov iz Cankarja. Uradno so kulturni spored zaključile tri pesmi zbora Pod lipo iz Barnasa, ki ga vodi Nino Speccogna in ki se lahko ponaša z dobrima solistoma, kot sta Mariarosa in Renzo. Zbor je v zadnjih letih dosegel kar zadovoljivo raven in nas pogosto preseneča z nadvse prijetnimi priredbami beneških in slovenskih ljudskih pesmi. Za pravi zaključek pa je poskbel beneški kantavtor Checca Bergnach, ki je podal z Anno in nato s skupino deklet nekakšen venček najbolj znanih in priljubljenih beneških popevk. Dan emigranta se seveda ni zaključil s kulturnim sporedom, temveč nekoliko kasneje ob prijetnem pozdravljanju in klepetu starih znancev, ki so z navezanostjo na Benečijo in delavnostjo pravi poroki, da 25. Dan emigranta še zdaleč ne bo zadnji. NADJA KRIŠČAK Na odru so domači godci Ližo, Gusto in Luigino Mešani pevski zbor iz Tipane, ki ga vodi Anton Birtig Igralec Anton Petje Številno občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo prireditvi (S fotokamero je Dan emigranta spremljal SERGIO FERRARI) Pascolo, Spetič in Renzulli o zaščiti manjšine ČEDAD — Celotni prireditvi Poseben pomen dali posegi tr« y°Epk°v: Sandra Pascola, Slo z Tipane, ki je govoril v imen enskih organizacij videmsk rajine, senatorja Stojana Spet cS. ca Gabrieleja Renzullija 7ri ANDRO PASCOLO se je ravnem nagovoru najprej sp ^Vaznih dogodkov, ki sn avili v zadnjem mesecu: spori Pjedrskem orožju med SZ in 40. obletnice italijanske u vega smo vsi zelo veseli, ni q 9® Pa Mo se spomnili z dol grenkobo: namesto da bi ga s __? se °b njem zamislili — je m se vprašali, kje tičijo ra se je v Benečiji nadaljeval j aznorodovanja in asimilacije. i ,.® zapušča vasi in se izselj v1 60 smo bili priča pravemi J- arskemu »boomu«, od tet niso imeli ti kraji ničesar. Z gr ]e pristavil, da bi si njihovi «e mogli misliti, da bi ta ob ?° 40 letih ustave ostal taki zen m obubožan. m a” emigranta — in ne sai ven ^estaciia — pa kaže, da j lei lka .manjšina tukaj živa, da Ì7«ni-ri .za svoie pravice, da li k ,.?c* vrnili domov in si us dosV življenje in da bi ki 9 1 zakon o globalni zašči nost*”-1116 skupnosti. Da je ta so terial» kaZeJ° številne P°bu v„, ,)ale ogromne napore in z ijstvom je Pascolo ugotavlj, .in.iniciative dale velike sa „*t0 Je Pozval institucije in k ri;l..uPrave. da se morajo tega ati m poseči s konkretnimi pi r, Potrebujemo konkretne in «ovite posege — je zaključil — smemo se zadovoljiti samo na de in obljube, pa čeprav privlačne in lepe. Zato vztrajamo pri zahtevi o zakonski zaščiti, brez razlikovanj in diskriminacij. Zahtevamo pač pravico, ki nam pritiče — je ob koncu odločno poudaril. Dan emigranta je od nekdaj največji borbeni praznik Benečije, je srečanje vseh dobromislečih, ki si prizadevajo, da bi tem krajem, ki jih je izseljenstvo tako izžemalo, zagotovili boljšo bodočnost. S takimi mislimi se je na udeležence srečanja uvodoma obrnil senator STOJAN SPETIČ, ki je nato pozval oblasti, da morajo nuditi nagle in učinkovite ukrepe na pričakovanja teh ljudi, da bi se pač zaustavilo izpraznjevanje teh dolin. Ugotavljal je tudi, kako se v parlamentu sedaj mudi za odobri- Sandro Pascolo tev zakona za obmejna področja; da bo pa čimboljši — je dodal — so potrebni skupni napori in poudaril, da mora manjšinam ob mejah priznati veliko važnost. Komunistični senator je izrazil zaskrbljenost glede vsake zamude o tem zakonu, ki pa ga ne gre nikakor mešati z drugimi ukrepi (kot o bencinu po znižani ceni). Ključnega pomena pa je samo zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine — je podčrtal — za odobritev katerega je napočil že skrajni čas. Sedaj se mnogo govori o 40. obletnici ustave in da je pač potrebno spremeniti nekatera njena določila. Spetič je podčrtal, da je dolžnost demokratičnih sil, da najdejo rešitev temu odprtemu problemu z zaščitni- Stojan Spetič mi normami, ki naj nudijo vsem točna določila glede jezika, kulture, gospodarstva in ustvarjanja pogojev za medsebojno spoznavanje. Sicer pa je Spetič ugotovil, da se je v zadnjih dneh nekaj spremenilo; omenil je zadnja stališča predsednika deželne vlade Biasuttija, ki sedaj javno poziva, da se skupno vsedemo za mizo in govorimo tem problemu. To je treba sprejeti — je bil mnenja — vendar ne sme to pomeniti zavlačevanje. Dodal je tudi, da je kompromis možen le v primeru, da bomo Slovenci pri njem sodelovali. Lahko sprejmemo tudi časovni postopek zaščite, vendar s točnimi roki in načini sprejemanja ukrepov. In če pride do tega, je treba te ukrepe začeti uresničevati najprej v Benečiji — je poudaril senator Spetič. Gabriele Renzulli Socialistični poslanec GABRIELE RENZULLI pa je izkoristil to srečanje izseljencev in najavil, da bo PSI predložila svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske manšine že v tem tednu; osnutek je v bistvu že sestav-ljan — je dodal. Socialisti smo si prevzeli nalogo — je še pristavil — da najdemo možno rešitev temu vprašanju. Po njegovem mnenju je treba vztrajati pri postopnosti zaščite, s tem da ostanejo načela neodtujljiva. Izrazil je tudi prepričanje, da bi bilo prav, ko bi vlado prisilili, da bi predložila svoj osnutek, tako da bi se nato soočala s parlamentom, oziroma z osnutki, ki so v njem predloženi. PSI bo tudi v prihodnjih dneh, skupno z zainteresiranimi političnimi silami skušala doseči sestanek s podtajnikom Spinijem, da bi od njega izvedeli, katere so resnične namere vlade. Sicer pa je poslanec Renzulli velik del svojega posega posvetil gospodarskim vprašanjem in ukrepom, ki so že bili sprejeti v korist teh (in ne samo teh) področij, kot na primer deželni zakon za gorate predele in pa zakon za obmejna področja, kateremu je Renzulli pripisal bistven pomen za razvoj obmejnega pasu, ker bo Deželi med drugim dodelil izredne pristojnosti; podrobno je orisal postopek tega zakona; potem ko ga je ožji odbor že odobril, se mora sedaj o njem izreči vlada; ni pa še znano, kaj bo naredila; ali bo predsloži-la svoje besedilo z vključitvijo bistvenih postavk v ožjem odboru odobrenega osnutka, ali pa bo predložila le amandmaje. Renzulli je vsekakor izrazil upanje, da bo ta zakon odobren v teku tega leta. ALEKSANDER SIRK V nedeljo popoldne v Ljubljani Z »Modo 88« vstop v novo sejemsko sezono Gospodarskega razstavišča V nedeljo popoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 33. jugoslovanski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obvutve, galanterije in modnih dodatkov MODA 88. S tem se je začel izvajati pester in bogat program razstavnih prireditev, ki si bodo na pobudo razstavišča sledile na samem ljubljanskem sejmišču, v okviru Pomurskega sejma in v Gornji Radgoni in ki jih bo v letošnji sejemski sezomni skupno kar štirinajst. Po modnem sejmu bodo namreč na vrsti najprej, od 1. do 5. februarja sejemska prireditev s tekstilnimi proizvodi za sezono jesen-zima 1988 in s športnimi artikli ter z ustreznim sklepanjem pogodb; sledila bo prireditev z naslovom Alpe-Adria 88 (Mednarodni sejem, prireditev ne temo Človek in prosti čas ter 9. teden mednarodnega sodelovanja), ki bo na sporedu v času od 21. do 26. marca; v času od 12. do 15. aprila si bomo na Gospodarskem razstavišču lahko ogledali 7. mednarodni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo YUKONTRI 88; sledila bo prireditev TEHNIKA ZA OKOLJE ENV YUG 88 z "ljubljanskimi ekološkimi dnevi" ( v času od 17. do 20. maja), nakar pride na vrsto - od 26. do 30. maja - avtomobilska razstava z naslovom 11. RALLY SATURNUS. Junija meseca, in sicer v času od 13. do 17., bo na sporedu 18. mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov LESMA - UFI. V času od 28. avgusta do 4. septembra bo potem na vrsti 34. mednarodni vi-nogradniško-vinarski sejem VINO 88, nakar bo na sporedu jesenska modna prireditev s sklepanjem pogodb za sezono pomlad-poletje 1989. V začetku oktobra, in sicer v dneh od 3. do ?., bo na razstavišču 35. mednarodna razstava elektronike in telekomunikacij SODOBNA ELEKTRONIKA 88, sejemska sezona pa se bo zaključila z 20. mednarodno razstavo ZDRAVJE 88 (od 15. do 18. oktobra) ter s prireditvijo z naslovom »Moje sanje, lepo stanovanje«. V Gornji Radgoni bo v času od 6. do 10. junija sejem embalaže INPAK 88, v času od 20. do 28. avgusta pa 26. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Na sejmu MODA 88, ki so ga pravkar odprli na ljubljanskem razstavišču in ki bo trajal do petka, nastopa kar 480 razstavljalcev iz vse Jugoslavije, od tega največ (37%) iz Slovenije. Vsa zaprta razstavna površina razstavišča - 17.000 kv. metrov - je bila že kmalu po ustreznem razpisu oddana, program sejma pa obsega naslednje blagovne skupine: konfekcijo, modne tkanine, trikotažo, usnjeno in krzneno konfekcijo, galanterijo in obutev ter modne dodatke in pritikline. Sejem, kakor je že utrjena tradicija, spremljajo modne revije, ki jih v Festivalni dvorani organizira Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane in ki si sledijo vsak dan ob 16. in 19. uri. Za najboljše uspehe na prireditvi bodo tudi letos podelili posebna priznanja, in sicer so tudi tokrat predvidene diploma »ljubljanski zmaj« in posebne diplome za naj lepše izdelke, prikazane v okviru posameznih razstavnih resorjev. Za najboljšo oblikovano kolekcijo pa bo podeljena nagrada Društva oblikovalcev SR Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti v nedeljo popoldne je najprej spregovoril glavni direktor Gospodarskega razstavišča Florijan Regovec, ki je pozdravil prisotne predstavnike družbenih in gos-poodarskih organov ter zastopnike razstavjalcev ter orisal program prireditve. Glavni poseg pa je imel podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Anton Krašovec. Govornik je poudaril pomen poslovnih prireditev, kakršen je sejem Moda 88, ki predstavljajo »poživljajoč, poslovni izziv«, se pravi izziv, ki je toliko bolj potreben v sedanjem kriznem obdobju jugoslovanskega gospodarstva. Ob tem sejmu — je nadaljeval Krašovec — prihaja do izraza trdnost tistih organizacij združenega dela, ki so navajene iskati izhod iz težav predvsem v opiranju na lastne moči. Ti proizvajalci so prilagodili svojo proizvpodnjo zahtevam domačega in tujega trga, izboljšali tehnologijo, povečali produktivnost in omogočili Jugoslaviji, da je s svojim izvozom proizvodov tekstilne in oblačilne industrije v lanskem letu iztržila okrog 800 milijonov dolarjev in še za okrog 300 milijonov dolarjev na račun raznih storitev. Usnjarska predelovalna industrija pa ocenjuje izvoz svojega blaga v letošnjem letu na okrog 600 milijonov dolarjev, od dobave raznih storitev pa naj bi iztržek vrgel še dodatnih 200 milijonov dolarjev. V tem kriznem položaju — je še nadaljeval Krašovec — iščejo žal predlagatelji pogojev gospodarjenja rešitev vse preveč zaverovani v administrativno državno regulativo. Z drugimi besedami, skušamo sedanjo bolečo krizo premagovati predvsem z administrativnimi zdravili, in to v času, ko se mnoge dežele realnega socializma začenjajo odpirati na samostojnost podjetij, deregulativo in krotijo vsevedno birokracijo. Za izhod iz sedanje krize je nujno, da se državni aparat omeji na opravljanje svojih klasičnih funkcij, gospodarstvu pa naj se omogoči, da se neposredno spoprime s tržnimi zakonitostmi. Samo tako se bo Jugoslavija lahko vključila v sodobne tokove znanstvenotehnične preobrazbe v svetovnem merilu. Lani v delovnem odnosu 6,863.000 Jugoslovanov Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo konec lanskega leta v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 6,836.000 Jugoslovanov. V primerjavi z letom 1986 je bil načrt zaposlovanja presežen za 2,2 od sto, v primerjavi s pričakovanji resolucije o družbenoekonomskem razvoju države pa za vsega 0,2 odstotka. Kljub relativno uspešni bilanci so strokovnjaki dokaj zaskrbljeni. Opozarjajo predvsem na neproduktivni značaj zašposlovanja, ki presega dejanske potrebe združenega dela. Največ novcih delovnih mest so odprli zaradi solidarnosti in »pod pritiskom« nezaposlenih. Podatek, da je lani produktivnost v industriji padla za 2,2 odstotka, zgovoreno potrjuje, da so socialne razloge upoštevali bolj kot ekonomsko logiko. Konec lanskega leta je bilo v združenem delu v Sloveniji zaposlenih 840.592 delavcev. To pomeni,da se je od januarja do oktobra 1987 v primerjavi z enakim obdobjem predlanskega leta zaposlenost povečala za 1,3 odstotka. V gospodarstvu je rast dosegla 1,1 odstotka, v negospodarskih dejavnostih pa 2,8 odstotka. Zaposlemnost se ni povečala le v vodnem gospodarstvu in gradbeništvu. Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko se je oktobra zaposlilo 1.088 pripravnikov, od tega več kot tri četrtine v gospodarstvu (si). Z novim letom višje pristojbine za televizijo, avto in potni list Novo leto, nove takse. Višje, namreč. Okvirno smo sicer že pisali o navitju reznih pristojbin, ne bo pa napak, če se k temu -povrnemo s podrobnejšimi pojasnili. Začnimo s tako imenovano avtomobilsko takso ali takso na posest avtomobila, ki so jo letos navili kar za eno četrtino (25 odstotkov)! Plačati jo je treba najpozneje do 10. februarja: lastniki avtomobilov na bencin z motorjem od 10 davčnih konjskih moči naprej jo morajo poravnati za celo leto, lastniki avtov na plinsko olje, metan ipd. pa lahko tudi za 4, 8 ali 12 mesecev. Z davčno knjižico je mogoče takso plačati na pošti, brez nje pa je treba v urad ACI. Navajamo posamezne tarife (za celo leto): 10 davčnih konjskih moči - 22.725 lir,- 11 dkm - 32.465; 12 dkm - 38.960; 13 dkm - 46.100; 14 dkm - 58.435 (z dodatno takso za plinsko olje 433.435); 15 dkm - 68.175 (443.175); 16 dkm - 84.410 (624.410); 17 dkm 99.560 (673.310); 18 dkm -110.380 (717.880); 19 dkm 125.530 (766.780); 20 dkm - 138.515 (813.515); 21 dkm - 153.665' (862.415); 22 dkm - 168.815 (911.315). Avtomobilski klub (ACI) je izrecno opozoril zainteresirane voznike, da so veljavna tudi vsa vplačila izpred letošnjega 11. januarja (ko se je začel rok plačevanja te takse), vendar seveda pod pogojem, da zneski ustrezajo povišanim tarifam. Kolek za vozniško dovoljenje, ki ga moramo nalepiti na knjižico najpozneje do konca februarja, se je ravno tako podražil: za dovoljenje »B« s 15.000 na 18.000 lir, za »C« z 12.000 na 15.000 lir in za »D« z 11.000 na 14.000 lir. Ne bo pa nujno potrebno kupiti novega kolka, ampak bomo lahko, recimo, na dovoljenje »B« zalepili dosedanji kolek za 15.000 lir, zraven tega pa še kolek za 3.000 lir. Ne samo, razliko naj bi lahko poravnali tudi po tekočem računu, katerega številke pa pristojno ministrstvo še ni sporočilo. Televizijsko naročnino je treba poravnati do konca januarja. Z ministrskim dekretom z dne 4. julija 1987 je vlada določila, kot znano, nove, višje zneske, ki so začeli veljati 1. julija lani. Letna naročnina za barvni televizor znaša 117.000 lir, ki pa jim gre prišteti še 11.840 lir za obdobje julij-december 1987, kar nam da skupaj 128.840 lir. Naročnina za črno-beli televizor pa je 93.000 lir plus 14.165 lir na račun druge polovice lanskega leta. Naročniki imajo na voljo dve knjižici urada URAR s položnicami: knjižica »A« velja za tiste, ki še niso poravnali razlike za zadnjih šest mesecev lani, knjižica »B« pa za tiste, ki so to že storili. Taksa na potni list se je podražila letos za 4.000 lir, saj znaša 24.000 lir proti lanskim 20.000. Nazadnje se je podražilo še dovoljenje za posest strelnega orožja, tako na primer lovskih pušk, kakršne uporabljajo lovci v naših krajih: zanj je treba odšteti po novem kar 20 odstotkov več. Kaj predvideva zakon za razvoj goratih območij v naši deželi Že v naši številki z dne 20. decembra smo si ogledali osnovna določila deželnega zakona 35/87, ki ima za cilj razvoj goratih področij. Izrazili smo določene pomisleke na določitev ozemlja, kateremu so dejansko namenjene pobude, skušali smo tudi dobiti podrobnejša pojasnila s strani same deželne uprave, vendar do danes še nismo prejeli nobenega odgovora. Po drugi strani je Ustanova za razvoj obrti (ESA) v svojem planu letošnjega delovanja vnesla tudi določene pobude, ki se nanašajo na gorata področja in zaradi tega smatramo za umestno, da preverimo tudi sklop teh določil, ki so strnjena v drugem poglavju omenjenega zakona. Zakonodajalec je predvidel specifične posege po gospodarskih panogah. V prvi sklop spadajo pobude na področju industrije, obrti in proizvodnih storitev. Deželni poseg predvideva dodelitev 40% nevračljivega prispevka za odobrene investicijske stroške. Pravico, da zahtevajo prispevek, imajo nova ustanovljena podjetja ali konzorciji oziroma podjetja, ki bodo na področju postavila nove proizvodne enote. Predvidene investicije so: gradnja ali odkup oziroma popravilo že opremljenih delavnic, možen je tudi prispevek za odkup zemljišča; ureditev specifičnih obrtnih delavnic oprema in ureditev uradov, nabava strojev in naprav, odkup proizvodnih licenc ali pravic uporabe tehnoloških novosti. v določenih primerih bo omenjeni prispevek združljiv tudi z drugimi deželnimi ali državnimi posegi. Ravno tako pridejo v poštev tudi vse investicije, ki so bile napravljene na tem področju od 1. avgusta 1987 do uveljavitve zakona. Usta- novi ESA je določena trenutno še dodatna specifična naloga, in Sicer finaciranje pobud za ugotovitev ponudbe ali povpraševanje po specifičnih uslugah, namenjenih proizvodnji, ureditev sodelovanja med javnimi in privatnimi podjetji, ki se bavijo z gospodarskimi analizami in končno prispevati k znižanju stroškov skupnih uslug, ki jih specializirana podjetja nudijo natajajočim proizvodnim enotam. Menim, da lahko uvrstimo med posege znižanje stroškov za specifično analizo tržišča ali možnosti izvoza, saj manjše enote ne bodo mogle same vsaj v začetni fazi svojega delovanja vložiti mnogo sredstev za raziskave tržišča ali določanje novih proizvodov. Za realizacijo pobud je dežela predvidela strošek 7 milijard lir za industrijo ter 3 milijarde lir za obrt v razdobju 1987/88. Ker do danes niso še prišla izvršilna navodila oziroma ni bil še objavljen pravilnik dodeljevanja prispevkov, menimo, da bo predviden strošek za leto 1987 prene-šen na tekoče leto, kar bi pomenilo, da je za industrijske pobude razpoložljivih 5 a za obrtne 2 milijardi lir. Drugi sklop posegov je namenjen ovrednotenju vodnih virov za pridobivanje energije. Deže- la se obvezuje, da bo podpirala sleherno pobudo za izgradnjo majhnih hidrocentral. Dežela bo predsvem podprla pobude gorskih skupnosti, ki bi se povezovale v konzorcialne oblike s privatnimi podjetji, katerih dejavnost se omejuje na proizvodnjo električne energije. Za te pobude bo dežela lahko dala na razpolago v treh letih gorskim skupnostim tri milijarde lir, ostalim udeležencem pobud pa 1 milijardo. Zadnji sklop posegov zaobjema kmetijstvo, turizem, trgovino ter podeljevanje študijskih štipendij. Kmetijstvu je dodeljenih za triletje 800 milijonov lir, sredstva bodo dana na razpolago deželnemu središču za kmetijske raziskave, da bi lahko izdelalo v dogovoru z gorskimi skupnostmi posebne študije možnega razvoja kmetijstva na področju. Dežela bo lahko dodeljevala nevračljive prispevke do 40% investicije za izgradnjo novih hotelov ali povečanje obstoječih, seveda če bodo te pobude v skladu s perspektivnim razvojem turizma. Za te pobude je predviden poseg do 3 milijard lir. Za trgovino na drobno je predviden le prispevek za znižanje stroškov tehnično konzulentske službe s posebnim ozirom za vodenje knjigovodstva. Če podjetnikom vodi knjigovostvo stanovsko združenje, bo lahko prispevek zahtevalo samo združenje v imenu svojih varovancev. Deželni prispevek bo znižal stroške za 50%. Poleg tega bo dežela sama morala zgraditi v Kanalski dolini specifične trgovske centre ter središča za turistično propagando v neposredni bližini hitrih cest; ravno tako bo morala dežela pripraviti primerne infrastrukture, ki bi omogočile hiter prenos blaga s cestnih vozil na železniške vagone ali obratno. Žal je iz teh posegov izključena Benečija, kjer bi bilo logično, da bi usposobili že obstoječi mednarodni cestni prehod pri Robiču za blagovni promet. Zakonika določila so dokaj ambiciozna in njihova popolna realizacija bi dejansko pomenila pospešitev gospodarskega razvoja področij. Ostane vsekakor odprto vprašanje birokratskih težav, na katere bodo naleteli prosilci prispevkov. Že pri sličnih deželnih zakonih smo ugotovili, da pride do dejanskega nakazila prispevkov z veliko zamudo, saj je birokratski postopek vedno zelo dolgotrajen in zapleten. Mnogo bo odvisno od ustanove, preko katere se bodo dodeljevala sredstva. Zaradi tega je nujno potrebno, da dežela oziroma odgovorna odborniš-tva izdajo v najkrajšem času prepotrebna navodila, kar bi omogočilo, da gospodarstveniki v najkrajšem času pripravijo vso potrebno dokumentacijo za predložitev prošenj. ODO KALAN OBLAČILA moška, ženska in otroška, dežni plašči »double-face«, moške, ženske in otroške pletenine in srajce, nočno perilo ter tekstilni izdelki za stanovanje (razen v športnem oddelku) 20-30-50-80% popusta za nakup v gotovini JAKNE IN PLAŠČI USNJENI IN PODLOŽENI S KRZNOM j od 20 do 50% POPUSTA o za nakup v gotovini RAZPRODAJA od 12. januarja do 6. februarja SAMO KAKOVOSTNO BLAGO OBUTVE za moške in ženske POSEBNE PONUDBE S POPUSTI 20-30-50% za nakup v gotovini ICRZNA lisica, bober, svizec, volk, murmansky, perzijaner, nere, oposum, murmel, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči 20% POPUSTA za nakup v gotovini ZADNJI PRIMERKI SERIJ 30-50% POPUSTA za nakup v gotovini Krznena oblačila lahko kupite s posebnim bančnim posojilom »Prestito amico« bančnega zavoda CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE po izredno ugodnih pogojih. 1977-1987 Deset let Kinoateljeja Kinema 87 - pogled v zv calo resnice Umetniški film je nujna življenjska postavka Ime in pojem Kinoateljeja sta se v zadnjih letih dokončno udomačila in uveljavila tako v zamejstvu kot v osrednjem slovenskem in vsedržavnem italijanskem prostoru. V razmeroma kratkem razdobju, ki gre od »programskega« - če ga lahko a posteriori tako nazivamo -intervjuja, ki ga je objavil na Primorskem dnevniku junija 1977 Gorazd Vesel in v katerem je Darko Bratina perspektivno orisal smernice možnega razvoja za goriško »filmsko delavnico«, skozi interna študijska srečanja, tja do odprtja Kulturnega doma in Prve retrospektive slovenskega filma v Gorici leta 1981; od prirejanja filmskih ciklusov ter predstavljanja novih slovenskih filmov do prvega Film video monitorja leta 1986. Analitični pregled vseh odmevnejših pobud in dejavnosti bi bil predlog... Kaj vse se je zvrstilo na tem velikem ekranu in je potem izžarevalo, odmevalo v naši bližnji in širši Prostor v teh letih? Predvsem že omenjena Prva retrospektiva slovenskega filma, ki je Prvič opredelila pojem slovenskega filma in je dejansko konstituirala status slovenski filmski kulturi v Italiji. Premiere slovenskih celovečercev, ki so bili dosledno posredovani s simultanim predvajanjem tudi italijanski publiki. Ciklusi kvalitetnih filmov, prav tako za vse mestno občinstvo. Ti sporedi so nastali v sodelovanju z drugimi krajevnimi sorodnimi krožki (z goriškim Piccolocineforumom, s tržaško Cappello Underground), z Upravo goriških kinematografov in s pomočjo glavnega pokrovitelja na-sm pobud Kmečke banke Gorica ter drugih sponzorjev. . Koagulat in žarišče vseh teh delavnosti pa je postal Film video mo-njtor, januarski pregled letne avdiovizualne proizvodnje na Sloven-s"em, ki je ob pozornosti za krajev-Uo dvojezično občinstvo namenjen tudi vsedržavni promociji slovenske-9® filma v Italiji in še dlje. Prav v okviru Film video monitorja se je Porodila zamisel za letošnji Prvi Pregled slovenskega filma v Rimu in za decembrski Slovenski filmski teden v Bocnu... t 5?vecnu v dvorani s 600 sede: izietnen ^Jreba' da smo imeli tak( nrest m tako da še tistih 6C edina kinnH dovoIi- To je bila namre sledno T/0™™ V B°CnU' ki ie df fiziku vfdVa,t0 ÙIme v nems'kej Pro jeke ji»0, S° o'7e še kakšne drug Xarla wli?emsklh Wmov' v sI°9" de skik kornpH'Sa' Wlnetouia in »avstri Prikazov«, I7"' rendar d°dey nihče r nzoval kvalitetnih filmov v nerr Bocenski nemški filmski krožek izpolnjuje važno kulturno vlogo škem jeziku, zato je bila odmevnost res velika. Zatem smo razširili našo dejavnost še na Meran, Bruneck, Bri-xen itd. Tako združuje sedaj naš »ci-neforum« šest krajevnih krožkov in Bočen, torej sedem filmskih krožkov v pokrajini in stalno kinodvorano v Bocnu (od 1983), ki je pravzaprav bolj kinoklub, s svojo 60 sedežno dvoranico. Začetka smo imeli velike težave z ostalimi mestnimi kinematografi, z uradom za licence itd. Z vsakodnevnimi projekcijami se je namreč kmalu pojavil problem pridobivanja filmov v nemškem jeziku, v ta namen smo celo ustanovili lastno uvozno podjetje. Procedure so še vedno zelo zamudne: od pogodbe s tujo distribucijsko firmo do prošnje na Ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu, na katero je treba čakati tudi dva meseca. Preizkusili smo razne načine, a zaenkrat nismo še našli najbolj primernega in učinkovitega. Za ostale manifestacije (npr. Teden avstrijskega filma, ciklusi Ghoethe Instituta) pa nam prihajajo filmi brezplačno iz Dunaja preko Avstrijskega generalnega konzulata v Milanu.« Kako opredeljujete vaš filmski repertoar? »Predvsem kažemo filme v nemškem jeziku, a tudi kvalitetne filme iz italijanskega tržišča, ki bi sicer nikoli ne prišli v Bočen, in podnaslovljene filme v originalu: npr. španski film, dela Japonca lmamure, tokrat sloven- ske filme, kar je, za naš prostor, absolutna novost.« Kdo so gledalci oziroma člani vašega krožka? »Ob prvenstveni pozornosti za ljubitelje kvalitetnih filmov imamo tudi tedenske projekcije skozi celo leto za najmlajše in najstarejše. Za to posebno publiko črpamo iz širokega kataloga filmov, ki smo ga odkupili od bivšega krajevnega distributerja. V glav- nem gre za t.i. Heimat Filme, domovinske filme, ki jih je le-ta uvažal iz Nemškega v 50. letih. Predvsem starejši se zelo veselijo te pobude, ki jih nemara celo odtegne od TV. Pri tem lahko tudi politiki ugotovijo, da ne skrbimo le za cinefile, čeprav je treba priznati, da dobimo podpore - to je zelo jasno povedal bocenski odbornik za kulturo - predvsepi ker predvajamo filme v nemščini...« Filmclub je, podobno kot Kinoatelje, včlanjen v FIC, v italijansko federacijo cineforumov, kaj za vas to pomeni? »Mislim, da je za to Zvezo posebno zanimiva naša »krajevna« problematika, morda zaradi eksotike naše pokrajine... Zato so me imenovali v njen centralni komite, pri katerem sem odgovoren za pobude, ki so vezane na nemški filmski prostor in ki gredo skozi Bočen.« S tem v zvezi, kako gledate na realizacijo projektov Nordest Film-maker in nastajajočega tržaškega festivala ali pregleda Alpe-Adria ter na še druge možne pobude na tem narodnostno mešanem in večjezičnem kulturnem prostoru? Kakšna je vaša vloga v tej perspektivi? »Nordest Film-maker nudi vsekakor dober vpogled v filmsko in video proizvodnjo, ki se realizira na področju treh Benečij. Glavni pobudnik in duša tega pregleda je Roberto Ellero od beneškega občinskega urada za filmske dejavnosti in tako je prav, le škoda, da ne bo prišlo letos do druge izdaje tega meddeželnega festivala zaradi pomanjkanja produkcije... Prav tako smo bili vabljeni k tržaški razpravi za uresničitev mednarodnega festivala Alpe-Adria, kjer se je na enodnevnem posvetu skušalo zaenkrat na široko opredeliti različne in specifične situacije znotraj posameznih državnih in deželnih kinematografij, od Hrvaške in Bavarske do Madžarske in Lombardije. Mimo vseh načelnih izjav in upravičeno spodbudnih perspektiv za ta bodoči festival, si upam trditi, da mi že opravljamo svoje v tej smeri: čeravno z malimi koraki, smo pripeljali v Italijo številne ustvarjalce iz Nemčije in Avstrije. V aprilu je bil pri nas režiser herbert Ac-hternbusch, znani »enfant terrible« bavarske filmske scene, nato Švicar Erwin Keusch, »Hollywoodčan« z Dunaja Fred Zinnemann idr. Tržaški festival, če bo do njega prišlo, bo gotovo zanimiv. S svoje strani, pa mislim, da mi izhajamo iz bolj konkretnih situacij in da tudi naših dejavnosti, čeprav so te skromnejše, ne gre podcenjevti. Ko je bil Achtern-busch v Bocnu, nas je pohvalil rekoč: film ima od vedno opraviti z megalomanijo, nekateri mislijo le na Hollywood, pri nas pa je našel ljudi, ki se s filmom ukvarjajo iz strasti, ne zanima jih grandioznost in so uspešni, ne da bi zato ostali zasvojeni od hollywood-skega mita.« Ste občutili isto naravnanost tudi pri goriški izkušnji Film video monitorja? »Da. Moram reči, da ko smo bili v Gorici, mi je bila takoj všeč ta zamisel, da se nekaj organizira, pa čeprav ne za ogromno občinstvo, nekaj svojskega in »manjšinskega«, kar je izrednega pomena za naši stvarnosti, naj bo to v Gorici in v Trstu ali pa v Gornjem Poadižju, v Bocnu, Meranu in Brixnu.« DAVORIN DEVETAK Sindikat ocenjuje pomen deželne konference o državni soudeležbi Družba IRI je predolgo in namerno zanemarjala krajevno gospodarstvo Deželna konferenca o državni soudeležbi, ki predstavlja sicer osrednji dogodek krajevnega gospodarskega dogajanja, vzbuja zlasti v vrstah sindikata še veliko pomislekov in dvomov. Predvsem so sindikalne organizacije prepričane, da so gospodarstveniki konferenco priredili površno in, čeprav se nekoliko nerodno sliši, kar prenagljeno. Nerodna je ta trditev zlasti zaradi dejstva, da so V preteklem letu deželno konferenco velikokrat napovedali in preklicali, večrat so zanjo že določili datum in ga pozneje brez utemeljenih vzrokov prenesli. Sindikalna zveza UIL je izdala tiskovno sporočilo, v katerem našteva probleme in odprta vprašanja, ki se nanašajo na tržaško industrijo ter vzroke njenega propadanja. Le-ti šo brez dvoma posledica neustreznega političnega upravljanja. Veliko gospodarsko in politično napako pa bi storila osrednja vlada, če ne bi prepoznala atipičnosti gospodarskih problemov Tržaške in Goriške prav v trenutku, ko se z njimi pobliže seznanja z deželno konferenco o državni soudeležbi. Vlada je namreč v preteklosti prav tema dvema pokrajinama namenila izredne finančne podpore v obliki tako imenovanega paketa za Trst m Gorico ter posebnih kontingentov. Z gospodarsko finančno soudeležbo je vlada že pred kakim desetletjem omogočila finančno šibkejšim deželam, da postopoma pridejo na zeleno vejo, Furlanija-Julijska krajina in Sardinija pa sta sedaj edini deželi v Italiji, kjer bi morala po zakonu periodično potekati konferenca. Že pred nekaj desetletij je bilo nadalje določeno državno in javno sodelovanje zlasti v'pomorskem in ladje-delniškem sektorju; čeprav so pobude postopoma zamrle, ohranjajo še vedno svojo vrednost. Hkrati pa so se morali zasebni podjetniki v industrijskem sektorju sprijazniti z naraščajočo krizo in se vdati v usodo "čakajočega na odreše- nje". Odgovornost za nastalo stanje je treba zato v veliki meri pripisati družbi IRI, ki so ji bile svojčas zaupane velike odgovornosti. Sindikat UIL torej meni, da je deželno gospodarstvo sedaj pred odločilnim trenutkom; podjetja z državno soudeležbo so zvezana z zamotanim političnim vozlom, vprašljivo pa je, kakšno vrednost bo imela družba IRI za tržaško in goriško gospodarsko obnovo. Doslej so se namreč nekatere izbire krajevnih finančnih družb izkazale za neučinkovite, kljub dobri veri, v kateri so nastale, saj jih je narekovala logika, ki je vezana na vsedržavne industrijske načrte. Čas je, da najvišje državne oblasti ta politični vozel temeljito in dosledno razrešijo, kajti če družba IRI ne prevzame svojih odgovornosti, ne bo deželna konferenca privedla do pričakovanih rezultatov. UIL zato polaga veliko važnost na pripravljalni sestanek med vlado in družbo IRI, ki je predviden za ta četrtek v Rimu. Sindikalni predstavniki in zastopniki vlade bodo morali na tem sestanku proučiti tudi politično težo konference. Samo na tak način se namreč konferenca ne bo spremenila v priložnostno promenado govornikov, temveč bo iznesla konkretne predloge za gospodarsko resanacijo objektov, ki so neposredno vezani na državno soudeležbo, kot sta kovinarska industrija in pomorstvo. Sindikalna konfederacija CGIL, ki je tudi že večkrat kritično ocenila način in kriterije, s katerimi je bila deželna konferenca o državni soudeležbi sklicana, pa bo svoja stališča obrazložila na tiskovni konferenci, ki bo jutri v Časnikarskem krožku ob 11. uri. Tiskovno konferenco je sklicala sporazumno z ostalima dvema sindikatoma CISL in UIL, govora pa bo v glavnem o položaju kovinarske industrije na Tržaškem. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta Locchi predložil proračun Pokrajine za letošnje leto Tržaška pokrajinska uprava je ostala kot nekak mirnejši otok v razburkanih vodah odnosov med strankami večinske koalicije, ki so jo oktobra predlanskim oblikovale Lista za Trst, KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenska skupnost, a se je že pred meseci na tržaški Občini povsem razbila. Kljub razprtijam v bivši večini na ravni pokrajinskih tajništev, vlada v pokrajinski upravi oziroma v njenem izvršnem organu, ki ga vodi demokristjanski predsednik Dario Locchi, še zadostna sloga, ki omogoča kolikor toliko uspešno vodenje upravnih zadev in tudi enotno nakazovanje smernic za nadaljnje delo. Prav zaradi tega je pokrajinski odbor, bržkone med prvimi v Italiji, mogel že izdelati proračunske dokumente, ki jih je sinoči Locchi predložil skupščini. In prav tej izjemni složnosti in kolegialnosti med odborniki in strankami, ki jih predstavljajo, je Locchi posvetil uvodni, politični del svojega proračunskega poročila, v katerem je tudi precej optimistično obravnaval perspektive, ki se krajevni stvarnosti odpirajo po priznanju brezcarinskih kontingentov bencina, kar je po njegovem dokaz povečanega zanimanja osrednje vlade za potrebe Trsta, obenem pa učinek skupnega stalnega prizadevanja domačih parlamentarcev in krajevnih uprav. V tem delu poročila je Locchi odločno zavrnil skomine nekaterih furlanskih krogov v zvezi s poskusi razbijanja deželne enotnosti in je nasprotno pozval deželni svet, naj primerno ovrednoti vlogo tržaške Pokrajine v novem zakonu o decentralizaciji, ki je ravno te dni v razpravi. Ko je prešel k programskemu delu obrazložitve proračuna, je Locchi naglasil, da bi v tem letu morala delovanje Pokrajine označevati uresničitev načrta za povrnitev komprenzorija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu potrebam mesta in pa preselitev večine administrativnih služb pokrajinske uprave v nove prostore na Videmski ulici. Nato je predsednik pokrajinske uprave razčlenil še druge poglavitne naloge, ki bodo predmet posebnega prizadevanja v komaj začetem letu, pri čemer je posebej omenil poglobitev študije o možnosti ustanovitve valutarne proste cone, pobude na področju vzgoje, športa, turizma in prostega časa, prireditev (marca) vsedržavnega študijskega srečanja o- vprašanjih mladine. Na področju kmetijstva bo Pokrajina nadaljevala in okrepila dosedanje pobude v podporo vinogradništvu in priredila manifestacijo o vplivu človekove dejavnosti na kraško vegetacijo. Locchi je v svojem poročilu še posebej obravnaval posege pokrajinske uprave na področju javnih del, kulture, ekologije, politike do pokrajinskega osebja, imovine in skrbstva, o čemer bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. S predstavitve v SKK Spomini Saše Martelanca v Vetru iz ljubih daljav Na prvem društvenem večeru v novem letu so preteklo soboto v Slovenskem kulturnem klubu predstavili knjigo Saše Martelanca Veter iz ljubih daljav. O knjigi in avtorju je spregovorila prot. Marija Cenda Klinc. Veter iz ljubih daljav je — po nagrajenem prvencu Melodija — Martelanče-vo drugo prozno delo, iz katerega je že po nekaj straneh branja razvidno, da ga je napisal človek, ki poklicno suče pero (Martelanc je novinar tržaške slovenske radijske postaje). »Knjiga je avtobiografska, saj veter iz naslova prinaša bralcu avtorjeve spomine,« je navedla prot. Cenda. Avtor je v knjigo zgostil prizore iz otroštva in doraščanja v Ljubljani in prizore iz mladosti v Rojanu in v središču mesta. Osrednje doživetje, iz katerega se pripoved razvija, je vsekakor otroštvo v Ljubljani, ki je pustilo v avtorju neizbrisen pečat. Iz tega izvira razdvojenost avtorjevega življenja, življenja med Ljubljano in Trstom, med domovino in zamejsko stvarnostjo, ki jo Martelanc verjetno najbolj učinkovito opiše ob odhodu iz Ljubljane proti Trstu, ko se sprašuje, ali se pelje »domov ali z doma«. Nič čudnega torej, če je prot. Cenda avtorja obeležila istočasno kot »tržaškega Ljubljančana in ljubljanskega Tržačana«. Predstav.ite-ljica je videla prav v zadnjih odstavkih, v avtorjevem pogovoru s hčerko, dragoceno sporočilo knjige. Tam Martelanc pravi o sebi nekako sledeče: Prevečkrat si se oziral nazaj, ko še ni bil čas za to. Med predstavitvijo so člani SKK tudi prebrali nekaj odlomkov iz knjige, o kateri je avtor v poznejšem sproščenem pogovoru z mladimi dejal, da mu sedaj, ko je knjiga izšla, ni točno jasno, kaj to je (»Niso le spomini, ni dokument, ni literatura...«). Eden od udeležencev je poudaril, da je v tekstu mogoče »razpoznati Martelanca kot v ogledalu«, sam avtor pa je prej pripomnil, da če bi Veter iž ljubih daljav bral nekdo, ki avtorja ne pozna, bi knjiga »izgubila svojo privlačnost, bi se sesedla...« Knjigo Veter iz ljubih daljav je likovno oblikoval Edi Žerjal. V tem tednu dve premieri v SSG Krst pri Savici in Ptiči z MGL Ta teden nam je Slovensko stalno gledališče pripravilo kar dve premieri. V petek gostuje v abonmaju Mestno gledališče ljubljansko s Ptiči, znamenito Aristofanovo komedijo v predelavi Milana Jesiha, dan pred tem pa bo v okviru komornega odra premiera Smoletovega Krsta pri Savici, petega dela iz letošnjega repertoarja SSG. Da je prišlo do sovpadanja obeh predstav, so krivi novoletni prazniki in tehnični zapletljaji pri postavitvi dela, ki začenja pomemben ciklus novosti v programu našega gledališča. Smoletov Krst pri Savici, ena temeljnih slovenskih povojnih dram, je namenjen v prvi vrsti šoli, a tudi vsem tistim, ki jim je do sodobnega gledališča in do poznanja našega kulturnega bogastva. Zato je gledališko vodstvo sklenilo, da na nocojšnjo predpremiero povabi slaviste in proiesorje višjih srednjih šol, ki naj bodo prvi ocenjevalci tega projekta. V Ulici Petronio upravičeno upajo, da bodo šolniki znali pravilno vrednotiti to pobudo za večjo povezanost gledališča s šolo in da se bodo vabilu odzvali polnoštevilno. Po predstavi je predviden pogovor s teatrologom Andrejem Inkretom, avtorjem priredbe in spremnega eseja, z Jožetom Babičem in z ravnateljem Miroslavom Košuto, ko se bodo tudi dogovorili o številu in razporedu šolam namenjenih matinej. V gledališču opozarjajo, da je število sedežev strogo omejeno, zato priporočajo, da si vsaj za prve predstave vstopnice pravočasno zagotovite pri blagajni Kulturnega doma ali po telefonu 734265. Za nocojšnjo predpremiero je nekaj vstopnic še na voljo. Na Opčinah nastopili tudi gojenci godbeniške šole Lep koncert trebenske godbe Na sliki: Trio klarinetov gojencev vzhodnokraške godbene šole med nedeljskim koncertom Vzhodnokraška godbeniška šola in godba na pihala Viktor Parma iz Trebč sta pripravili v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah ljubiteljem glasbe prav prijetno prireditev. Gojenci glasbene šole in godbeniki so se predstavili s programom posameznih in skupnih točk, ki so ga ob novem letu že izvedli v trebenskem Ljudskem domu. »Najprej smo hoteli nastopiti pred domačini,« nam je pred koncertom povedal predsednik trebenske godbe Milan Cuk. »Ker pa je trebenska dvorana premajhna, da bi sprejela vse, ki jih je koncert ob no- vem letu privabil, smo se odločili, da prireditev ponovimo.« Tudi na Opčinah je bil odziv občinstva res dober. Prireditelji so v koncert uglajeno zlili nastope mladih gojencev godbeniške šole, godbe Parma, gojencev postojnske glasbene šole in gosta — harmonikarja Oskarja Kjudra. Vzhodnokraška godbeniška šola deluje v Trebčah že dve leti. Vodi jo Lean-der Pegan, ki je obenem tudi kapelnik trebenske godbe in profesor na glasbeni šoli v Postojni. Njegovo delovanje v Trebčah se je razraslo po uspešnem sodelovanju godbe Viktor Parma s postojnskim pihalnim orkestrom. Ob Peganu poučuje na godbeniški šoli še Brigita Tornič, ki je na nedeljskem koncertu s klavirjem spremljala mlade godbenike. Sedaj sledi godbeniški šoli skupno 23 gojencev, in sicer od Banov, od Ferlugov, iz Trebč, Padrič in Gro-pade. Osem jih že aktivno igra s »starimi« godbeniki. Na nedeljskem koncertu se je 30-članski pihalni ansambel iz Trebč predstavil občinstvu s štirimi skladbami, v katerih je pokazal svojo skupno izvajalsko moč, v dveh skladbah (Pesmi indijskega gosta Rimskega Korsa-kova in Na planina Bruniauaj pa sta prišla do izraza tudi solidna solista, trobentač Nevio Jercog in saksofonist Danijel Malalan. Večji del prireditve so imeli glavno besedo najmlajši godbeniki in gojenci godbeniške šole. Ob spremljavi klavirja so se predstavili trio klarinetov, dva trobentača, trio trobil, hornistka in klarinetist. Ob klavirski spremljavi Sonje Garmuš so nato zaigrali trije gojenci postojnske glasbene šole (pozavnist, klarinetist in alt saksofonist). Pred nastopom gosta, harmonikarja Oskarja Kjudra, ki je požel največji aplavz občinstva, so trebenski osnovnošolci razpredli nekaj duhovitih in tudi srčkanih misli v narečju o godbeniški šoli (»Glasba je umetnost, ma tudi tam se je treba učit,« je modro ugotovil prvi; »gospodična Brigita je pridna in kokola,« je menil drugi). Godba je svoj program, ki ga je povezoval Igor Saksida, sklenila s priredbo Berlinovega Belega božiča, zatem pa se je predsednik SKD Tabor Rinaldo Vremec še zahvalil gostom za 'lepo in prijetno prireditev. »Izgnanstva« Jamesa Joycea drevi v gledališču Rossetti V gledališču Rossetti bo drevi gostovala gledališka skupina Compagnia del Teatro delle Arti z igro Jamesa Joycea »Izgnanstva«. Izgnanstva so edini Joyceov dramski tekst. Napisal ga je, ko je živel v Trstu, pomeni pa nekakšen intermezzo med zgodnejšimi, pretežno avtobiografskimi deli in zrelim obdobjem, ko je napisal romana Ulikses in Finneganovo prebujenje. Igra govori o težavnem zakonskem razmerju, avtor je vanjo vpletel marsikatero avtobiografsko noto. Največje zakonske čeri v odnosu med moškim in žensko so prav problem medsebojne komunikacije, neenakopravnost v ljubezni in spolne težave. V glavnih vlogah nastopajo Aroldo Tieri, Giuliana Lojodice in Paolo Giu-ranna, delo je režiral Masco Sciaccaluga. O filmu v krožku Che Guevara Krožek za socialno-politične študije Che Guevara je že lani priredil nekaj večerov, posvečenih kulturnemu življenju našega mesta. Jutri ob 18. uri bo na to temo v dvorani na Ulici Madonnina 19 na sporedu predavanje z naslovom »Zamisel o mestu: kinematografija v Trstu« (»Un'idea di città: Cinema a Trieste«). Prireditelji so v svojo sredo povabili prof. Alberta Farassina, docenta za kinematografijo na tržaški univerzi, režiserja Franca Giraldija in filmskega kritika Sergia Grmeka Germanija. OBUTVE Fernando torbice usnjena galanterija Ul. Coroneo 7 • TRST Tel. 761602 SEZONSKI POPUSTI OD 10% DO 50% obv. občini Po razveljavitvi sklepa Županova odstavitev bo morala še enkrat pred občinski svet Listarskemu županu Staffieriju le ne uspeva, kar si večkrat v svojem precej samovoljnem ravnanju domišlja. Tako mu tudi ni uspelo, da bi se prepoceni izmazal iz »afere« okrog njegove odstavitve, ki jo je nameraval odpraviti kar s (sicer precej spornim) sklepom večine občinskega odbora. Kot smo poročali, je namreč 21. decembra lani tržaški občinski svet zasedal za zaprtimi vrati, da bi razpravljal in sklepal o predlogu tretjine svetovalcev glede županove odstavitve. Tedaj je za sklep sicer glasovalo 19 svetovalcev (predlagalci, razen sen. Spetiča, ki je bil zadržan v Rimu), proti 22 (Lista za Trst in PSI), medtem ko so se demokristjani vzdržali. S tem pa zahteva po odstavitvi ni bila dokončno zavrnjena, ker zakon predvideva, da jo pri prvih dveh glasovanjih mora podpreti dvetretjinska večina (vsaj 40 od 60 svetovalcev), pri tretjem pa navadna večina skupščine. Listarji pa so očitno hoteli »odriniti grenki kelih«, in je že 23. decembra Staffieri izsilil, da je občinski odbor (s komaj zadostno večino) sklenil, da svet ne bo več razpravljal o odstavitvi. Toda Pokrajinski nadzorni odbor je včeraj popolnoma razveljavil ta odborov sklep, kot tudi delno razveljavil tisti del zapisnika s tajne seje 21. decembra, v katerem je sam Staffieri proglasil izid glasovanja, in pri tem izjavil, da je bil sklep o odstavitvi »zavrnjen«. Po odločitvi nadzornega organa bo moral torej odbor spet sklicati skupščino, in sicer dvakrat, da izpopolni postopek glasovanja o Staffierijevi odstavitvi. Komunisti zaskrbljeni nad usodo zakona za obmejna območja Komunisti iz Furlanije in Julijske krajine so hudo zaskrbljeni glede usode državnega zakona o obmejnih območjih. V preteklih dneh so zato priredili posebni sestanek med deželnim tajništvom in parlamentarci KPI, ki sta ga vodila deželni tajnik Roberto Viezzi in koordinator med poslanci in senatorji, ki so bili izvoljeni v naši deželi, poslanec Isaia Gasparotto. Po izčrpni in poglobljeni razpravi o dosedanjem poteku parlamentarnega postopka za uzakonitev ugodnosti za obmejna območja so na sestanku ugotovili, da grozi nevarnost ustavitve postopka in izvotlitve zakona, in to kljub temu, da je ožji odbor poslanske komisije za proračun že izdelal nov skupni osnutek. Pojavila se je namreč nerazumljiva pobuda PSI, ki zahteva, naj poverijo vladi pripravo novega predloga, obenem pa je opaziti veliko negotovost pri demokristjanskih ministrih in v sami deželni vladi, ugotavljajo komunisti. V tem okviru izpade povsem čuden predlog o obisku delegacije poslanske komisije za proračun v naši deželi, kot če bi bilo treba začeti vse znova, medtem ko se o tem vprašanju razpravlja že več let, poudarja tiskovno sporočilo deželnega odbora KPI. Obenem pa se pojavljajo sile, ki podžigajo lokalpatriotična ločevanja, s čimer se nakazuje nevarnost izvotlitve osnovnega namena zakona, to je mednarodne projekcije vsega deželnega gospodarstva. S tem v zvezi se je treba izogibati vsakemu povezovanju med tem zakonom in dekretom o brezcarinskih kontingentih, ki predstavlja le omejen ukrep v korist neke kategorije, nikakor pa ne spodbude k razvoju. Zato KPI poziva vse sile, ki si prizadevajo za razvoj in za odpiranje dežele Furlanije-Julijske krajine k drugim državam, v prvi vrsti sindikate, podjetnike in proizvodne organizacije, k skupnemu naporu proti poskusom izvotlitve ali blokiranja zakonskega predloga o obmejnih območjih. V ta namen prirejajo komunistični parlamentarci, skupaj z deželnim tajništvom KPI, javno srečanje o tej problematiki, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 11. uri v palači Kechler v Vidmu. Nov ministrov načrt za Aquilo Na ministrstvu za industrijo v Rimu so se sinoči nadaljevala pogajanja o usodi naftne čistilnice Aquile. Minister Battaglia je predsedniku in podpredsedniku deželne vlade Bi-asuttiju in Carboneju ter predstavnikom tovarniškega sveta žaveljskega obrata in sindikatov obrazložil nov predlog, ki skuša upoštevati usodo 400 prizadetih delavcev v večji meri, kot se je to dogajalo v nekaterih izmed doslej predlaganih rešitev. Po novem načrtu naj bi kakih 100 delavcev našlo zaposlitev v naftnem skladišču. Sedanja lastnica rafinerije družba Monteshell naj bi poleg tega zaposlila nadaljnjih 80 delavcev v neki novi, še ne povsem določeni proizvodni dejavnosti (mogoče v proizvodnji bitumnov). Ostali delavci rafinerije naj bi ostali pod dopolnilno blagajno še za tri leta, v tem času pa bi začela obratovati nova tekstilna tovarna, ki bi zaposlila kakih 250 ljudi, deloma bivše delavce Aquile, deloma mlade. Za to tovarno se zavzema podjetnik Pezzoli iz Bergama. Zdi se, da lahko računa na 62 milijard lir javnih prispevkov in posojil (Dežela naj bi prispevala 17 milijard nevračljivih posojil). Za ureditev skladišča pa bi družba Monteshell prejela 49 milijard javnih posojil (40 naj bi jih nudila Dežela po znižanih obrestih, ostalo pa ministrstvo brez obresti). Podpredsednik Carbone je predlog označil za »izvedljivega«, sindikati pa se še niso dokončno izrekli. Pogreb naše drage mame Bernarde Mauri vd. Stefančič bo danes, 12. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči Aldo, Neva, Tatjana in Aleš Boljunec, 12. januarja 1988 Ob izgubi drage matere izrekava glokobo sožalje dr. Aldu Stefančiču in družini Alenka in Mirko Ob izgubi drage mame Bernarde Stefančič izrekata iskreno sožalje Aldu, Nevi, Tatjani in Alešu Mladinski dom in Župnijska skupnost Boljunec. Sekcija slovenske skupnosti občine Dolina izreka iskreno sožalje prof. Stefančiču ob težki izgubi drage mame. Ravnatelji slovenskih nižjih in višjih šol izrekajo kolegu Aldu Stefančiču občuteno sožalje ob smrti ljube mame. CGIL zahteva ukinitev zakona o delu in poklicnem usposabljanju Čeprav je deželni zakon o delu in poklicnem usposabljanju odprl številnim mladim možnost zaposlitve, ga v nekaterih proizvodnih sektorjih ne izvajajo dosledno. Zlasti očitno je tako zadržanje zasebnih delodajalcev v obrtništvu, ki ga ne spoštujejo, kot to predvideva sindikalna pogodba. Deželno tajništvo sindikalne konfederacije CGIL je v tem smislu izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja zadržanje nekaterih obrtniških podjetij, ki meji že na nesprejemljivo diskriminiranje delovne sile, katero zaposlujejo prav na podlagi omenjenega deželnega zakona. Kljub številnim protestom in posegom pri pristojnih deželnih oblasteh, sindikat ČGIL doslej še ni bil deležen zadovoljivih odgovorov, zato bo z raznimi Pobudami skušal preprečiti nadaljnje pristransko izkoriščanje deželnega zakona. Stvarno pa CGIL zahteva, ukinitev deželnega zakona o delu in poklicnem usposabljanju tudi v primerih, ko je bila taka delovna pogodba že sklenjena. Pri deželnem svetu bo sindikat zahteval prepoved podeljevanja finančnih spodbud tistim podjetjem, ki ne spoštujejo sindikalnega dogovora o zaposlovanju. Potrebna bi bila tudi temeljita kontrola takih delovnih pogodb od zavoda INPS. In končno, prosilci izrednih finančnih podpor Deželne ustanove za razvoj obrti ESA, ki jih predvideva zakon o poklicnem usposabljanju, bodo morali tudi dokazati, da v njihovem podjetju dosledno spoštujejo sindikalne pravice zaposlenih. Nepriporočljiva naglica Tržačanov pri plačevanju avtomobilske takse Od včeraj je v poštnih uradih in v uradih Avtomobilskega kluba mogoče Plačati avtomobilske takse, ki so zapadle 31. decembra lani. Kot je znano, so letos rok za izplačilo premaknili za deset dni, ker so takso pred kratkim zvišali za 25 odstotkov, niso pa še pripravili ustreznih lepakov s točnim zneskom, ki ga le treba plačati. V Trstu pa so se že včeraj pojavile tako na poštah kot v uradih ACI prve vrste ' nestrpnežev", ki so očitno hoteli opraviti svojo "davkoplačevalsko" dolžnost že prvi dan, ko je bilo to .mogoče. Pri tem jih ni prepričal nedavni poziv '-druženja potrošnikov, ki je svetovalo, naj bi avtomobilisti vsaj še nekaj časa Počakali z izplačilom takse zaradi negotove usode vladnega dekreta o poviških, iglica pri plačevanju avtomobilske takse pa ni priporočljiva tudi zaradi pomanjkanja dokončnih tabel o novih zneskih, kar bi utegnilo povzročiti napake Pri izplačilu. Na ministrstvu za pošte v Rimu pa so včeraj povedali, da še ne morejo točno predvideti, kdaj bodo te tabele nared. Obesili so ga, ko mu še ni bilo 16 let V Štorjah so se spomnili partizana Marjana Štoke »Na tem mestu je v času NOB stal telegrafski drog, na katerega so nemški nacisti 9. januarja 1944 po strahotnem mučenju obesili mladega partizana Kosovelove brigade Marjana Štoka, rojenega 17. julija 1928 na Proseku pri Trstu.« Tako piše na kamnu ob spomeniku, ki so ga pred 14 leti postavili v Štorjah v spomin na mučeniško smrt mladega proseškega partizana. Od takrat se vsako leto v začetku januarja domačini in vaščani Proseka in Kontovela zberejo ob obeležju — marmornatem drogh s privezano in pretrgano kamnito vrvjo — da obudijo in počastijo spomin padlega. Marjan Štoka je še kot 15-letni fant odšel v partizane. Priključen je bil enotam Kosovelove brigade, njegova partizanska pot pa je bila na žalost sila kratka. Po nekaj tednih so ga Nemci ujeli v Štorjah, bilo je to 8. januarja 1944. Ves dan in vso noč so ga zverinsko mučili v bližnji hiši, fant pa ni izdal svojih tovarišev. Dan kasneje so ga izmučenega privedli do telegrafskega droga in ga obesili. V nedeljo sta sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Prosek-Konto-vel in domača Zveza združenj borcev priredili ob spomeniku komemoracijo, med katero so Prosečani in Kontovelci položili ob obeležje venec in se z enominutnim molkom spomnili fanta, ki je dal življenje za svoj narod. V Trstu zasačili tatiča iz Doberdoba Zaradi osmih bornih glasbenih kaset lta od včeraj v tržaškem zaporu, ^tada tatiča iz Doberdoba sta hotela Namreč preizkusiti svojo srečo v Trstu, endar jima nočni podvig ni uspel in f a nedeljsko noč zaključila za rešetkami. 26-letni Italo Cadez in 21-letna Lau-a Cocianni iz Doberdoba imata za tat ° ^ Ce^° vrst:o kaznivih dejanj, od tvm in ropov do preprodaje ukrade-e9a blaga, posesti mamil, žalitve jav-|T9a funkcionarja in drugih. V nede-" zvečer sta se z Goriškega podala v fjo da bi pognala ne preveč vzpod- rst, kjer sta nekaj čez polnoč preiz-tr?SI 3 .svoi° spretnost na nekaterih av-n,Ti0bilih' ^ so bili parkirani v Ul. ta 4 V*ano' Najprej sta se lotila renaul-nj- ^er Pa v notranjosti nista našla nJj zanimive9a, sta ga hotela kar od-Pfljati. Njun9 poskus, biii°r' pa fe obr°dil rt] ®n rezultat, da se je volan pokva-ose ^at° sta iz avtomobila odnesla le s m. glasbenih kaset, nakar sta se V] avila na bližnji fiat 500. Zato da bi str a vanE sta prerezala platneno skn °' vendar se jima je tudi ta porsi Sr?xnesreči1, sat se fe volan bloki-tu j. tJcitno pa so bili njuni poskusi ta d d°v°lj hrupni, da ju je lastnik fia-, Roberto Marincich, ki stanuje v isti po-na številki 31/2, slišal in poklical nari®enti letečega oddelka so tatiča s i nedaleč od dveh avtomobilov in nparttlrali pod obtožbo poskusa tatvi-v bremenilnih okoliščinah. Deželni zakonski osnutek v prid Laboratorija za morsko biologijo Potem ko je deželna uprava sprejela zakonski osnutek o ribolovu in vodni kulturi, je deželni odbornik za industrijo Gianfranco Carbone predstavil deželnemu odboru F-JK zakonski osnutek, ki naj ureja in podpre delo-vanjeLaboratorija za morsko biologijo. Carbone je svoj predlog pojasnil z ugotovitvijo, da je potrebno obnoviti in okrepiti delovanje Laboratorija, saj to zahteva prav nova zakonska ureditev ribolova. Raziskovalna dejavnost naj bi tako postala sestavni del pomembne gospodarske panoge, kot je ribolov. Le z novim znanjem in novimi raziskavami bo mogoče namreč stvari tudi praktično tako urediti, da ne bosta ponovno utrpela škodo ribištvo in vodna kultura. Drevi občni zbor krožka Miani Kulturni krožek »Èrcole Miani« bo imel drevi ob 20.30 na svojem sedežu na Trgu San Giovanni 6 redni občni zbor. Po uvodnem poročilu predsednika Maurizia Fogarja o dejavnosti Krožka v preteklem letu bodo člani predstavili najprej lanski obračun in proračun za nadaljnje dejavnosti. Na občnem zboru bodo volili tudi novo vodstvo, nadzorni odbor in druge organe. V preteklem letu je Krožek Miani pripravil 16 prireditev, katerih gostje so bile vidne osebnosti italijanskega družbenega, političnega in kulturnega dogajanja. Med njimi so bili Vincenzo Muccioli, Andrea Jonasson Strehler, Nando Dalla Chiesa, Sergio Staino, Gianni Rocca, Leo Valiani, Sergio Turane in Enzo Tortora. V šestih letih obstoja je Krožek pridobil 420 članov. Tudi udeležba in sodelovanje občinstva sta bila vselej dobra, tako da njegovi voditelji upravičeno menijo, da ima Krožek pomembno vlogo v deželnem kulturnem kontekstu. Prav zato so na občni zbor vabljeni vsi člani, še posebej pa občani, ki so se doslej redno udeleževali prireditev. Posegi v razpravo so odprti zlasti za nove predloge in nasvete, kako še izboljšati delovanje Krožka. Ape v tovornjak Verjetno ga je zaslepila luč nasproti prihajajočega avta, poleg tega pa je bil odsek ceste v popolni temi: tako je 43-letni Giuseppe Millo s Scale dell'Erica 8 včeraj zvečer nekaj pred 20. uro izgubil nadzor nad svojo ape in trčil v parkiran tovornjak. Trikolesno vozilo se je skrotovičilo ob tovornjaku in Millo je ostal vklenjen v pločevini, iz katere so ga potegnili šele gasilci. K sreči pa jo je Millo odnesel precej poceni: črepinje okenske šipe so ga porezale po obrazu, rane pa se bodo zacelile že v 20 dneh. Parlamentarca KPI Spetič in Bordon posegla za Biloslava Kot izhaja iz tiskovnega sporočila tržaške federacije KPI, sta se tudi komunistična parlamentarca Spetič in Bordon zavzela za Fausta Biloslava, tržaškega časnikarja, ki od 14. novembra sedi v zaporu v Kabulu, in še pred božičnimi prazniki vložila v zbornici vprašanje o njegovem položaju. Parlamentarca sta hotela ugotoviti, kakšno pozornost posveča Ministrstvo za zunanje zadeve primerom, kakršen je Bi-loslavov, in kolikšno pomoč nudi italijanskim državljanom, ki na katerikoli način zgubijo osebno svobodo v tujini. O vprašanju bodo razpravljali v senatni komisiji za zunanje zadeve. Spetič in Bordon sta pri tem poudarila, da vsak italijanski državljan, ki se znajde v težavah v tujini, mora biti deležen iste pozornosti. Minilo je leto dni odkar nas je zapustil naš dragi Martin Semen Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo vsi njegovi dragi. Trst, 12. januarja 1988 t Po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi Alojz Legiša Pogreb pokojnika bo danes, 12. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v štivansko cerkev. Žalujoči: žena Ana, hči Mili z družino in drugo sorodstvo Štivan, Devin, Ronke, 12. 1. 1988 Ob smrti somišljenika in večkratnega kandidata Alojza Legiše izreka svojcem iskreno sožalje devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti. Upravitelji in nadzorniki, ravnatelj ter nameščenci Hranilnice in posojilnice v Nabrežini izrekajo globoko sožalje svojcem ob prerani izgubi' bivšega upravitelja Alojza Legiše. J_ Nenadoma nas je zapustila naša draga Bogomila Pettirosso (MILKA) Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v ricmanj-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sin Mario z ženo Eldo, vnukinja Sandra z možem Fabiom in malo Valentino, bratje in drugo sorodstvo Ricmanje, 12. januarja 1988 Žalovanju se pridružujeta Alojzija in Teodor (Pogrebno podjetje Zimolo) 12. 1. 1987 12. 1. 1988 Ob 1. obletnici smrti Stanka Prašlja se ga z ljubeznijo spominjata žena Berta in hčerka Desi z družino Prosek, 12. januarja 1988 Ob težki izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje Filibertu Bene-detiču in družini Slovenska kulturno-gospodarska zveza Spodbudna proslava v Borštu Mladi bodo hranili spomin na preteklost svoje vasi Vsaka prireditev, športna, ali kulturna, predstavlja za naše vasi pomemben dogodek. Za Boršt in Zabrežec pa predstavlja vsakoletna proslava v spomin na dogodek z 10. januarja 1945, še veliko več. S to proslavo se starejši vaščani spominjajo trpljenja in grozot, ki so jih preživeli tistega daljnega januarskega jutra, ko so fašisti in nacisti obkolili vas, vaščane zasliševali in mučili, tri partizanske borce ubili, ko so se hoteli prebiti iz bunkerja, v katerem je bila radijska postaja, četrtega, domačina Danila Petarosa, pa težko ranili, ga odpeljali nato v zapore, od tam pa v tržaško Rižarno, kjer je, kot mnogi pred njim, končal v krematorijski peči. Organizator letošnje proslave je bila sekcija VZPI-ANPI za Boršt-Zabrežec, Jutri v KD pianist Kemal Gekic Kemal Gekič Jutri ob 20.30 bo v na 5. abonmajskem koncertu Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu nastopil Kemal Gekic, pianist mlade generacije jugoslovanskih glasbenih izvajalcev. Izvajal bo dela Beethovna, Chope-na in Liszta. Njegov koncert bo zamenjal predvideni nastop domače mezzosopranistke Nore Jankovič, ki ga je morala zaradi bolezni odpovedati. celotna prireditev pa je potekala v soboto zvečer v srenjski hiši v Borštu. Program, ki so ga organizatorji pripravili, je bil pester in tudi lepo izveden. Pri njem so sodelovali otroci domače osnovne šole, ki so jih pripravile učiteljice Aleksandra Carli, Nevia Olenik in Tanja Sedmak. Predstavili so se z recitalom o sreči, miru, prijateljstvu in ljubezni, vse te lepe ideale in želje pa zaključili z nekaj primernimi pesmimi. Glavni del programa je slonel na mešanem zboru KD Primorsko iz Mač-kolj, ki ga vodi Anton Baloh. Nastop je začel s pesmijo Žrtvam, kateri so sledile Smrt v Brdih, Hej tovariši, Lipa, Strunam, Pa se sliš’ in za konec lepo in ubrano odpel še Bratje le k soncu svobodi. Med nastopom zbora sta domačinka Silvestra Petaros in igralec Joško Lu-keš še z recitacijami prikazala boj in trpljenje našega ljudstva in njegovo vero v končno zmago. Celotno prireditev je lepo in smiselno povezovala Karmen Kosmač; poleg domačinov pa so se proslave udeležili predstavniki borčevskih organizacij s te in one strani meje ter predstavniki dolinske občinske uprave. Najpomembnejša za to prireditev je ugotovitev, da so bili med občinstvom tudi mladi. To potrjuje upanje in željo dosedanjih organizatorjev teh proslav, da bodo prav oni tisti, ki bodo prenašali naprej spomin na te dogodke, spomin na borbo, ki jo je ljudstvo teh krajev do konca vodilo proti nacizmu in fašizmu, za zmago demokracije, miru in bratstva med narodi, da žrtve napada na borštanski partizanski bunker ne bodo pozabljene, da ne bodo pozabljeni vsi tisti, ki so v zaporih, taboriščih, v boju in kot aktivisti dali svoj prispevek k zmagovitemu zaključku druge svetovne vojne. Še dolgo so se udeleženci proslave zadržali v srenjski dvorani ob petju borbenih in narodnih pesmi in ob obujanju spominov. (N. L.) Medalje za dobrodelnost Na sedežu Javnih ustanov za pomoč in dobrodelnost je bila pred dnevi prijetna slovesnost: komisar dr. Giorgio Satti je zaslužnim delavcem ustanove in njenim zunanjim sodelavcem, ki že več kot dvajset let nudijo svojo nesebično pomoč, podelil simbolične medalje. Prejeli so jih: Sergio Leban, kaplan don Giuseppe Marussi, notar Oscar Sandrinelli, Giovanna Afernik, Vera Bogateč, Erna Gutges-sel, Glauco Marsillio in Italo Vallini. ________gledališča____________ ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo Jamesa Joycea BEGUNCI. Nastopala bosta A. Tieri in G. Lojodice. Režija Marco Sciac-caluga. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red H/F) bo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'ANGELO AZZURRO. LA CONTRADA - TEATRO CRISTALLO Nocoj ob 20.30: Graham Greene L'AMANTE COMPIACENTE. Nastopata Giovanna Ralli in Giancarlo Sbragia. Danes, 12. t. m., ob 11. uri se bo pričel v gledališču Cristallo ciklus baletnih predstav za šole, ki ga organizira gledališče Verdi. Vsaka predstava traja eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Zainteresirani se lahko javijo pri blagajni gledališča Verdi. Predstave bodo do 19. t.m. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da lahko vloži prošnjo za premestitev ali prehod staleža v naslednjih rokih: vrtci še danes, 12. t. m., osnovne šole do 25. t. m., srednje šole do 20. t. m. in višje srednjo šole do 5. februarja. Obrazci za prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure in sreda od 11. do 12. ure. Didaktično ravnateljstvo sv. Ivan sporoča, da poteka predvpis za prvi razred in otroški vrtec na ravnateljstvu do 25. t. m. koncerti Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista I. POGORELIČA. razne prireditve KD Lipa vabi na predavanje o knjigi Tiha asimilacija D. Sedmaka in E. Susiča. Srečanje bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vabljeni! Sklad M. Čuk vabi na koncert V PESMI NISMO SAMI... Nastopa mešani pevski zbor Stane Kosec iz Gameljn pri Ljubljani. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27 vabi vse ljubitelje glasbe na celovečerni nastop s pevskim zborom Primorsko iz Mačkolj. Vodi Anton Baloh. V soboto, 16. t. m., ob 20.15. Slovenski kulturni klub (višješolska mladina) vabi v soboto, 16. t. m. na "anti feštin". Kaj je to? Boh?... Feštin gotovo ni! Morda pa ima kako zvezo z njim. Začetek ob 19. uri. Vstop samo s svečo in z vstopnico (dobite jo pri poverjenikih). Vabljeni! čestitke Včeraj jih je bilo 70 dragi JOŽE PAVLICA! Kar še tako naprej ti iz srca želimo Sergio, Srečko in Sonja z družinami. Berite »Novi Matajur« menjalnica______________n. 1. i9ss Ameriški dolar............. 1192.— Nemška marka ............. 733.— Francoski frank........... 215.— Holandski florint ........ 652.— Belgijski frank........... 34.— Funt šterling............. 2180.— Irski šterling............ 1930.— Danska krona.............. 188.— Grška drahma ............. 8.— Kanadski dolar ........... 920.— Japonski jen 9,— Švicarski frank 898,— Avstrijski šiling 104,— Norveška krona 188. Švedska krona 200. Portugalski eskudo 8.— Španska peseta 10. Avstralski dolar 800. Debeli dinar 0,85 Drobni dinar 0,85 nrli/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DUIxD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 GLASBENA MATICA TRST Sezona 1987-88 5. abonmajski koncert Jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KEMAL GEKIČ klavir Na sporedu: Beethoven, Chopin, in Lizst. Predprodaja vstopnic pri pasaži Protti. včeraj - danes Danes, TOREK, 12. januarja TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 0.19 in zatone ob 11.14. Jutri, SREDA, 13. januarja SREČKO PLIMOVANJE DANES: ob 2.39 najvišje 34 cm, ob 10.37 najnižje -17 cm, ob 15.19 najvišje -8 cm, ob 19.30 najnižje -14 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,6 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Godeas, Pietro Simčič, Tullio Bordon, Maria Raffaella Giannetti, Valentina Ancona. UMRLI SO: 87-letni Guido Modus, 83-letna Antonia Della Santa vd. Poden, 87-letni Giuseppe Benedetti, 77-letni Agostino Serli, 77-letna Bernarda Mauri vd. Stefani, 48-letni Diego Giusti, 81-letna Albina Cabas, 67-letni Stanko Brezovec, 72-letna Nella Crecic, 91-letna Margherita Bracanovic vd. Danieli, 87-letni Luigi Cocetti, 60-letni Sergio Flego, 80-letni Guerrino Furlan, 87-letna Giovanna An-dreasic vd. Mayer, 80-letni Ottone Beri-ni, 82-letna Bianca Delsenno vd. Grego, 96-letna Antonia Ferluga vd. Ferluga, 67-letni Radomiro Može, 77-letna Giovanna Ravalico vd. Grimalda. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 ( Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po tel. za najnujnejše primere. kino ARISTON - 11.00, 15.30 La rosa rossa, dram., It. 1973, r. Franco Giraldi; i. Alain Cuny, Antonio Battistella; 17.45, 22.15 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim VVenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras. EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ishtar, dram., ZDA 1987, r. Eiaine May; i. Dustin Hoffman, Isabelle Adjani. EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Le vie del signore sono finite, kom., It., 1987, r. Massimo Troisi, i. Massimo Troisi. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Angel He-art, l'ascensore per Tinferno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Ro-urke, Robert De Niro. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La donna contesa da uomini e bestie, porn., □ □ FENICE - 17.00, 22.00 Da grande, kom., It. 1987; r./i. Renato Pozzetto; i. Giulia Boschi, Alessandro Haber. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancaneve e i 7 nani, ris., prod. Walt Disney. MIGNON - 16.00, 22.00 Fievel sbarca in America, ris., ZDA, 1986, prod. Steven Spielberg. EDEN - 15.30, 22.00 Messalina oggi, porn., VITTORIO VENETO - Danes zaprto. Jutri ob 16.30, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., r. C. Vanzina, i. Č. Alt, E. Gould, J. Rochefort. CAPITOL - 16.00, 19.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 OČI Cor-nie, kom., 1987, r. N. Michalkov, i. M. Mastroianni, N. Keller, E. Sofonova RADIO - 15.30, 21.30 Golden girl, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom O □ MitlL> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Komorni oder DOMINIK SMOLE KRST PRI SAVICI Režija: JOŽE BABIČ Predpremiera danes, 12. t. m., ob 20.30 v foyerju balkona Kulturnega doma Premiera v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 Zaradi omejenega števila sedežev priporočamo, da vstopnice rezervirate po tel. 734265 Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega MILAN JESIH PTIČI Režija: BARBARA HIENG V petek, 15. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 16. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00 ABONMA RED C in G razstave V galeriji Cartesius je do 21. t. m. odprta razstava DOMENICA BONI-ELLA. V galeriji Minerva bo danes, 12. t m., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Tullia Stravista. Razstava bo odprta do 21. januarja. razna obvestila SKD Tabor - Opčine obvešča, da bo danes, 12. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 20. redni občni zbor SKD Tabor z Opčin. Vabljeni! Sekcija KPI "A. Gramsci" iz Skednja vabi v sodelovanju z Združenjem "Italija - Sovjetska zveza" vaščane na ogled sovjetskega filma "Imam dvajset let" režiserja Martina Kurzjevega danes, 12. t. m., ob 20. uri na sedežu sekcije v Ulici S. Lorenzo in Selva 4. Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo se toplo zahvaljuje kolegom, dijakom, staršem in neučnemu osebju ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu proslave 40-letnice ustanovitve. Obenem sporoča, da je na razpolago še nekaj brošur, ki jih je šola izdala ob tej priložnosti. Absolventi "trgovske", ki so konec novembra praznovali 20-letnico mature pri Slavku, lahko naročijo slike v Tržaški knjigarni. Darujte v sklad Mitje Čuka _________mali oglasi_______________ PRODAM ježevke v odličnem stanju za avtomobile fiat 126 in alfa romeo giuba 1600 in 1300. Tel. 299360. KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma. PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute prodaja podjetje Gradina, So-vodnje, Štradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom. IŠČEM hišo v najem z malim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša". TAKOJ zaposlimo sposobnega knjigovodjo. Zahteva se dobro znanje računalniške obdelave podatkov in aktivno znanje enega izmed svetovnih jezikov. Prednost imajo kandidati z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja ". TRGOVSKO PODJETJE zaposli tudi začetnika z diplomo trgovskega zavoda z znanjem tujih jezikov, ki se želi usposobiti kot uradnik ali trgovski potnik. Prednost imajo kandidati moškega spola, z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje". UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče trgovskega potnika, diplomiranega. Zahtevani pogoji: lepa postava, komunikacija, pripravljenost potovati, lasten avtomobil, opravljen vojaški rok ter znanje angleškega ali nemškega jezika. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potnik". IŠČEM doktorja Sfarcicha. Kdor ga pozna, naj telefonira na št. 746468. prispevki Ob 1. obletnici smrti prijatelja in sošolca Mateja Veniera se ga spominja Igor Uršič in daruje 20.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Elisabetto Krecich-Albi darujeta Graziella in Willy Vòras 20.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Bruna Rollija darujeta Lucija in Anamarija Baša 20.000 lir za Kardiološki oddelek dr. Scardi. Ob 10. obletnici smrti drage nepozabne matere Jožefe Ote por. Lovriha darujejo hčere Darinka, Draga, Meri ter sin Rado 50.000 lir za Sklad M. Čuk. v spomin na dragega moža in očeta Stanka Prašlja darujeta žena Berta 50.000 lir za ŠD Primorje ter hčerka Desi 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Stanka Požarja darujejo prijatelji petkova večera 150.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na teto Angelo Košuto darujeta nečaka Ljuba in Marino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 10. obletnici smrti sestre in tete Valerije Taučar vd. Degan darujeta Milka in Isa Arban in ne Abram 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Andreja Co-rettija darujeta žena Marija in sin Valter 50.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Borisa Starca daruje Egon Bukavec 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Angela Vremca daruje družina Škerlavaj 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Angela Vremca darujejo družine Vremec 200.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, 200.000 lir za MPZ Tabor, 100.000 lir za Sklad M. Čuk, 100.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za ŠD Polet in 100.000 lir za Finžgarjev dom Opčine. V spomin na Mirkota Cijaka darujeta Savica in Ottavio Verginella 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka. Pevke SKD Tabor, ki so sodelovale na prazniku Skupaj na Opčinah darujejo 190.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Miroslava Cijaka darujejo Stana in Ivana Husu 30.000 lir ter Marija in Franca Briščik 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob 15. obletnici smrti Alfonza Škabarja daruje žena 20.000 lir za popravilo zakristije v Repnu. V spomin na Amalijo Mulič in Pepija Nedoha daruje družina Purič (Repen 164) 20.000 lir za popravilo zakristije v Repnu. V spomin na sestro in svakinjo Alojzijo Ravbar daruje družina Ravbar (Repen 2) 40.000 lir za popravilo zakristije v Repnu. V spomin na Angelo Seražin daruje družina Guštin (Col 9/65) 10.000 lir za popravilo zakristije v Repnu. V spomin na Amalijo Mulič daruje N.N. 30.000 lir za popravilo zakristije v Repnu. V počastitev spomina pok. sorodnikov in znancev daruje N. Štoka 50.000 lir za dramsko skupino J. Štoka. V počastitev spomina Rikarda Štoke daruje hči 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V počastitev spomina bivšega dijaka Boruta kraha daruje N. Š. 15.000 lir za Sklad M. Čuk in 15.000 lir za gradnjo doma-spomenika padim v NOB v Brišči-kih. Ob tretji obletnici smrti dragega moža Borisa daruje žena Tončka Grgič 20.000 lir za KD Slovan. PREDNAROCNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988 Celoletna ............................ 100.000 lir Mesečna ............................... 13.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih. Trd je vojaški kruh Ponavadi mesijo v Trstu iz slovanske moke italijanski kruh -tako je zapisal tudi tržaški pisatelj Scipio Slataper. Na tej fotografiji pa izjemoma pečejo iz italijanske moke slovenski kruh. Skupino slovenskih fantov, ki so v letih 1929-1930 opravljali vojaščino v Firencah, so poslali v vojaško pekarno. Stene so sicer nekam počrnele, kot se za pekarno spodobi, a košarice za kruh so prav lične in fantje so se navdušeno, z razposajenim izrazom in orodjem" pri rokah nastavili fotografu pred pečjo. Tudi košarice so prav umetniško postavljene, kot da se fantje z njimi postavljajo. Osrednja osebnost na sliki je-Just Godnič, ki se je pri vojakih vzorno obnašal. Takrat je bil že član ilegalne celice v Komnu in tesen Špangerjev sodelavec. Za posnetek si je košarico poveznil kar na glavo. slike, ki niso le spomin iida turk Futuritmi: od Pordenona v London Deželno televizijsko uredništvo RAI posveča predvsem sodobnejšim glasbenim tokovom in domačim ustvarjalcem kar precej pozornosti. Sicer v mejah možnosti realizira od časa do časa dokaj zanimive oddaje ali celo nize oddaj, ki skušajo vsaj delno nadoknaditi zatišju v našem mestu in neprijaznim pogojem dela, na katere naletijo pravzaprav vsi umetniki v naši deželi, saj v iskanju uspeha morajo nujno v druga italijanska mesta. Tako bo v sredo, 13. t. m., ob 16.30 na deželnem sedežu RAI (v Ul. Fabio Severo 7) srečanje s protagonisti nove oddaje, ki jo je pripravilo že omenjeno deželno televizijsko uredništvo. Gre za oddajo, v kateri bodo predstavili delovanje in uspehe rock skupine Futuritmi. Ansambel je nastal pred približno osmimi leti, srednja starost članov je 22 - 23 let, to se pravi, da so mladi glasbeni navdušenci skupaj igrali in nastopali že takrat, ko so hodili v prvi licej. Takrat se je ta ansambel usmeril predvsem v glasbeni stil, ki je značilen za t. i. "underground", nič čudnega zato, da je na začetku pel predvsem pesmi v angleščini, kot je to delala večina podobnih skupin. Ansambel Futuritmi je izšel iz pordenonske glasbene skupine G real Complotto. Že od vsega začetka se je predstavljal predvsem s koncerti v živo. Nastopil je v Španiji in Veliki Britaniji. Pred pičlim letom dni, točneje marca lani, $o Futuritmi sodelovali tudi na velekoncertu ltalian Rock Invasion, ki je bil v londonskem Odeon Theatre Ham-mersmith. Bili so edini predstavniki naše dežele, obenem pa so bili tudi edini, ki so peli v italijanščini. S časom se je namreč spremenila tudi glasbena smer mladih Futuritmov: od undergrounda so prešli na italijanski rock. Svojo izbiro utemeljujejo s tem, da je to edina "prava lahka glasba". Uveljavljajo jo z geslom "preprostost in ironija", skratka želijo izvajati samo "glasbo z zaščito porekla". V tem smislu so nastopili tudi v popoldanski glasbeni oddaji RAI 2 z naslovom D.O.C. - musica ed altro a denominazione d'origine controllata (glasba in drugo z zaščito porekla), kjer so bili gostje dveh oddaj. Ansambel je posnel že več plošč, na začetku v lastni produkciji, trenutno pa snemajo za diskografsko hišo Dischi noi. Oddajo, ki bo na sporedu v torek, 19. t. m., ob 18.30 na RAI 3 z naslovom Futuritmi: da Pordenone a Londra, je režirala Lilla Cepak, ki je glavna pobudnica tovrstnih oddaj, posnel jo je Aleksander Ota, katerega "izdelke" smo že občudovali v preteklosti. Vsebovala bo posnetke z londonskega live koncerta, video z zadnje LP plošče in intervjuje z mladimi glasbeniki. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.35 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Po daljši pavzi spet lep, glasbeni pozdrav. Lestvica Vročih 10 bo z vami tudi letos in upam - po vašem okusu... Poglejmo, kaj se je lepega zgodilo med novoletnimi prazniki... Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 5 3 1. Los Lobos - La Bamba 11 1 2. Whitesnake - Here t Go Again 6 2 3. Simply Red - Maybe Someday 7 6 4. Bruce Springsteen - Tunnel 01 Love 6 4 5. Agropop - Samo milijon nas je 4 7 6. George Michael - Faith 2 . 10 7. Sting - We'll Be Together 2 9 8. Gianna Nannini - / maschi 28 5 9. Martin Krpan - Še je čas 10. U2 - In God's Country Precej sprememb, ena novost, kar po datumu sicer ni, sprememba na samem vrhu... Los Lobos .vrtijo svet v plesnem ritmu, Whitesnake so po dolgem času stopničko niže, Simply Red dovolj visoko. Svet je sestavljen iz vzponov in padcev, kar dobro pozna tudi Bruce Springsteen, ki je tokrat dve mesti više, Agropop pa, kljub temu da nas je skoraj dva milijona, mesto niže... Sledi trojka, ki se v ritmu marša vzpenja po temperaturnih stopnicah. Sting po daljšem času spet napada vrhove lestvic in širi izbor v domačih diskotekah, Gianna Nannini pa je, kot kaže, moškim zlezla pod kožo. Krpani s hitom leta tako nizko še niso bili, edina novost tega tedna pa je pesem V božji deželi - In God's Country skupine U2, ki na ta način uspešno zamenjuje drugi najuspešnejši motiv na lestvici Vročih 10 - With Or Without You... V nedeljo smo vam po daljšem času zavrteli dva predloga, med prazniki smo v diskoteki spet napolnili akumulatorje, in sicer San Ijetnjeg dana - skupine Bombaj Stampa in Hometown Farewell KisS - pri nas doslej neznane skupine The Triffids. O nagradah in ostalem kasneje, imejte se dobro in glasujte... Z nagradami sodelujejo: 0£\ K-------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek.......................................................... Naslov:................................................................. Glasujem za:............................................................ Moj predlog:............................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 PC' RAI 2 /p!ik RAI 3 r-15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: La tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Žrebanje za EP v nogometu (prenos iz Dusseldorfa) 13.00 Nan.: Alfred Hitchcock presenta 13.30 Dnevnik 14.00 Risanka: Grisù il draghetto 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanska kronika 15.30 Dnevnik - kronika 16.00 Otroška oddaja: Big! 18.00 Variete: Ieri, Goggi, domani 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: L'atleta d'oro 1987 22.00 Film: L’istruttoria è chiusa, dimentichi (dram., It. 1971, r. Damiano Damiani, i. Franco Nero, Riccardo Cucciolla, 1. del) 22.45 Dnevnik 22.55 Film: L'istruttoria... (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 9.15 Dokumentarec: Življenje živali 9-45 Šport: EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Prage) 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika o televiziji 11.05 Tečaj francoščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - športne vesti 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: V prijetnem počutju 18.05 Nan.: Il dottor Simon Locke 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Tarzan l'uomo scimmia (pust., ZDA 1981, r. John Derek, i. Bo Derek, Richard Harris) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Amleto (dram., VB 1948, r. Laurence Olivier, i. Laurence Olivier, Jean Simmons) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem 13.30 Glasbena oddaja: Amadeus - orkester dunajske Filharmonije dirigira Karl Bòhm 14.00 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.00 Variete: Speciale Dadaumpa 15.30 Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.20 Deželne vesti 19.35 Dnevnik - dežele 20.00 Informativna oddaja: Otroška glasovnost 20.30 Variete: La fabbrica dei sogni (1. del) 22.30 Dnevnik - vesti 22.35 La fabbrica dei sogni (2. del) 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Deželne vesti IT RTV Ljubljana________________ 10.00 TV mozaik. Šolska TV: poklicno usmerjanje - Poklici v orodjarstvu, orodja prihodnosti - Poslovno računalništvo, zdravstvena vzgoja - Aids ogroža nevedne (1. in 2. del) 16.25 Videostrani 16.40 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Tudi voda je čarodej (poskus o modri galici) 17.45 Mladinska oddaja: Studio je vaš 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Vreme in Obzornik 19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Nekakšna Aljaska 21.10 Kulturni tednik: Osmi dan (o likovni umetnosti v Krakovu, o ljubljanskem Ermitažu, s prispevkom o klasični glasbi in obiskom pri slikarju in kiparju Janezu Pirnatu) 21.50 Dnevnik 22.05 Videostrani TV Koper 12.00 Žrebanje za evropsko nogometno prvenstvo (iz Dusseldorfa) 14.00 TVD Novice 14.05 Film: Cera una volta Pollicino 15.35 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec o naravi 16.35 Nanizanka: One Day in Eden 17.35 Nadaljevanka: Mamma Vittoria 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bo daljši prispevek z naslovom Gospodarstvo in država, ki bo zajemal med drugim razgovor s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem. 19.30 TVD Stičišče ■, 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: Doctors 20.30 Žrebanje za evropsko nogometno prvenstvo (iz Dusseldorfa) 21.15 Šport: košarka A2, Čuki Mestre-Maltinti Pistoia 22.40 TVD Vsedanes 22.50 Film: Tre per una rapina D CANALE 5 Ž00 Rubrika: Dobro jut: Italija Ž20 Risanke 9,90 Nanizanki: Arcibalc 9.30 General Hospil 9-30 Kviz: Cantando ca tando, 11.15 Tuttinl miglia, 12.00 Bis, 12. Il pranzo è servito /3.30 Nad.: Sentieri 16 oa K.viz: Fantasia •90 Film: Il prezzo del su cesso (kom., ZDA 19! r- Joseph Anthony, Dean Martin, Anthoi 171 franciosa) j,*5 Nanizanka:Alice IR 1C Kviz:D°ppmslalom '15 Nanizanke: Websti 18.45 I cinque d quinto piano, 19.15 1 Robinson 5 Kviz: Tra moglie e m rito Nanizanka: Dallas •30 Nadaljevanka: Ucce _ di rovo 3-00 Variete: Maurizio Cc tanzo show -Night 15 Rubrika: Première u-25 Nanizanki: Gli into cabili, 1.25 Bonanza c@: RETEQUATTRO 9-30 Nanizanka: La grande vallata 9.25 Film: Viale della canzone (glas., It. 1965, r. Tullio Piacentini, i. Peppino di Capri) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle còppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: L'occhio caldo del cielo (vestern, ZDA 1961, r. Robert Aldrich, i. Rock Hudson, Kirk Douglas) 22.40 Film: Lord Jim (pust., VB 1965, r. Richard Brooks, i. Peter OToo-le, James Mason) 1.25 Nanizanka: Switch f|) ITALIA 1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Chips 15.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch 20.00 Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Variete: Candid Camera Show 22.30 Glasbena oddaja: Stand By Me 23.30 Glasbena oddaja: Rock opolnoči 0.30 Nanizanke: M.A.S.H., 1.00 Alfred Hitchcock presenta, 1.30 Ai confini della realtà gnjgH TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Risanke 17.30 Nanizanka: I forti di Forte Coraggio 18.00 Risanke 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: Un posto ideale per uccidere (dram., IL 1971, r. Umberto Lenzi, i. Irene Papas, Ornella Muti, Ray Lovelock) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: evropski nogomet 1.15 Nan.: Mod Squad j ^ TELEFRIULI 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Mu- . sic box 17.15 Dokumentarec: Sulla rotta di Magellano 18.15 Nadaljevanka: L'educazione sentimentale 19.00 Dnevnik 19.30 Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La vita comincia a 4JJ anni 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: Il perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Dan za dnem .23.30 Nadaljevanka: A passo di fuga 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo IffT TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Oddaja iz Benečije: Ne-diški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Naša dobra stara kuhinja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Roman: Nemeza (7. del); 15.20 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: Antigona (1. del). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Kvartet godal ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasbena oddaja; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ža varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Šotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeno popoldne; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Šintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Radijska scena; 18.33 Filmski pregled; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Glasbena oddaja s skupino Šank Rock; 19.30 Smeh in glasba; 20.45 Val mladih, nato Glasba za lahko noč. Do kod sega Furlanija? Ze več časa odprto vprašanje samostojne furlanske dežele, ki naj bi se ločila od Trsta, je z vso silo spet prišlo na površje pred nekaj dnevi, 6. januarja v Centi, kjer se je zbrala smetana furlanskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Ob tej priložnosti, kot vsako leto v tem času, so bila podeljenja priznanja Epifania (gre za pomembna priznanja kulturnikom, ki se uveljavljajo v furlanskem svetu; letos so jih dobili Goričan pesnik Celso Macor, literat in glasbenik Sergio Magnani, ki živi v Braziliji, duhovnik Luciano Padovese iz Pordenona, ter Vittorino Meloni, glavni urednik videmskega dnevnika Messaggero Veneto). Niso manjkali župani najbolj pomembnih občin naše dežele. Seveda ni manjkal niti predsednik deželne vlade Biasutti, ki je v svojem govoru dejal, da bomo letos 31. januarja proslavljali 25-letnico deželne avtonomije. Biasutti je povedal, da so v naši deželi razna odprta vprašanja, tudi tista različnih komponent, ki da jih je treba na tak ali drugačen način vskla-diti. Velik furlanski praznik pa je nekdo premeteno izkoristil, da je spet, in to s tako pomembnega mesta, odprl vprašanje samostojne furlanske dežele. Vittorino Meloni, glavni urednik videmskega dnevnika, ki je govoril v imenu vseh štirih nagrajencev, je dejal, da si želi, da bi se ustanovila dežela Furlanija, ki naj ne bi bila nikomur podrejena in niti pridružena. Samostojna torej, brez vsake povezave s Trstom. Melonijev je bil nekak programski uradni govor. Prav zaradi tega so se nekateri že užalili. Med temi tudi goriški župan Scorano, ki je že obvestil kolege iz drugih pomembnih furlanskih mest, da ne bo več šel na take prireditve, rta katerih bi se uradno razbijalo enotnost dežele. Ločitvene težnje pa niso samo v Furlaniji. V Trstu jih podpihuje Lista za Trst, ki pa je mnenja, da bi vsa Goriška morala pripadati tisti polovici dežele ali nove dežele v kateri bi bil tudi Trst. O samostojni furlanski deželi je govora že več časa. Zanjo se ogrevajo številni Furlani, ki jim ne zadošča dejstvo, da se vse pomembnejše deželne odločitve že sedaj sprejemajo v Vidmu, pa čeprav je formalna prestolnica Dežele v Trstu. Da so kulturniki tega mišljenja je čisto razumljivo. Ker pa so politiki v lovu za glasove, postaja razumljivo, da se tudi oni ogrevajo za takšno izbiro. V videmskem dnevniku 11 Messaggero Veneto smo lani brali vrsto člankov o tem vprašanju. Skoro brez izjeme so bili ljudje, tako vodilni kot najbolj preprosti, za takšno furlansko rešitev. Glavnemu uredniku in istočasno lastniku videmskega dnevnika pa gre očitno za to, da bi v predvolilnem času spet postavil to vprašanje v ospredje in seveda zvečal prodajo. Še zlasti v trenutku, ko je že vse pripravljeno za izid drugega dnevnika skupine Monti (tiskali naj bi ga v Trstu), ki naj bi pričel izhajati že čez mesec ali dva v Vidmu in Pordenonu. Nas Goričane, Slovence še posebej, mora vsa ta akcija pobliže zanimati. Furlani trdijo, da je vsa Goriška sestavni del Furlanije. To so skušali izpeljati že takoj po prvi vojni, ko so, leta 1923, po ukinitvi Goriške pokrajine, tako Gorico kot Červinjan in tudi Tolmin, Ajdovščino ter Idrijo, priključili tako imenovani veliki furlanski pokrajini. Kmalu so morali to namero opustiti, vendar červinjanski okoliš je takrat ostal v videmski pokrajini. Če pobliže pogledamo današnji položaj, Furlani živijo v trikotniku Loč-nik-Krmin-Gradišče, torej na desnem bregu Soče. Precej jih je tudi v Gorici, vendar tu ne predstavljajo večine prebivalstva. Nikdar je niso predstavljali. Nikakor nismo do njih polemični ko to pišemo. Čisto drugače je seveda v slovenskih krajih Goriške in tudi v vsem tržiškem okolišu. Bizjaki se ne prištevajo med Furlane. Bolj so navezani na Trst. Ko bi torej prišlo do razdelitve ali samo ločitve Dežele FJK bi bili morali razdeliti tudi Goriško pokrajino? Prebivalcem Goriške niso všeč niti ločitvene akcije v Vidmu in niti tiste v Trstu. Večina tukajšnjih ljudi se opreva, da bi dežela Furlanija-Julijska krajina ostala enotna in da bi krajevne uprave v njej imele več možnosti odločanja. Zaradi tega postaja nevaren pois-kus pred kratkim v Gorici ustanovljenega Odbora za Furlanijo, ki se zavzema za to, da bi bila Goriška pridružena Furlaniji, v opoziciji težnjam tistih, ki bi bili radi v razkosani deželi pridruženi Trstu. (mw) Ob prazniku škofjeloške občine Sovodenjci in Števerjanci so bili na pohodu v Dražgošah Na spominskem pohodu od Selc do Dražgoš, letos je bila ta množična prireditev že enaintridesetič, je bila tudi večja skupina Sovodenjcev in Štever-jancev. Pohod, ki se običajno odvija v zimskih razmerah, z visokim snegom, je tokrat potekal ob čudovitem sončnem vremenu, manjkal je sneg, tako da so prireditelji celo nekatera tekmovanja, ki jih ob tej priložnosti prirejajo, morali odpovedati prav zaradi pomanjkanja snega. Goste iz zamejstva, ki so prispeli s posebnim avtobusom, mnogi pa tudi z osebnimi avtomobili, so v Škofji Loki pričakali predstavniki občinske skupščine in mladinske organizacije, ki so jih pospremili nato do Selc, od koder je šla na pot večina pohodnikov, ki je nato pri spomeniku v Dražgošah prisostvovala osrednji spominski slovesnosti, kjer je govoril predsednik slo- venske mladine Anderlič, prisluhnila kulturnemu sporedu in podelitvi priznanj in nagrad članom raznih tekmovalnih prireditev. Med udeleženci pohoda so bili tudi sovodenjski župan Vid Primožič in člani odbora, medtem ko so se borci iz Števerjana s cvetjem oddolžili spominu v Dražgoški bitki padlih partizanov in domačinov. Gostitelji so popoldne pripravili v Škofji Loki družabno srečanje in ob tej priložnosti prikazali tudi filmski zapis o nastanku in razvijanju pobude za vsakoletno spominsko prireditev. Omeniti velja tudi, da v Škofji Loki praznujejo občinski praznik 9. januarja, v spomin na bitko pri Dražgošah. Osrednja letošnja slovesnost ob občinskem prazniku je bila 8. t. m. zvečer in so se je udeležili tudi predstavniki pobratenih in prijateljskih občin. Ugo Pagliai in Paola Gassman drevi v gledališču Verdi V Verdijevem gledališču bo drevi, ob 20.30, spet gledališka abonmajska predstava. Tokrat bomo lahko gledali Domino Marchela Acharda v režiji Luigija Sguarzine. Nastapa pa znana italijanska igralca Ugo Pagliai in Paola Gassman. Marchel Achard je eden med najbolj briljantnimi gledališki avtorij časa med dvema vojnama. Tudi komedija, ki jo bomo drevi gledali v Verdiju, je briljantna. Govora je o življenju v francoski srednjevisoki družbi. V januarju bosta poleg nocojšnje še dve drugi gledališki predstavi: Esuli Jamesa Joycea z Aroldom Tierijem in Giuliano Lojodice, ter Farfalle z Paolom Polijem. Harakiri Romuna na Kvesturi da bi ga ne poslali čez mejo Lažje ranjen bo zaenkrat ostal v Gorici Na goriških cestah vrsta prometnih nesreč Brata iz Rupe lažje ranjena v silovitem trčenju v cipreso Romunski državljan si je včeraj na Kvesturi s klinico za britje porezal trebuh, le da bi ga policijski organi ne pospremili spet čez jugoslovansko mejo. 35-letni Gheorghe Alessandru je skupaj s 4-letnim sinčkom prejšnjo noč ilegalno prestopil jugoslovansko-italijansko mejo. Takih primerov je na Goriškem precej. Toda v zadnjem času, potem ko so zaprli zbirališče za begunce pri Latini, je za tujce vse težje dobiti gostiteljstvo v Italiji' Tudi v tem primeru so pribežnika pospremili na Kvesturo, nato pa naj bi ga spremljali spet čez mejo. Vendar Romunu ni bilo do tega, da bi se vračal domov. Tako je kar na lepem vpričo policistov potegnil iz žepa klinico za britje in se z njo urezal čez trebuh. Pospremili so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili ne preveč globoko rano na popku in mu nudili prvo pomoč. Mož je tako dosegel, kar je želel. Zaenkrat so ga namestili v goriškem hotelu, kjer bo skupaj s sinčkom počakal, da italijanske oblasti odločijo o njegovi usodi. Morda mu bo le uspelo, da bo ostal v Italiji. Tatovi izpraznili tri avtomobile Neznanci so ob koncu tedna prerezali mrežo skladišča avtomobilov fiat v Ul. Terza Armata, last družine Aguzzoni. Spravili so se na tri avtomobile fiat uno in iz njih odnesli vse, kar se je odnesti dalo. Najprej so pobrali zunanja ogledalca, luči in druge pritikline, nato razbili po eno okence na vsakem avtu in pobrali še vse instrumente z armaturne plošče. Lastniki so tatvino odkrili včeraj zjutraj in jo prijavili policiji. Škode niso še točno ocenili, vsekakor pa je dokaj izdatna. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja skupaj z VZPI in v sodelovanju s Subnorom z Reke 31. t. m. avtobusni izlet na Reko z obiskom mučeniških krajev Lipa in Podhum. V ceni izleta je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje bo v ponedeljek, 18., in torek, 19. t. m., od 10. do 12. ure na društvenem sedežu. Dva brata iz Rupe sta se včeraj zjutraj ponesrečila na cipresovem drevoredu na državni cesti proti Trstu med Rupo in mirenskim mejnim prehodom. Z avtomobilom sta se zjutraj okrog 8. ure peljala v smeri proti Gorici. 19-letni Valter Ferfolja iz Rupe, Ul. Duca d'Aosta 2/B, ki je upravljal vozilo, je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v cipreso na desni strani ceste. Ob njem je v avtu sedel 14-letni brat Mauro. V trčenju je dobil globoko rano na obrazu. Takoj po prihodu v splošno bolnišnico so ga odpeljali v operacijsko sobo, da so mu zašili rano. Dobil je tudi nekaj udarcev v desno nogo, vendar njegovo stanje ni zaskrbljujoče: zdravniki predvidevajo, da bo okreval v 20 dneh. Še več sreče je imel brat Valter, ki je dobil le udarce in odrgnine in se bo predvidoma zdravil šest dni. Zaradi trčenja, v katerem je bil avto povsem uničen, je bil skoraj pol ure delno zaustavljen promet na državni cesti. Posegla je prometna policija. Precej dela so v ambulanti za prvo pomoč v bolninšici imeli tudi v nedeljo, ko se je v Gorici in okolici pripetila vrsta nesreč. V večini primerov osebe niso dobile težjih poškodb. Samo štiri ranjence so pridržali na zdravljenju. V trčenju v Ul. delle Grappate sta se ranila 54-letna Ave Vidoz iz Loč-nika in 24-letni orožnik doma iz Neaplja Ciro Ricciardi. Ženska se bo zdravila 10 dni zaradi pretresa možganov, mladenič pa je ob udarcu v glavo dobil še poškodbe po trupu in bo predvidoma okreval v 15 dneh. V enem oz. dveh tednih bosta okrevala 19-letni Massimo Solinas in prav tako 19-letni Edoardo Recupito, oba iz Gorice. Prvemu so zdravniki ugotovili odrgnine na čelu, drugemu pa rane na nosu in drugod po obrazu. Ponesrečila sta se v nedeljo v Ul. Montenero v Štandrežu. Le delno ohromljen promet na letališču v Ronkah Včerajšnjo stavko letališkega osebja so včeraj občutili, pa čeprav le delno, tudi potniki, ki so nameravali odpotovati ali prispeti na letališče v Ronkah. Iz Ronk nista odpotovali zgodaj zjutraj letali v smeri Rima in Milana, prav tako nista vzleteli ter niti pristali večerni letali. Povezava z Rimom je bila zagotovljena le z letalom, ki pristane v Ronkah in vzleti z našega deželnega letališča malo pred poldnem. Povezava z Milanom pa je bila zagotovljena le z letalom, ki povezuje Ronke z glavnim lestom Lombardije v popoldanskem času. Zgodaj zjutraj pa je vzletelo letalo v smeri Munchna, ki se je v Ronke vrnilo pozno zvečer. Prav tako je v poznih popoldanskih urah pristalo in vzletelo redno čartersko letalo iz in za London. Jazz v Kulturnem domu Indijska eksotična glasba je v nedeljo navdušila sicer ne preštevilno publiko v goriškem Kulturnem domu. Na pobudo Unifaksovcev, ki so tako nadaljevali serijo kakovostnih jazz koncertov, katera se je začela lani z nastopom Bruca Formana, sta tokrat nastopila indijski igralec na tolkala Trilok Gurtu ter bobnar Giulio Capiozzo. Gurtu je v 80-minutnem koncertu prikazal z najrazličnejšimi tehnikami igranja, kaj vse je mogoče v glasbi zaigrati z najosnovnejšimi in starimi inštrumenti. Na odru je okrog sebe imel razne inštrumente, kot so tabla, congas in številna druga tolkala. Njegova glasba je posebna vrsta jazza, ki se precej nanaša na zvoke indijskega ljudskega izročila, ki se zelo dobro spajajo tudi z zvokom bobnov. Poleg tega smo lahko poslušali tudi vokalne igre, ki sta jih Gurtu in Capiozzo izvedla s pomočjo elektronske tehnike vocoderja in vokalnega sintetizatorja. V dvorani je bilo kakih sto ljudi, predvsem ljubiteljev jazz glasbe, kateri so zelo pazljivo sledili zares izvstnemu nastopu, ter z navdušenim ploskanjem dosegli, da sta se Gurtu in Capiozzo znova vrnila na oder ter zaigrala še nekaj komadov. Trije mladoletniki v zapuščeni hiši v Stražicah Trije fantje, ki so v petek izginili iz openskega zavoda »Villaggio del fanciullo«, so jih goriški varnostniki, po krajšem zasledovanju, iztaknili v neobljudeni hiši v Ulici Lungo Isonzo Argentina v Stražicah. O prisotnosti treh fantov, od katerih eden še ni bil star 14 let, so policijo telefonsko obvestili, ko so sosedni stanovalci zabeležili prisotnost sumljive skupine. Fantje so namreč dalj časa tavali po ulicah Stražic v iskanju kraja, kjer bi lahko prenočili. Ob prihodu policijske izvidnice je skupinica zbežala na streho stavbe, zato so morali Vas vabi na januarske priložnosti LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 poklicati gasilce, ki so jih s pomočjo premičnih lestev brez težav privedli na varno. Premražene fante, ki so noč prej preživeli v zapuščenem kamnolomu pri Tržiču, kot so sami dejali, so tako pospremili na kvesturo, kjer so se primerno okrepčali. Medtem je z Opčin prihitel ravnatelj zavoda Piergiorgio Ragazzoni, ki je fante pospremil odkoder so zbežali. Mož je na poti v Gorico sicer srečal pri Dolu druge tri fante istega zavoda, ki so se brez dovoljenja oddaljili. Tudi njih je ravnatelj ponovno odvedel v zavod. razna obvestila SPD Gorica sporoča, da bo od 12. do 19. t. m. vpisovanje za planinski ples. Družabnost bo 23. januarja v Kulturnem domu. Prijave in vabila bodo na razpolago v trgovini Bavcon. UNIFAX sporoča, da je iz tehničnih razlogov napovedani koncert Tržaškega okteta prenešen na konec meseca februarja. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Io e mia sorella«. VERDI 20.30 Gledališka predstava »Domino«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. VITTORIA 17.30-22.00 »Antille, crema e cioccolato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trzic EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE 20.30 Klavirski recital: nastopa Paola Fasola. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Platoon - vod smr-ti«. DESKLE 19.30 »Zlati fant«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341. POGREBI Danes .v Gorici: ob 9.30 Maria Teresa Callegari vd. Natale iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marcello Brescia iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Augusta Perini iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. t Zapustil nas je naš dragi Ciril Gomišček star 74 let Pokopali ga bomo jutri, v sredo, 13. t. m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 9.30 iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrež. Žalostno vest sporočajo hči Tereza, sinova Milan in Jožef, zeta, nevesti, vnuki in drugi sorodniki. Gorica, Štandrež, 12. 1. 1988 Športno društvo Sovodnje izreka Milanu Gomiščku iskreno sožalje ob smrti očeta. Prodoren uspeh novoletnega koncerta Naravnost obvezno je, da se vsak novoletni koncert konča z Radetzkyjevo koračnico. To so nam nekako vsilili dunajski filharmoniki z njihovim novoletnim koncertom, ki mu že dolgo vrto let po televiziji sledi domala ves svet. Ta koračnica je na tak način postala nekaka'hovoletna himna. Publika sodeluje z ritmičnim ploskanjem. Noben dirigent se temu ne izogne. Tako je bilo tudi v soboto zvečer na novoletnem koncertu v Kulturnem domu v Gorici, ko je simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije, ob koncu, izven programa, kar dvakrat igral že omenjeno koračnico. Poslušali smo zares lep koncert doma in v svetu priznanega orkestra, ki ga zelo cenijo tudi v naši neposredni soseščini, saj je že več let stalen gost glasbenih sezon v Tržiču, kjer je celo eden nosilnih stebrov te sezone. Prijetno je bil izbran program z deli Rossinija, Čajkovskega, Addinsella, Gershwina, Straussa. Potem pa smo izven programa poslušali še Lizsta, ne da bi tu spet omenjali že kar obvezne zaključne koračnice. Odličen orkester iz Ljubljane, priznana Tržačana dirigent Stojan Kuret in pianist Aleksander Vodopivec, ki nam je prikazal čar Gershwinove glasbe. Uspeh je bil že vnaprej zagotovljen. Kulturni dom je bil spet nabito poln. Do zadnjega kotička. Marsikdo sploh ni mogel v dvorano. Slovenski kreditni zavodi, ki so, letos že v tretje, vabili na novoletni koncert, so seveda zadovoljni. Publika seveda tudi, saj je uživala na izjemnem koncertu. Na letnem občnem zboru Potrjene smernice delovanja goriške sekcije VZPI-ANPI Goriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije pred dnevi imela redni letni občni zbor. Ob tej priložnosti je bil govor o programih delovanja, ki obsega številne pobude na raznih področjih. Predvsem gre omeniti številčno rast sekcije, ki je ob letošnjem obnavljanju članskih izkaznic povečala število članov. To, ugotavljajo v vodstvu VZPI, dokazuje zainteresiranost za aktivno prisotnost Združenja in zavzetost za demokratične ideale, ki jih organizacija izpričuje. V programu delovanja, ki so si ga zadali za prihodnje mesece, posvečajo veliko pozornost šoli. Skupaj z diligimi združenji (AVL, ANED) si VZPI-ANPI prizadeva, da bi v šolske programe v večji meri vključili spoznavanje italijanske zgodovine zadnjega še-stdesetletja ter zlasti odporniškega gibanja. To še posebej letos, da bi ob 40-letnici Republiške ustave omogočili mladim razumevanje in zavestno presojo teh odločilnih obdobij. Med napovedanimi pobudami je tudi srečanje o pravicah slovenske narodne manjšine. VZPI ga načrtuje skupaj s SKGZ. Tema srečanja naj bi bila lanska pomembna razsodba Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo kot protiustavne nekatere fašistične norme iz leta 1929 v zvezi z izobešanjem neita-lijanskih zastav. Na srečanju naj bi sodeloval odv. Peter Sanzin, ki je v sodnem postopku proti članu VZPI vložil priziv, vsled katerega je nato prišlo do pomebne razsodbe Ustavnega sodišča. Velik pomen pripisujejo sodelovanju z bivšimi borci z Reke, s katerimi so v zadnjem času navezali plodne stike. Goriška sekcija VZPI bo zadnjo nedeljo v januarju skupaj z Društvom slovenskih upokojencev priredila izlet na Reko, kjer se bo srečala tudi s predstavniki tamkajšnje italijanske manjšine. Ob tem bodo tudi v prihodnjem obdobju nadaljevali z delom na področju kulturnozgodovinskega raziskovanja in za uveljavljanje pravic bivših borcev. Na obeh področjih, ugotavljajo, so v zadnjem času dosegli pomebne rezultate in prav zato ne nameravajo opustiti teh prizadevanj. Zagotovljen denar za kanalizacijo v Gabrjah Zavod Cassa depositi e prestiti je pred kratkim izdal dokončno soglasje o financiranju tretje skupine del grezničnega omrežja v sovodenjski občini. S posojilom v znesku 155 milijonov lir (amortizacija je v celoti v breme države) bo mogoče dograditi kanalizacijo v Gabrjah, kjer so sicer že v teku dela za izgradnjo te infrastrukture. Z deli za dograditev omrežja naj bi pričeli že v zelo kratkem roku. Glede izgradnje grezničnega omrežja na območju Gabrij velja zabeležiti, da bo občina v proračunu za leto 1988 skušala zagotoviti finančna sredstva za asfaltiranje vseh občinskih poti v tem zaselku, ki so bile razkopane zaradi nameščanja cevi. ■ V četrtek se bo na sedežu v Ul. Pasubio 8 sestal rajonski svet za Rojce. Seja bo s pričetkom ob 17.30. Razpravljali bodo o zgodovinskih obeležjih, o morebitnih spremembah k občinskemu pravilniku o decentralizaciji ter poročilih, ki jih bo podal predsednik. V nedeljo na Vrhu Uspelo jamarsko srečanje na pobudo Kraških krtov Jamarski klub Kraški krti je v nede-i° priredil na Vrhu vsakoletno srečanje. Že vrsto let se jamarji srečujejo eno prvih nedelj v januarju, pa naj bo Vfeme naklonjeno ali ne. Lani sta jih Inr?.z ^n sneg na primer prisilila, da so Junčji del časa prebili v koči, ki jo je klub postavil na Vrhu, letps pa so v ^remenskem pogledu imeli res enkratno srečo. Po jutranji poledici je sonce obsijalo ves Kras in ustvarilo občutje pravega pomladnega dne. . Jamarji so se pri koči zbrali že v jutranjih urah. Bilo jih je kar precej. Kraški krti so s tečajem jamarstva, ki 5? 9a pred nekaj meseci priredili v oberdobu, uspeli povečati zanimanje Ju Podzemni svet in hkrati številčno krepiti svoje vrste. Poleg domačinov T1 so prišli tudi gostje, ki sicer že vsa dnja leta sodelujejo s Krti. Na vrhu o se tako zbrali predstavniki Jamar-R uZyeze Slovenije, jamarji iz Idrije in atceka, koroški jamarji iz Beljaka, pa -p .Predstavniki jamarskih druščin iz rzica in Manzana. Predvsem je bil na vrsti delovni del ^ca.nja. Jamarji so se razdelili po urUP?nah in šli odpirat nove jame. Na ciJ- 1 ^ so ìih že evidentirali doma-ni, so skušali ugotoviti, če je možen rifu ^°V dostoP v podzemni svet. Sre-kolovoza smo tako srečali skupino, Je s krampom in lopato izkopala že Precej globoko luknjo. V šali je nekdo prasal, ali nimajo že dovolj naravnih J m, da kopljejo še umetne, pa so od- vrnili, da v resnici iščejo le dostop do jame, ki naj bi bil prav na tistem mestu. Tako, so rekli, trdijo starejši domačini, ki se spominjajo špranje, ki se je tam odpirala pred več kot trideset leti. Pa tudi lansko zimo so na tem mestu ugotovili, da se tali sneg, kar bi utegnil biti prav znak za kraško jamo. Poskus so kasneje opustili: izkopali so že precej globoko luknjo, ne da bi našli to, kar so iskali. Na.tistem mestu, je nekdo povedal, je med vojno eksplodirala granata, ki je povzročila vdrtino ob kolovozu, verjetno pa tam ni nobene jame. Znak sredi poti je kazal, da se je druga skupina usmerila v borov gozdič, kjer so nameravali ugotavljati relief neke že odprte jame. Šli smo jih iskat, toda zaman. Po kratkem postanku pri koči, kjer so se tačas kuharji že potili ob ognjišču, smo se odpravili proti Martinščini. Nedaleč od vasi so jamarji s kompresorjem vrtali v vdrtino, kjer naj bi odprli dostop v globlje brezno. Precej je bilo pričakovanja za ta poskus, tako da se je okrog njih zbrala večja skupina. Ob delu pa je srečanje bilo priložnost za razgovor in družabnost ob domači kapljici. Prijateljsko vzdušje se je še stopnjevalo, ko so se v prvih popoldanskih urah vsi zbrali pri koči ob skupnem kosilu in se nato v veselem vzdušju zadržali na res uspelem srečanju. LA BANCARELLA VELIKO SKLADIŠČE BAINE KONFEKCI/E IN /EA NSERI J A GORICA Ul. Garibaldi 6 Ul. Cascino 5 Tel. 0481/33150 OD ČETRTKA, 14. JANUARJA, DALJE SEZONSKO ZNIŽANJE s popusti od 30% do 80% ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, Clark, wild, lee master, casucci, rifle, pop 84) NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO PERILO SRAJCE, MAJICE, TRENIRKE RAZNIH MODELOV IN CEN 100.000 artiklov it mitičnih Pri nas le vaš denar več vreden w w stečajev po neverjetno niikih cenah! OBIŠČITE NAS in se boste prepričali! Veliko število ljudi je v nedeljo popoldne v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu prisostvovalo novi premieri dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Skupina vztrajnih in prizadevnih amaterskih gledališčnikov nas je v zadnjih letih že navadila na novost v začetku vsakega sončnega leta. Tokrat so izbrali zabavno komedijo Carla Goldonija Prebrisana vdova. Delo so priredili in naštudirali ob pomoči novogoriškega režiserja in gledališkega mentorja Emila Aberška, ki že dalj časa sledi delu štandreškega dramskega odseka. Poleg režije je Aberšek tudi oskrbel kostume. Z domačim občinstvom nabito polna dvorana (precej pa je bilo gledalcev, ki jih je premierska predstava privabila iz Gorice in drugih krajev) ni zadrževala smeha ob komičnih situacijah in dialogih ter ob koncu predstave nagradila nastopajoče s toplim aplavzom. V izvedbi zabavne Goldonijeve komedije so nastopili Majda Paulin, Valentina Pavio, Damijan Paulin, Silva- na Žnidarčič, Marjan Breščak, Božidar Tabaj. Dragocen za izvedbo je bil tudi Tabaj, Vladimir Bastioni, Jordan Mu- doprinos Lucijana Pavia, ki je pripra-čič, Daniela Puia, Marko Brajnik, Sil- vil sceno, in šepetalke Ticiane Zavad-van Zavadlav, Mitja Breščak in Marko lav. Dramski odsek v Standrežu uprizoril Prebrisano vdovo Carla Goldonija Sedaj lahko upamo le še na sneg... Po vsej Evropi primanjkuje osnovna »zimska surovina« - sneg. Škoda za smučarje, ki tekmujejo v svetovnem pokalu (Tomba je, med drugim, tudi v superveleslalomu dokazal, da je pravi šampion), navadni smrtniki pa smo s takim sončnim vremenom še kar zadovoljni. Zaskrbljeni bi lahko bili samo nad tem, da bi se začeli celo ledeniki taliti in bi doživeli vesoljni potop, a kaj takega še ni na vidiku. Niti konca sveta ne bo tako kmalu, saj Nostradamus pravi, da bo do tega prišlo šele čez dve dobri tisočletji, tako da je vsak strah odveč. In če ne bo konca sveta, zakaj bi potem bilo že sedaj konec italijanskega nogometnega prvenstva, čeprav je Napoli že od nedelje »zimski prvak«? Nogometaši Milana in Sampdorie se ne dajo. Predstavniki vladarja pekla - hudiča - so dodobra spekli na svojem ražnju staro gospo iz Turina. Odločilni vbod ji je prizadejal Gullit, najboljši nogometaš Evrope in s tem najbrž zapečatil usodo Ju- ventusa, ki ne bo mogel več sanjati o najvišjih mestih na lestvici. Za vše navijače zebre je to hud udarec. A prišli bodo boljši časi... Kaj reči še o Sampdorii ? Boškov je moštvu vdahnil kreativen pristop do igre, a tudi zvijačnost, tako da je trenutno ekipa na drugem mestu lestvice in bi znala letos zares pripraviti presenečenje: v nedeljo bi morala premagati Napoli in sanje bi lahko postale resničnost. Simbol Neapeljča-nov je osel in dobro vemo, da so osli trmasti, zato bo v nedeljo v Genovi precej vroče. Pa še nekaj o nogometu: Sliškovič je spet zadel, a to ni pomagalo Pescari, ki je nerodno izgubila proti presenetljivemu As-coliju. Nekaj besed moramo zapisati tudi o slovenskem športu iz SRS. Novo leto obeta Sloveniji veliko. Dokaz za to so rezultati, ki jih dosegajo slovenski ligaši: Primož Ulaga je v Planici dvakrat ugnal Norvežana V. Opaasa, Smelt Olimpija je zmagala v Beogradu proti Partizanu in se s tem povzpela na tretje mesto na lestvici, medtem ko košarkarice Iskre Delte Ježice celo vodijo. Največjo senzacijo pa predstavlja brez dvoma podvig 17-letne Andreje Potisk, ki je v dveh smukaških tekmah za evropski pokal zasedla osmo, oziroma šesto mesto. In to so bile prve točke v zgodovini jugoslovanskega ženskega smukaštva sploh. Kaj naj sedaj vse to pomeni? V prejšnjih letih so najvidnejšo vlogo v jugoslovanskem športu igrali klubi iz manj razvitih republik. Ali so zadnji podvigi znak, da pada standard tudi v Sloveniji, sorazmerno s tem pa dobivajo na moči in veljavi športne spretnosti? Trditev se nam vsekakor zdi pretirana, a je lahko izhodišče hudomušnim pomislim. Upajmo, da bo kljub zadovoljstvu zaradi lepega vremena kmalu snežilo, saj je zima brez snega kot nedelja brez športa, posebno nogometa...(mč) Nogomet: vodilne ekipe neustavljive Košarka: Smelt Olimpija fantastična Nedeljsko kolo italijanske A lige je dokazalo, kako so bili lažni medteden-ski izidi italijanskega nogometnega pokala. V ponovljenih tekmah Pisa -Sampdoria in Napoli- Fiorentina sta bila rezultata povsem obrnjena kot v sredo: tokrat sta zmagali obe močnejši ekipi. Napoli je namreč gladko doma pregazil Fiorentino (kje je sedaj kriza neapeljskega moštva?), mlada ekipa iz Genove pa je na tujem sicer s težavo premagala Piso. Torej vse »normalno«? Tako kaže. Tudi to je normalno, da je Milan na tujem z zadetkom svojih »zlatih kodrov« Gullita premagal Juventus, ki ima v napadu pravega »štora« (Rustia). Verjetno je bila razlika med obema ekipama prav v kvalitetni razliki med tema dvema napadalcema. Lestvica italijanske nogometne lige je sedaj še kar jasna. Obstaja »zajec« (Napoli) in v bistvu le dva realna »zasledovalca« (Milan in Sampdoria). Končno točka Triestine na tujem Tržaški drugolgaš je po šestih zaporednih porazih na tujem končno dosegel točko. Priložnostna nedeljska »žrtev« je bila Parma, ki je sicer v bistvu stalno napadala ter ustvarila nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar pa ni mogla premagati tokrat res izvrstnega Gandinija. Vsekakor je točka še kako dobrodošla, saj sedaj Triestina že diha »zrak druge lige«, za katero zaostaja le dve točki. Bivi in tovariši bodo v nedeljo igrali doma proti Brescii in seveda računajo na celotni izkupiček. Doma so namreč nezadržni. Udinese pa je po spodbudni zmagi v Padovi doma prepustil točko skromnemu Arezzu. To je vsekakor korak nazaj za varovance novega trenerja So-nettija. V derbiju kola pa je Bologna dokazala, da je povsem »nora« ekipa, saj je doma s štirimi zadetki razlike Peter Vilfan (Smelt Olimpija) je v nedeljo dal proti Partizanu 23 točk Jugoslovanska košarka: zmaga Olimpije v Beogradu Ljubljanski košarkarji so v nedeljo pred TV ekrani po dveh podaljških premagali Partizan, ki častno zastopa jugoslovansko košarko v pokalu prvakov. Zmagala je predvsem borbenost in pa odlična igra nekaterih standardnih igralcev. Začetek tekme sicer ni obetal, da se bodo Ljubljančani enakovredno borili z domačini, saj so slednji kmalu povedli s 23:10, vendar pa so takrat Vilfan in tovariši stisnili zobe ter ob koncu polčasa skoraj ujeli domačine (40:39). Konec regularnega dela tekme je bil nadvse dramatičen in parv tu so se igralci Smelta Olimpije izkazali. V podaljških pa so zasluženo slavili. Splitska Jugoplastika pa nadaljuje svojo zmagovito pot, ki ne pozna postanka. Tudi Cibona je sedaj nezadržna. pregazila odlično Atalanto, ki se sedaj nahaja na drugem mestu lestvice, prav za Bologno. Segafredo na robu prepada, zmaga Stefanela V A-2 ligi goriški Segafredo vse bolj tone in se sedaj nahaja na robu prepada, ki pelje v »pekel« B-l lige. Goričani so na »otožnem« predzadnjem mestu lestvice in ne kaže, da se bodo tako hitro rešili krize. Sicer pa je prvenstvo še dolgo, vsekakor pa naše košarkarske navijače razveseljuje dejstvo, da sta Marušič in Vitez vedno med najboljšimi Goričani na igrišču. Tržaški Stefanel je doma dosegla rutinsko zmago proti ekipi iz Sassari-ja. Omenili bi, da je Marko Lokar igral res dobro. Tudi vsi ostali izidi so v nedeljo govorili v prid tržaške ekipe, ki se sedaj nahaja na odličnem tretjem mestu lestvice z le dvema točkama zaostanka za drugouvrščeno Teoremo. Smučanje: v superveleslalomu Wasmeier V nedeljo je v Val d'Iseru Zahodni nemec Wasmeier presenetil svetovno elito ter kot prvi prismučal na cilj superveleslaloma. Italijan Tomba je bil odličen peti, s to uvrstitvijo pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici pred Švicarjem Zurbriggnom. danes bo v Lienzu v Avstriji na sporedu moški slalom za SP. V Planici spet Ulaga Primož Ulaga je bil v nedeljo na Bloudkovi velikanki v Planici spet odličen. Premočno je zmagal in prehitel nič manj kot zmagovalca svetovnega pokala v prejšnji sezoni Norvežana Opaasa. Tretji je bil Avstrijec Haim, četrti pa Norvežan Fidjestoel. Po štirih je lestvica za evrospki pokal sledeča: Opaas 56, Eidhammer 51, Ulaga 50, Fidjestoel 36 itd. Zimski prestopni rok zelo razkošen Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Jugoslovanski prvoligaši po nekaterih ocenah dolgujejo okrog 300 milijard starih dincCrjev, zato je bilo pričakovati, da bo letošnji zimski prestopni rok (od 11. do 18 t.m.) bolj skromen. Toda kot kaže le ne bo tako. Mnogi klubi so se namreč z veliko vnemo vrgli v nakupovanje, spet drugi pa v prodajo. V središču pozornosti sta že več kot 14 dni reprezentanta Budučnosti Dejan Sa-vičevič in Dragoljub Brnovič, za katera se potegujeta Crvena zvezda in Dinamo. Oba igralca imata še pogodbi s iitograj-skim klubom, vendar ju je Budučnost za veliki odškodnini pripravljena pustiti. Za oba skupaj naj bi menda dobili kar 100 starih milijard, s čimer bi se seveda rešili vseh finančnih skrbi. Budučnost je med vsemi prvoligaši najbolj zadolžena, dolgovi pa se sučejo okrog 50 milijard. C. zvezda in Dinamo sta pripravljena dobro plačati oba igralca, ne pa tudi tako visoke odškodnine. Zadeva se bo razpletla v naslednjih dnevih, lahko pa se zgodi, da bo do prestopov prišlo šele poleti. C. zvezda in Dinamo pa bosta dotlej v manjši meri sodelovala pri reševanju krize Budučnosti. Vlado Čapljič je bil pred dvema letoma prvi zvezdnik prestopnega roka, ko je iz Željezničarja za, velike denarje prestopil k Partizanu, kjer pa se ni znašel in povzročal same težave. Zdaj pa se je nanj spomnil Dinamov trener Blaževič, ki bi ga rad vrnil v staro formo. Njegov prestop je zanesljiv, Blaževič pa bi na ta način rad poravnal stare račune z beograjskima kluboma, ki sta mu v zadnjih letih pobrala celo vrsto igralcev. V največji krizi z igralci je splitski Hajduk, ki je Deveriča spet vrnil Zagrebčanom, ostal pa je z zares skromnim moštvom. Delno bi jih lahko rešil trener Vucov, ki si prizadeva, da bi iz Bolgarije pripeljal odlična napadalca Iskrenova in Gospodinova. Dobro se bo okrepil Partizan, ki je že dobil Batroviča in Djukiča iz Prištine, rad pa bi še reprezentančnega vratarja Radačo, medtem ko je izgubil le Vokrri-ja, ki je odšel v JLA. Mnogi manjši klubi, kot na primer Osijek in Sloboda pa si skušajo pomagati tako, da igralce prodajajo tujim klubom. Toda za zelo skromen denar. Za najboljšega igralca Slo-bode Lukiča bo na primer zahodnonem-ški prvoligaš Waldhof plačal le 300.000 mark, pri čemer bo igralec dobil le 100.000 mark. Tudi med trenerji je že nekaj sprememb. Novi trener zadnjeuvrščenega Čelika je presenetljivo postal Jožko Skoblar, ki so ga jeseni odpustili v Hamburgu. Pota nekdanjih Olimpijinih trenerjev Gugolja in Višnjevca se pogosto križajo. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je Sutjeska odpustila Višnjevca, ki je bil sprt s celo vrsto igralcev, trenerjev in funkcionarjev, ter angažirala Nedeljka Gugolja, ki je bil nazadnje pri Olimpiji. Odstopil je tudi trener Osijeka Milan Djuričič, ni pa še znano, kdo ga bo zamenjal. V soboto je zasedalo predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije, ki je sprejelo Šajberjev odstop in zavrnilo idejo, da bi ga javno ožigosali z zamenjavo. Za tak predlog sta bila le dva člana predsedstva, enajst pa jih je glasovalo za sprejem odstopa. Deverlč je prestopil iz Hajduka k zagrebškem Dinamu m i j i • Moški superveleslalom VRSTNI RED 1. Wasmeier (ZRN) 1'29"16; 2. Pic-card (Fr.) 1 ’29"46; 3. Zurbriggen (Šv.) 1'29"62; 4. Mader (Av.) r29"67; 5. Tomba (It.) l'29"99i 14. Holzer (It.) 1'31"36: 29. Bergant (Jug.) 1'31"96; 32. Čižman (Jug.) 1'32"06; 81. Planinšek (Jug.) 1’34"42. Lestvica za SP 1. Tomba (It.) 136, 2. Zurbriggen (Šv.) 131, 3. Mader (Av.) 57, 4. Wasmeier (ZRN) 49, 5. Mayer (Av.) in Strolz (Av.) 46 itd. Italijanska A liga IZIDI 14. KOLA Ascoli - Pescara 2:1, Como - Verona 1:1, Empoli - Avellino 0:0, Inter - Cesena 2:0, Juventus - Milan 0:1, Napoli -Fiorentina 4:0, Pisa - Sampdoria 0:1, Roma - Torino 1:1. LESTVICA Napoli 23, Milan in Sampdoria 20, Roma 18, Inter 15, Juventus in Verona 14, Ascoli in Cesena 13, Torino, Fiorentina in Pescara 12, Pisa 11, Como 10, Avellino 7, Empoli 5. PRIHODNJE KOLO: Avellino - Inter, Cesena - Ascoli, Fiorentina - Juventus, Milan - Como, Pescara - Empoli, Sampdoria - Napoli, Torino -Pisa, Verona - Roma. Italijanska B liga PARMA - TRIESTINA 0:0 PARMA: Cervone, Gambaro, Rivolta (v 40. min. Apolloni), Fiorin, Minotti, Carboni, Turrini, Di Già, Pasa (v 56. min. Baiano), Zannoni, Osio. TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Prà, Cerone, Poletto, Bivi, Strappa, Scaglia (v 75. min. Ispiro), Causio, Papais (v 46. min. Marchesan). SODNIK: Satariano (Palermo). GLEDALCEV: 10 tisoč. KOTI: 6:2 za Parmo. IZIDI 17. KOLA Bari - Sambenedettese 1:0, Bologna - Atalanta 4:0, Brescia - Lazio 0:0, Catanzaro - Lecce 0:0, Cremonese - Padova 2:0, Genoa - Barletta 1:1, Messina -Piacenza 0:0, Parma - Triestina 0:0, Taranto - Modena 1:0, Udinese - Arezzo 1:1. LESTVICA Bologna 23, Atalanta 21, Cremonese in Catanzaro 20, Lazio, Lecce in Bari 19, Brescia, Padova in Piacenza 18, Messina 17, Parma in Sambenedettese 16, Arezzo 15, Udinese in Genoa 14, Modena in Taranto 13, Triestina 12, Barletta 10. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Bologna, Atalanta - Catanzaro, Barletta - Bari, Lazio - Parma, Lecce - Messina, Modena - Udinese, Padova - Taranto, Piacenza - Genoa, Sambenedettese - Cremonese, Triestina - Brescia. Meddeželna liga PRO GORIZIA - ROVIGO 1:0 (1:0) STRELEC: v 37. min. Trevisan (enajstmetrovka). PRO GORIZIA: Fabro, Candoni, Dei Piero (v 75. min. Gomirato), Cot-terle. Marassi, Grazzolo, Gon, Gia-comin. Romano, Bravin (v 64. min. Lotti), Trevisan. IZIDI 16. KOLA Castel S.P. - San Polo 1:3, Cesenatico - V. Veneto 0:2, Contarina - San Marino 0:0, Gorizia - Rovigo 1:0, Mira-nese - Santarcangelo 1:0, Opitergina -Baracca L. 1:0, Russi - Pasianese 1:0, San Dona - Clodia 1:0. LESTVICA San Marino 25, Rovigo 23, Gorizia 22, Baracca L., Pasianese in Miranese 18, San Polo in San Dona 16, V.Veneto, Russi in Opitergina 15, Castel S.P. 13, Clodia 12, Santarcan. in Contarina 10, Cesenatico 8. PRIHODNJE KOLO Vittorio Veneto - Gorizia. Italijanska A-1 liga IZIDI 17. KOLA Scavolini - Tracer 109:112, Arexons -Divarese 92:94, Enichem - Dietor 97:76, Bancoroma - Allibert 88:90, Snaidero -Hitachi 124:109, Brescia - Benetton 100:106, Irge - San Benedetto 87:99, Roberts - Wuber 98:87. LESTVICA Snaidero 28, Divarese 26, Tracer 24, Dietor in Scavolini 22, Arexons 18, Bancoroma, S. Benedetto, Enichem, Roberts in Allibert 16, Benetton 14, Hitachi in Wuber 12, Irge 12, Brescia 6. PRIHODNJE KOLO Tracer - Snaidero, Dietor - Arexons, Divarese - Roberts, Allibert - Enichem, Wuber - Bancoroma, Benetton - San Benedetto, Scavolini - Brescia, Hitachi - Irge. Italijanska A-2 liga ALNO - SEGAFREDO 97:89 ALNO FABRIANO: Francescatto 4, Marcel 16, Boni 12, Servadio 19, Israel 24, Romano 14, Benevelli 8. SEGAFREDO GORICA: Marušič 18, Meents 16, Aleksinas 30, Vitez 13, Bul-lara 12, Bobicchio, Esposito. PM: Alno 20:24, Segafredo 9:12. TRI TOČKE: Alno 5 na 19 (Marcel 4, Servadio 1), Segafredo 2 na 7 (Bullara 2). IZIDI 17. KOLA Riunite - Biklim 99:94, Fantoni -Spondilatte 74:69, Stantìa - Jolly 85:90, Yoga - Sabelli 94:82, Facar - Denti-gomma 103:100, Alno - Segafredo 97:89, Annabella - Sharp 85:88, Cuki -Maltinti 70:67. LESTVICA Yoga in Riunite 30, Jolly 24, Sharp in Alno 22, Fantoni 20, Stantìa 18, Annabella, Maltinti in Facar 14, Spondilatte, Sabelli in Cuki 12, Dentigomma in Segafredo 10, Biklim 8. PRIHODNJE KOLO Dentigomma - Yoga, Sharp - Riunite, Sabelli - Fantoni, Segafredo - Biklim, Stantìa - Alno, Jolly - Annabella, Spondilatte - Cuki, Maltinti - Facar. Italijanska B-1 liga STEFANEL - POPOLARE SASSARI 89:74 (39:37) STEFANEL: Sartori 9, Fischetto 9, Bonino, Ardessi 12, Riva 4, Lokar 19, Cantarello 10, Martini, Zarotti 17, Tasso 9. POPOLARE SASSARI: Guarino 5, Donati 12, Porto 6, Milia 15, Mossali 11, Pirisi 2, Natalini 6, Longo 17. PM: Stefanel 17 na 25, Popolare 19 na 31. TRI TOČKE: Stefanel 8, Popolare 3. PON: Bonino (26). GLEDALCEV: 3.100. IZIDI 15. KOLA Sarvin - Valentino 88:89, Conad -Inalca 82:100, Castor - Docksteps 63:70, Virtus - Stamura 83:65, Mister Day -Caruso 78:71, Stefanel - Popolare 89:74, Ranger - Arese 85:77, Citrosil - Fanti 79:66. LESTVICA Citrosil 28, Teorema 20, Fanti in Stefanel 18, Castor, Popolare, Mister Day, Docksteps in Valentino 16, Inalca 14, Caruso, Virtus in Rangerr 12, Sarvin in Stamura 10, Conad 6. PRIHODNJE KOLO Inalca - Stamura, Valentino - Conad, Arese - Castor, Stefanel - Virtus, Fanti - Popolare, Docksteps - Mister Day, Caruso - Ranger, Sarvin - Citrosil. 1. jugoslovanska liga IZIDI 13. KOLA Borac - Cibona 100:128, IMT - Crvena zvezda 85:87, Zadar - Bosna 87:94, Šibenka - MZT Skopje 107:99, Jugoplastika - Budučnost 97:81, Partizan -Olimpija 93:98. LESTVICA Jugoplastika 26, Cibona 22, Olimpija 18, Partizan 16, Zadar in Šibenka 14, Crvena zvezda 10, Bosna, IMT in Budučnost 8, Borac in MZT 6. PRIHODNJE KOLO (16.1. Crvena zvezda - Smelt Olimpija, Partizan - Borac, Cibona - Jugoplastika (TV), Budučnost - Šibenka, MZT - Zadar, Bosna - IMT. Ascoli - Pescara 1 Como - Verona X Empoli - Avellino X Inter - Cesena 1 Juventus - Milan 2 Napoli - Fiorentina 1 Pisa - Sampdoria 2 Roma - Torino X Bologna - Atalanta 1 Brescia - Lazio X Udinese - Arezzo X Monopoli - Frosinone 1 Lanciano - F Andria X KVOTE 13 (1.114 dobitnikov) 10.353.000 12 (25.029 dobitnikov) 459.200 totip 1. — 1. Yellow B. 2 2. Swalk X 2. — 1. Mucocis X 2. Byrnes Girl 1 3. — 1. Dighning 2 2. Wea Kamp 2 4. — 1. Odeon B. 2 2. Tanque V. X 5. — 1. Brunetto 1 2. Exocet 2 6. — 1. Flim 2 2. Anteo 1 KVOTE 12 (12 dobitnikov) 44.161.000 11 (256 dobitnikov) 2.054.000 10 (3000 dobitnikov) 171.500 Košarka: v 15. kolu B-2 lige medla igra Jadrana v Padovi Usodne napake v osnovnih elementih igre VIRTUS PADOVA — JADRAN 86:71 (38:33) VIRTUS PADOVA: Pagnin 7, Salmistraro 12 (6:8), Bertocco, Moro, Coro 15 (4:5), Rampazzo 16 (9:12), Berzanti 8, Dalla Costa 11, Puntin, Gavagnin 17 (5:8). JADRAN: Starc 6, Čuk 11 (5:9), Banello 2 (2:4), Corsi 3 (0:1), Sosič 8 (0:1), Štoka, Rauber 15 (2:5), Ban 11 (1:3), Daneu 14 (4:8), Zobec. SODNIKA: Croci iz Castronna in Crespi iz Busta Arsizia. OSEBNE NAPAKE: Virtus 27, Jadran 28; PROSTI METI: Virtus 24:33; Jadran 14:31; PON: Ban (35), Daneu (37), Dalla Costa (40); 3 TOČKE: Pagnin 1, Coro 1, Dalla Costa 1, Starc 2, Čorsi 1, Rauber 1. GLEDALCEV: 300. Včasih je lahko tudi gledanje košarkarske tekme mučna zadevščina. Tako je bilo v nedeljo popoldne v Padovi, ko smo morali spremljati verjetno najslabšo dosedanjo -letošnjo tekmo Jadranovih košarkarjev. Obe postavi sta namreč igrali izpod svojih sposobnosti, čeprav so se posamezni izvajalci na igrišču vseskozi naprezali za prevlado lastne ekipe. Lahko rečemo, da smo naleteli na enega izmed tistih dnevov, ko na obeh straneh ni nikogar, ki bi svoje zmožnosti lahko izražal preko mejerevnega poprečja. Posledica negativne uravna-nosti skupnega bioritma ali kaj drugega? Dejstvo je, da sta bila za uspeh gostiteljev odločilna Rampazzo in Salmistraro, igralca s klopi, ki sta pa sama prispevala večji delež kot standardni člani prve postave. Napetost igralcev je bila tokrat skorajda otipljiva. Jadranovce je delno pogojevala tudi omejena zmogljivost Klavdija Starca, ki mu preteg stegenske dvoglave mišice še povzroča bolečine. Domačini pa so proti vodilnemu na lestvici igrali s povečano motivacijo, poleg tega so zasledovali uspeh, zato da bi »v plusu« sklenili prvi krog tekmovanj, po poprečnem učinku v vseh dosedanjih srečanjih. Da bo tekma pravo nasprotje estetike in dinamizma, je bilo jasno že v uvodnih minutah. Nasprotnika sta le s težavo našla pot do koša in po 6 minutah igre je bilo stanje 10:10. Ekipi sta v začetku predvajali široko osebno obrambo, jadranovci pa so v 7. min. prešli na consko postavitev 2 - 3 in jo ohranili do odmora. V napadu je na obeh straneh vladala nekakšna zmeda, gostitelji pa so prav uspešno onemogočali met od daleč »modrim« košarkarjem, ki so v uvodnih fazah naivno zapravili kar precej uporabnih žog. Naši so pešali tudi pod svojim košem, saj so domači centri lovili odbite žoge tudi v napadu in ustvarjali nove priložnosti. V 11. min. je na igrišče stopil Starc, ki pa ni mogel razviti svoje običajne igre. Marka Bana so branilci Padove uspešno zajezili, nekoliko do izraza pa sta od naših prišla le Daneu in Rauber. V takem slogu se je igra mučno odvijala do odmora, ko je Jadran za- ostajal za 5 točk, z nič kaj zavidljivim razmerjem 2:8 v prostih metih. Bil je to dan, ko so si vsi maksimalno želeli in prizadevali za dobro igro, žal pa ni nikomur uspelo. V drugem delu so Brumnovi bojevniki zaigrali nekoliko bolj značajno in z delnim izidom 8:2 prešli prvič v vodstvo (40:41) v 4. min. d.p. Ravnovesje sil se je porušilo v 7. min. d.p. (50:46) in odtlej so bili jadranovci v vlogi zasledovalcev. Koš se je zdel prav začaran, posebno pri izvajanju prostih metov, v katerih imajo »modri« vselej dober odstotek realizacije. Tokrat pa je bilo razmerje ob koncu 14:31; skoraj katastrofalen odstotek realizacije. V 12. min. d.p. je Brumen odredil spremembo obrambe, toda tudi cona 3 - 2 je ostala brez praktičnega haska. Sodnika sta si tedaj domislila, da bi Padovi lahko pomagala k izdatnejši zmagi in kljub temu da so bili jadranovci v obrambi posebno aktivni, so domačini, v zadnjih kaotičnih minutah še povečali svojo prednost in popolnoma zasluženo slavil. (Cancia) Kadar prav nič ne zaleže... Jadran v številkah METI ZA 2 TOČKI: Čuk 3:10; Sosič 4:5; Štoka 0:1; Rauber 5:11; Ban 5:6; Daneu 5:11. 3 TOČKE: Starc 2:4; Corsi 1:2; Rauber 1:3; Ban 0:4. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 3, 1; Banello 0, 1; Sosič 2, 0; Rauber 2, 0; Ban 4, 3; Daneu 2, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 2, 1; Čuk 1, 3; Banello 2, 1; Sosič 1, 3; Rauber 2, 2; Ban 4, 2; Daneu 2, 2. ASISTENCE: Rauber 1, Ban 1. Ne bomo se tu sklicevali na razne vraže in morebitna prekletstva, vendar bi fatalist, ki bi si ogledal nedeljsko Jadranovo tekmo lahko sklepal, po hitrem postopku, da je bil ta poraz že zapisan v velike knjige skupne usode. Nekoliko bolj prozaično, zato pa verjetno tudi povsem umestno in utemeljeno pa je vzroke za nedeljski zastoj pojasnjeval Peter Brumen: »Ekipa, ki zagreši toliko osnovnih napak in si poleg tega še zapravi več kot polovico prostih metov, ne more upati na zmago.« S tem pa je tudi vse rečeno: slab skok (predvsem pod lastnim košem), slab odstotek realizacije in poraz je tu. Iz svoje vreče bi še pristavili, da so jadranovci skupaj zbrali samo 70 košev, kar je za ekipo, ki je vajena znatno večjih številčnih izkupičkov, daleč premalo. Ban, Starc in Čuk so skupaj dosegli 28 košev, kar je skoraj običajni delež enega samega člana navedene trojice. In še bi lahko naštevali... Poraza pa ne gre obravnavati tragično. Dejstvo, da so sedaj na drugem mestu bi lahko delovalo v obliki dodatne motivacijske spodbude. V športu je pač tako. Kljub temu da se o pojmu športne forme in njenem vzdrževanju na široko preučuje in raziskuje ter da obstajajo o tem prav eminentne knjige, ga ni še vraga, ki bi dognal recept za ohranitev forme na zelo visokem nivoju skozi daljše obdobje. Sedaj je treba upreti pogled naprej in se pogumno lotiti drugega dela lige, ki bo zelo naporen in zahteven, začenši s sobotnim gostovanjem v Castelfrancu. (Cancia) Košarka: v nedeljo v D ligi pomemben uspeh Bora Radenska Vidni so znaki »okrevanja« Bor Radenska - Ardita 96:87 (50:42) BOR RADENSKA: Žerjal 18 (9:10), Korošec 5, Terčon 2 (2:4), Peretti, Koja-nec 5 (1:4), Klobas 15 (3:4), Pregare 22 (7:10), Pieri 16, Kneipp 11 (1:5), Semen SODNIKA: Saimeri iz Mester in Berlin iz Benetk. ON: 29; PON: Koja-nec (26), Beltrami (27), Baissero (39); PM 23:37; 3 TOČKE: Žerjal 1, Korošec 1, Pregare 1. GLEDALCEV: 70. Tokrat so bili košarkarji Bora Radenske mnogo bolj preudarni kot teden dni prej in so prepričljivo premagali postavo goriške Ardite, ki je imela isto število točk na lestvici. Borovci so bili v uvodnih potezah srečanja slabši od gostov, ki so bili zelo natančni v metu od daleč in poleg tega tudi uspešni v lovljenju odbitih žog, čemur je, po pravici povedano, prispevala tudi neustrezna igra naših v obrambi. Dvoboj je v glavnem potekal izenačeno, Goričani pa so bili stalno v rahli Borovec Marko Kojanec prednosti. Šele v 15. min. p.p. so gostitelji poskrbeli za delni preobrat stanja in povedli za 4 točke (39:35), ki so jih do odmora povečali na osem. V prvem polčasu sta se najbolj izkazala predt-svanika »stare garde« Kneipp in Žerjal, ob njiju pa še požrtvovalni Kojanec. V začetku drugega dela tekme so gostje skoraj povsem izničili zaostanek. V 5. min. je bil izid 56:55 v korist borovcev in marsikdo se je že zbal, da nastopa obdobje krize. Po petih minutah izenačenega boja pa sta za preobrat poskrbela Klobas in Žerjal, ki sta z zaporedjem uspešnih akcij zmedla nasprotnike. Radenska je tako sredi drugega polčasa vodila s 13 točkami prednosti (72:59), tako da so uporni košarkarji Ardite so do konca srečanja samo omilili poraz, kajti niti agresivni »pressing«, ki ga je odredil goriški trener, ni bil dovolj stretje razpoloženih domačinov. V sklepni fazi tekme se je iz tridesetminutnega sna prebudil tudi Andrej Pieri, ki je zadel lepo zaporedje košev. Po našem mnenju sta bila pa veterana Klobas in Žerjal, tako v taktičnem kot v značajskem pogledu, prava protagonista nedeljske tekme. (Cancia) Košarka: v promocijski ligi Zelo slab nastop Bregovih igralcev Breg Adriatherm - CGI 88:89 (47:51) BREG ADRIATHERM: Čok 6 (6:6), Koren 2, Corbatti 23 (2:4), R. Žerjal 5 (0:2), R. Pertot, Barut 18 (1:2), Barini 11 (1:2), B. Žerjal 5 (5:7), Di Donato, Salvi 18 (4:5). 3 TOČKE: Corbatti, Barut 3, Robi Žerjal 1. PM: 19:28. Proti zadnjeuvrščeni ekipi CGI iz Milj so Brežani zelo slabo igrali in zasluženo izgubili. Po tekmi nam je trener David Čok dejal naslednje: »Za nekatere naše igralce je povsem vseeno, če zmagamo ali zgubimo. Na treningih ni več nobene resnosti. Zamude in odsotnosti so na dnevnem redu. S'takim pristopom letos ne bomo več zmagali.» O tekmi bi lahko povedali le to, da so naši dobro igrali le v začetku drugega polčasa, ko so tudi krepko povedli in dve minuti pred koncem so še vodili s 86:79. O posameznikih bi omenili ponovno Salvija, ki je odlično zaigral pod košema. LEO KOREN Košarka: v prvenstvu naraščajnikov Derbi Kontovelcem Kontovelova naraščajniška ekipa s trenerjem Mednom BREG - KONTOVEL KRONOS 81 (33:43) BREG: Punis 2, Corbatti 5, Zerk lrno 3 (1:2), Mokor, Rosso, M. Gc ,0a~ 17 (1:2), R. Gombač 21, Škaba 1^4), V. Bandi 29 (3:8). KONTOVEL KRONOS: Emili 5 (1 £ralj 10 (0:2), Briščik, Rebula 15 (G pregori 35 (3:6), Gulič 23 (5:10), Bui ' S®n' pečar 6, Kapun. TRI TOČKE: Corbatti 1, Gombač v 11. kolu prvega dela naraščajr p 9a prvenstva sta se v Dolini sreč «reg ter Kontovel Kronos. Po zelo vaimi ter borbeni tekmi so po pred ue vanju zmagali Kontovelci. Prav p u koncu tekme pa se je razigral G 9°ri, ki je dosegel odločilne koše svoje barve, pri Brežanih pa je tokrat izstopal Bandi. (Stojan) SOKOL - LIBERTAS 50:93 (18:52) SOKOL: Martin Pertot 4 (0:2), Kosmi-na, Gabrovec (0:2), Gruden 17 (2:8), Milivoj Pertot 2, Samo Pertot 19 (7:18), Legiša, Andrej Pertot 5 (3:11), Hmeljak 2, Cosma 1 (1:2). 3 TOČKE: Matej Gruden 3. Naraščajniki nabrežinskega Sokola so predvsem izgubili zaradi slabe igre v prvem polčasu. V drugem delu so naši zmanjšali razliko, saj je Libertas nastopil s svojo »drugo« peterko. Pri Sokolu bi pohvalili le Mateja Grudna. (A. Pertot) LINE/S PROMOCIJSKA PRODAJA OD TORKA, 12. JANUARJA POPUSTI od 20% do 80% Pričakujemo vas! LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 15. KOLA Virtus PD - JADRAN 86:71 Berton - Murano 94:75 Ravenna - Pesaro 92:66 Faenza - Stefanel 71:73 Ferrara - Spinea 95:87 Imola - Petrarca 71:63 Montebelluna - Novellara 75:79 San Donà - Castelfranco 80:77 LESTVICA Ferrara 15 11 4 1345:1286 22 Ravenna 15 10 5 1253:1170 20 Petrarca 15 10 5 1222:1162 20 San Donà 15 10 5 1299:1241 20 JADRAN 15 10 5 1255:1226 20 Stefanel 15 9 6 1126:1110 18 Pesaro 15 8 7 1280:1212 16 Virtus PD 15 8 7 1254:1215 16 Montebelluna 15 8 7 1298:1268 16 Castelfranco 15 7 8 1107:1103 14 Imola 15 7 8 1200:1292 14 Berton 15 6 9 1262:1264 12 Spinea 15 5 10 1164:1181 10 Novellara 15 5 10 1197:1238 10 Faenza 15 4 11 1168:1300 8 Murano 15 2 13 1225:1387 4 PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 1.) Castelfranco - JADRAN; San Dona -Pesaro; Berton - Ravenna; Novellara - Ferrara; Montebelluna - Imola; Virtus PD - Murano; Faenza - Petrarca; Spinea - Stefanel. JADRANOVI STRELCI: Ban 319; Čuk 251; Starc 231; Rauber 206; Daneu 154; Sosič 30; Banello 26; Štoka 24; Persi 6; Paulina 4; Corsi 3. MOŠKA D LIGA IZIDI 13. KOLA BOR RADENSKA - Ardita 96:87 Roncade - POM Tržič 65:56 Crich - Soteco 89:86 Pordenon - Carità 85:75 Arcade - Tecnoluce 91:93 Inter 1904 - Miane 94:84 Cividale - Ponte di Piave 95:94 LESTVICA Crich 13 11 2 1123:1038 22 Roncade 13 9 4 1055:1007 18 Ponte di Piave 13 8 5 1076:1055 16 Pordenon 13 8 5 1058:1040 16 Cividale 13 7 6 1072:1058 14 Carità 13 7 6 1036:1045 14 Inter 1904 13 7 6 987:1004 14 Soteco 13 6 7 1053:1017 12 POM Tržič 13 6 7 1005:1030 12 Miane 13 6 7 1161:1189 12 Tecnoluce 13 5 8 1075:1071 10 BOR RADEN. 13 5 8 1065:1171 10 Ardita 13 4 9 1093:1110 8 Arcade 13 2 11 1115:1193 4 PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 1.) BOR RADENSKA - Soteco; POM Tržič - Tecnoluce; Carità - Cividale; Miane - Crich; Arcade - Inter 1904; Roncade - Pordenon; Ponte di Piave - Ardita. PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM IZIDI 12. KOLA KONTOVEL ES - Il Carso 104: 75 Inter Milje - POLET 69: 59 BREG ADRIATH. - Radiograf 88: 89 Casa Amica - Libertas 93:104 Ferroviario - Scoglietto 79: 78 Barcolana - Motonavale 68: 74 Autosandra prosta LESTVICA Autosandra 11 10 1 873:741 20 Inter Milje 11 9 2 856:790 18 Motonavale 11 8 3 857:772 16 Casa Amica 12 7 5 981:992 14 Scoglietto 11 7 4 816:760 14 Libertas 11 7 4 847:844 14 Barcolana 11 5 6 903:812 10 BREG ADRIATH. 11 5 6 886:914 10 POLET 11 4 7 707:757 8 KONTOVEL ES 11 3 8 831:858 6 Ferroviario 11 3 8 775:849 6 Radiograf 11 2 9 759:823 4 Il Carso 11 2 9 786:965 4 PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 1.) POLET - Ferroviario; Motonavale -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP; II Carso - BREG ADRIATHERM; Radiograf - Inter Milje; Libertas - Barcolana; Scoglietto - Autosandra; Casa Amica prosta. NA GORIŠKEM IZIDI 7. KOLA Alba Gioia - Corridoni Grado - Dom Gometal Basket Go - Fortitudo Staranzano - Senators Edera - Petrolifera Arte - B. Ronchi LESTVICA 61:63 88:90 68:57 69:68 77:68 96:75 Edera 7 6 1 589:504 12 Corridoni 7 6 1 534:497 12 Grado 7 5 2 617:523 10 DOM GOMET. 7 5 2 631:564 10 Arte 7 5 2 548:487 10 Staranzano 7 4 3 516:570 8 Goriziana 7 » 4 575:593 6 Fortitudo 7 2 5 472:503 4 Alba Gioia 7 2 5 502:526 4 Senators 7 2 5 494:532 4 Basket Go 6 1 5 431:501 2 B. Ronchi 6 0 6 467:555 0 PRIHODNJE KOLO (16. in 17. 1.) Senators - Alba Gioia; B. Ronchi -Grado; Corridoni - Basket Go; Goriziana - Staranzano; Fortitudo - Arte; Dom - Edera. Precenjevanje, slaba presoja? Če ne upoštevamo dveh slovenskih derbijev, so naše odbojkarske ekipe v nadaljevanju deželnih ligaških bojev po novoletnem odmoru v osmih tekmah dosegle le tri zmage. Lanski refrein se torej nadaljuje in nič ne kaže, da se bo položaj bistveno izboljšal. Seveda niso vse naše ekipe štartale z velikimi načrti, vendar dosežki vseeno skoraj v nobenem primeru ne dosegajo predprven-stvenih napovedovanj, ki so jih izrekali trenerji ali odborniki društev. Gre za slabo presojanje nasprotnikov ali za precenjevanje lastnih sposobnosti? Mogoče eno in drugo. Dejstvo je, da se marsikdaj želje in pričakovanja društva ne uskljajujejo z željami in pričakovanji igralcev (lahko pa velja tudi nasprotno!), mnogokrat pa ni osnovnih pogojev, da se določene cilje uresniči. Vse prevečkrat opažamo, da se kujejo visokoleteči načrti ob omejenem igralskem kadru. Nato je dovolj, da pride do ene ali dveh ključnih poškodb in vse ambicije splavajo po vodi. Vse prevečkrat se tudi polaga veliko upanj v starejše igralce in igralke, ki imajo določen renome, a malo časa in motivacij (gre pač za amaterje!), da bi lahko resnično izstopali v svojemu moštvu, vse premalo pa se hkrati načrtno zaupa mladim silam. Oba naša moška tretjeligaša sta imela že od vsega začetka dokaj »realistične« poglede na prvenstvo, zato zdaj kar dobro uresničujeta pričakovanja. Olympia je prvenstvo začela zelo slabo, a zdaj igra vse bolje. Poznata se povratek »vojaka« Simona Ter-pina in možnost neprekinjene uporabe lastnega objekta, Bor Cunja Avtoprevoz pa je v devetih prvenstvenih kolih zbral že skoraj toliko točk kot lani v vsej sezoni! Za obe ekipi celo vrh lestvice ni tako oddaljen! O ženskem derbiju C-2 lige podrobneje poročamo posebej, velja le omeniti, da se položaj na lestvici v bistvu ni spremenil: vrh in dno ostajata enako oddaljena. V moški D ligi ob pričakovanem uspehu Sloge v Pordi in ob žal prav tako pričakovanem porazu sočanov v Vidmu, nekoliko zaskrbijo gladek poraz Našega Praporja IMSA. Napovedan preobrat v povratnem delu je zdaj čedalje bolj potreben. Vse manj možnosti v boju za napredovanje v C-2 ligo imajo tudi igralke Sokola Indules. Smola je v tem, da so ostale brez svoje standartne podajačice Pertoto-ve prav v tekmah z neposrednimi nasprotniki in zdaj je nadaljnja usoda odvisna tudi od spodrsljajev drugih. Obupati pa le ne gre. Po zmagi v derbiju so si Konto-velke nekoliko oddahnile, Bre-žanke pa morajo paziti, da ne zabredejo spet v močivrnati rep lestvice. Naša državna odbojkarska Ugaša Z ambicijami v koš Začetek novega leta je menda že dokončno razčistil eno vprašanje: za oba naša državna odbojkarska ligaša, za Farco Meblo in Val, je treba ambicije po visokih končnih uvrstitvah arhivirati, možnosti so le za uresničitev minimalnih ciljev. Valovci so bili v San Giovanniju al Natisone pred pomembnim zrelostnim izpitom, ki naj bi pokazal, ali se lahko potegujejo za napredovanje v B-2 ligo, kar sicer pred pričetkom lige ni bilo načrtovano. No, izpita res niso prestali, o sami tekmi pa res ni kaj dodajati, saj je bila premoč gostiteljev več kot očitna. Za Farco Meblo bi lahko predstavljala zmaga proti kvotiranemu padov-skemu CUS preobrat, a naše igralke so ostale praznih rok in se morajo zdaj spoprijeti s težko stvarnostjo, z bojem za obstanek v ligi. Številne poškodbe so načele formo nekaterih ključnih igralk, novoletni odmor je opravil ostalo in proti CUS-u je Farcu Meblu preprosto zmanjkalo kisika, saj je bilo treba za zmago v prvih dveh nizih proti res močnemu nasprotniku porabiti veliko energij. Da je CUS dobra ekipa, se je nato izkazalo v preostalih treh nizih, v katerih je dobesedno pregazil slovensko šesterko. Kot smo že poročali, se je marsikdo hudoval nad sojenjem. Sodnik si je sam skopal jamo, saj je ubral strog kriterij, kateremu nato ni bil kos, a tega, da dotik žoge naših igralk ni tako »čist«, mu res ne moremo očitati. Ženska B liga IZIDI 9. KOLA FARCO MEBLO - CUS Padova 2:3 (15:12, 15:13, 8:15, 3:15, 8:15), Volley Conegliano - Randi Sangiorgina 3:0 (15:13, 15:13, 15:7), Torrione Ravenna -Solvay Ferrara 3:1 (15:12, 15:13, 5:15, 15:5), Volpe Cornuda Fiesso Umberti-ano - Nervesa 0:3 (13:15, 3:15, 2:15), Capellari Verona - Gaierhof Trento 3:1 (10:15, 15:7, 15:9, 15:11), Mogliano Veneto - Adamoli Mantova 2:3 (9:15, 14:16, 15:10, 15:4, 10:15). LESTVICA Capellari 9 9 0 27:08 18 Nervesa 9 8 1 25:10 16 CUS Padova 9 7 2 24:14 14 Adamoli MN 9 6 3 20:15 12 Sangiorgina 9 5 4 17:13 10 Conegliano 9 5 4 20:16 10 Gaierhof TN 9 4 5 18:17 8 Mogliano 9 4 5 17:19 8 FARCO MEBLO 9 3 6 13:20 6 Torrione RA 9 2 7 12:23 4 Solvay FE 9 1 8 9:25 2 Cornuda RO 9 0 9 5:27 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) Pallavolo Nervesa - FARCO MEBLO, Randi Sangiorgina - Torrione Ravenna, Gaierhof TGrento - CUS Padova, Conegliano Veneto - Mogliano Veneto, Volta Adamoli Mantova - Capellari Verona, Solvay Ferrara - Volpe Cornuda Fiesso Umbertiano. Moška C-1 liga IZIDI 9. KOLA Rangers Latte Carnia - VAL ŠTAN-DREŽ 3:0 (15:8, 15:5, 15:6), Flebus Po-voletto - Inter 1904 Trst 3:0 (15:11, 15:9, 15:13), Ferroalluminio Trst - Volley Ball Maniago 3:1 (17:15, 13:15, 10:15, 4:15), Mogliano Veneto - Cessano 3:2 (7:15, 3:15, 15:7, 15:7, 15:11), Volpato Castelfranco Veneto - Motta di Livenza 3:1 (17:15, 10:15, 15:4, 15:3), CUS Trst - ASF JR Čedad 3:0 (15:6, 15:11, 15:2). LESTVICA Rangers 9 8 1 26: 7 16 Volpato 9 7 2 24: 8 14 Motta di Liv. 9 7 2 22: 8 14 Maniago 9 7 2 23:14 14 Povoletto 9 5 4 18:14 10 VAL 9 5 4 16:20 10 Cessalto 9 4 5 18:17 8 CUS Trst 9 3 6 14:19 6 Mogliano 9 3 6 14:20 6 Ferroall. TS 9 3 6 10:21 6 ASFJR Čedad 9 2 7 10:22 4 Inter 1904 TS 9 0 9 2:27 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) VAL ŠTANDREŽ - CUS Trst, Inter 1904 Trst - Mogliano Veneto, Motta di Livenza - Ferroalluminio Trst, ASFJR Čedad - Volley Bali Maniago, Povoletto - Rangers Latte Carnia, Cessalto - Volpato Castelfranco Veneto. S sobotnega ženskega tretjeligaškega derbija v Sovodnjah Agorest zadovoljen le s točkama Sobotni derbi med našima dvema predstavnikoma v ženski C—2 ligi je bil izredno razburljiv. Potem ko je že vse kazalo, da bo domača šesterka Agoresta dosegla gladko zmago — domačinke so brez večjih težav osvojile prva dva seta, v tretjem pa so že vodile 14:10 — se je Jelavičevim varovankam zataknilo, tako da so slogašice izenačile stanje v setih, v odločilnem petem nizu pa so Tržačankam pošle moči in točki sta ostali na Goriškem. , Takoj po končani tekmi smo se približali klopi gostujoče ekipe, na kateri je še vedno potrto sedel trener Sloge Joži Peterlin. »Zelo sem razočaran nad potekom tekme. Z igro svojih varovank sem tudi nezadovoljen, saj smo danes odpovedali predvsem v našem najboljšem elementu, tj. v sprejemu. Igralke Agoresta niso pokazale preveč briljantne igre, znale pa so izkoristiti naše napake, tako da je njihova zmaga neoporečna. Prepričan sem, da če bi izrazili vsaj 50% našega potenciala bi odnesli iz sovodenjske telovadnice zmago. Vsekakor ni prvič, da se nas v odločilnih trenutkih na tujem večkrat polasti strah pred zmago, nasprotno, to je že konstanta naših nastopov v letošnjem prvenstvu.« Nekoliko bolj nasmejan je bil trener Agoresta Boris Je- lavič, ki pa z igro svojih igralk ni bil preveč zadovoljen. »Kmalu bi zapravili že zmagano tekmo. Na dan prihajata naši že stari napaki, se pravi popuščanje in nedisciplina. Sami smo dovolili, da se je Sloga ohrabrila in v odločilnem setu smo slavili zmago le, ker so našim nasprotnicam pošle moči. Vsekakor bi pohvalil tržaško šesterko, ki je pokazala veliko mero borbenosti, kar pa je zahtevalo z naše strani maksimalno koncentracijo in angažiranost, ki pa sta nam zmanjkali v določenih trenutkih. Danes se lahko veselimo le zmage, ki je še kako dobrodošla po seriji petih zaporednih porazov, ne smemo pa biti pretirano navdušeni nad prikazano igro, saj menim, da bi morali zaključiti srečanje že v tretjem setu.« • NAJBOLJŠA IGRALKA SLOGE KOIMPEX: Alenka So- sič. • NAJBOLJŠA IGRALKA AGORESTA: Ivana Roner. MAL 1. ŽENSKA DIVIZIJA OLYMPIA BERTOLINI - LIBERTAS CAPRIVA 3:1 (9:15, 15:5,15:4,15:6) OLYMPIA: C. in M. Bertolini, T. in L. Košič, Verbi, Mažgon, Bensa, Korsi, Breganti. V prvi tekmi letošnjega prvenstva so odbojkarice Olympie zmagale na domačem igrišču proti skromni ekipi iz Koprivnega. V prvem setu so naše igralke igrale bolj slabo, a v nadaljevanju so pokazale svoj pravi potencial, predvsem pa večjo voljo do zmage. Gostiteljice so bile vseskozi boljše ob mreži in tudi obrambna igra je bila na višini. Glavno orožje pa je bil prav gotovo servis, s katerim so večkrat spravile v velike težave nasprotnice. Olympia je torej spodbudno začela in upamo, da bo pod vodstvom nove trenerke Irene Soban žela mnogo uspehov ter dosegla visoko uvrstitev na končni lestvici, (gs) BOR FRIULEXPORT: Vitez, Sancin, Vidali, Fučka, Brazzani, Superina, Grbec, Milanič, Pahor, Visentin, Del Pie- ro. Za borovke se je novo leto začelo dokaj slabo. Smučarske poškodbe in bolezni bodo za nekatere igralke zahtevale dolgo okrevanje, novoletni odmor pa je vsem ostalim kar precej škodil, vsaj sodeč po igri, ki so jo prikazale proti zadnjeuvrščenemu CUS. Pred nadaljevanjem bojev v prvenstvu under 16 in začetkom 1. divizije bo treba spet resno delati, sicer nedeljski nepričakovano gladek poraz ne bo ostal osamljen. KONČNA LESTVICA Sloga Koimpex OMA TST Virtus Coop Bor Friulex. CUS TS 8 8 0 24:3 16 8 5 3 17:13 10 8 4 4 14:17 8 8 2 6 12:20 4 8 1 7 8:22 2 UNDER 16 ŽENSKE UNDER 18 ŽENSKE SLOGA KOIMPEX - VIRTUS 3:1 (15:11, 15:11, 12:15, 15:3) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Križmančič, Lupine, Ma-rucelli, Milkovič, Mijot, Sardo, Sosič, Škerk, Vidali. Prvenstvo Under 18 se je tudi uradno končalo s premočno zmago Sloge Koimpex, ki si je sicer pokrajinski naslov priigrala že nekaj kol pred koncem. Zadnji nastop slogašic je bil torej res le gola formalnost. Nastopile so vse igralke v različnih igralnih kombinacijah, tudi v postavi under 16. Za Virtus predstavlja osvojitev niza nagrado za izredno zagrizenost, s katero so nastopile proti na vsej črti boljšemu nasprotniku. Sloga Koimpex pa je z osvojitvijo pokrajinskega naslova še potrdila svojo absolutno premoč na ženskem mladinskem področju na Tržaškem. (Inka) CUS - BOR FRIULEXPORT 3:1 (15:6, 5:15, 15:6, 15:6) SKUPINA A Slovenske ekipe v tem novem letu še niso stopile na igrišče. Jutri bo v Dolini (začetek ob 17.30) pomemben derbi med Brežankami in borovkami. IZIDA 4. KOLA: DLFAC - CUS 0:3, Breg - Bor Friulexport jutri. Sloga Koimpex počivala. LESTVICA Bor Friulex. 2 2 0 6:2 4 Sloga Koimpex 3 2 1 8:3 4 Breg 3 2 1 6:3 4 CUS 3 1 2 3:6 2 DLF Trst 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJE KOLO: CUS TS - Sloga Koimpex; Bor Friulexport - DLF. SKUPINA B SLOGA SKLAD MITJA ČUK - JULIA 3:0 (15:10, 15:4, 15:5) SLOGA SKLAD MITJA CUK: Če-bulec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Skerk. V repenski telovadnici je mlajša garnitura slogašic v tem prvenstvu po slabi uri igranja odpravila tržaške vrstnice. Razlika med obema ekipama je seveda velika, saj so slogašice Julio prekašale tako tehnično in taktično, in pokazale celo vrsto lepih akcij. Sloga Sklad Mitja Čuk bo torej v letošnjem prvenstvu v svoji skupini odigrala vsekakor vidno vlogo.(Inka) IZIDA 4. KOLA: Prevenire - Virtus Aurelia 0:3, Sloga Sklad Mitja Čuk - Julia 3:0. LESTVICA Virtus Aurelia 3 3 0 9:2 6 Sloga Sklad MČ 2 2 0 6:0 4 Sokol Indules 2 1 1 5:3 2 Julia 3 1 2 3:7 2 Prevenire 4 0 4 1:12 0 PRIHODNJE KOLO: Julia - Sokol Indules; Virtus - Sloga Sklad Mitja Čuk Žensko prvenstvo under 18 4. naslov Sloge Na Gorišekem so se že začeli boji v pokrajinskih 1. divizijah, ki določajo novince za D ligo, a na Tržaškem še vedno igrajo le v mladinskih kategorijah. Sloga Koimpex je ponovno osvojila naslov prvaka v kategoriji under 18, za ta rod igralk pa je to pravzaprav že četrti pokrajinski naslov ob enem deželnem. Zanje je to zadnja preizkušnja na mladinski ravni pred prestopom med članice, zato upajmo, da jim bo tokrat spet uspel veliki met tudi na deželnem finalu. Za nosilnimi igralkami pa se za bodočnost že uveljavlja tudi garnitura under 16. f « «1 r— JL. / S r ' i Jj Sloga Koimpex - pokrajinski prvak under 18 ženske. Z leve proti desni (stoje) trener Peterlin, Križmančič, Milkovič, Drnovšček, Miot, Fabrizi, pomožni trener De Walderstein, (sede) Ciocchi, Škerk, Sosič, Vidali, Maurcelli, L. Lupine. V ekipi sta še N. Lupine in Sardo. deželna prvenstva _________Moška C-2 liga___________ IZIDI 9. KOLA Itar Cucine Fontanafredda - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3, OLYMPIA GORICA - CG San Sergio Trst 3:0, Roz-zol Trst - Anchor Fixk Vivil 2:3, Futura Torriana Gradišče - Libertas Turjak 3:0, Montalba Volley - Pav Natisonia 3:0, DLFAC Trst - Bo Frost Fiume Veneto 2:3, Libvertas Sacile - Fincantieri Tržič 3:1. LESTVICA Anchor Vivil 9 9 0 27: 7 18 Montalba ' 9 7 2 25: 9 14 Lib. Sacile 9 7 2 23:15 14 Rozzol 9 6 3 23:16 12 Torriana 9 5 4 21:14 10 BOR CUNJA AV. 9 5 4 22:16 10 OLYMPIA GO 9 5 4 18:17 10 Natisonia 9 5 4 19:18 10 Fincantieri 9 5 4 20:20 10 Lib. Turjak 9 4 5 16:19 8 Fontanafredda 9 3 6 13:20 6 DLFAC Trst 9 1 8 8:24 2 Fiume Veneto 9 1 8 7:26 2 S. Sergio TS 9 0 9 6:27 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Roz-zol Trst, Pav Natisonia - OLYMPIA GORICA, Bo Frost Fiume Veneto - Libertas Sacile, Centro Giovanile San Sergio Trst - DLFAC Trst, Libertas Turjak - Montalba Volley, Anchor Fix Vivil - Futura Torriana, Fincantieri Tržič - Itar Cucine Fontanafredda. _________Ženska C-2 liga___________ IZIDI 9. KOLA AGOREST GORICA - SLOGA KOIMPEX 3:2, Polisportiva Celinia - Gieffe Pieris 3:1, Kennedy - Cordenons 3:1, Fincantieri Tržič - Libertas Gorica 3:1, Ginnastica Spilimberghese - Pav Natisonia 1:3, Libertas Martignacco - Itar Cucine Fontanafredda 3:2, Itas Fiume Veneto -Villacher Bier 3:1. LESTVICA Fincantieri 9 8 1 24:14 16 Fiume Veneto 9 7 2 24: 9 14 Villacher 9 7 2 24: 9 14 Fontanafredda 9 7 2 25:10 14 Celinia 9 7 2 23:17 12 Kennedy 9 6 3 22:14 12 SLOGA KOIM. 9 4 5 17:19 8 Cordenons 9 4 5 16:20 8 AGOREST 9 4 5 14:19 8 Gieffe Pieris 9 3 6 15:24 6 Martignacco 9 3 6 17:20 6 Natisonia 9 2 7 16:22 4 Libertas GO 9 1 8 8:26 2 Ginn. Spilim. 9 0 9 5:27 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) Pav Natisonia - AGOREST' GORICA, SLOGA KOIMPEX - Libertas Martignacco, Itar Cucine Fontanafredda -Itas Fiume Veneto, Libertas Gorica -Ginnastica Spilimberghese, Cordenons -Fincantieri Tržič, Gieffe Pieris - Kennedy, Villacher Bier Tržič - Celinia Maniago. Moška D liga IZIDI 9. KOLA Volley Bali Videm - SOČA SOBE-MA 3:0, NAŠ PRAPOR IMSA - Pallavolo Trst 0:3, San Giorgio Porcia - SLOGA 0:3, Pallavolo Adi Ronchi - Arredo Uno Lu-cinico 3:2, Nuova Pallavolo Trst - Libertas Martignacco 1:3, Pav Remanzacco -Faedis Povoletto 3:1, Rojalese - Prata di Pordenone 3:0. LESTVICA Remanzacco Povoletto Rojalese Prata Martignacco Volley Videm SLOGA Pallavolo TS Adi Ronchi N. Pali. TS Lucinico NAŠ PRAPOR SOČA SOBEMA Porcia 9 8 1 24: 8 16 9 8 1 25:10 16 9 8 1 25:11 16 9 7 2 21:10 14 9 6 3 21:12 12 9 6 3 20:12 12 9 6 3 18:15 12 9 5 4 21:14 10 9 4 5 16:17 8 9 3 6 17:18 6 9 1 8 11:25 2 9 1 8 7:24 2 9 0 9 3:27 0 9 0 9 1:27 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) SLOGA - Pav Remanzacco, SOČA SOBEMA - NAŠ PRAPOR IMSA, Cra Faedis Povoletto - Rojalese, Pallavolo Trst - San Giorgio Porcia, Libertas Martignacco - Volley Bali Videm, Arredo Uno Lucinico - Nuova Pallavolo Trst, Prata di Pordenone - Pallavolo Adi Ronchi. Ženska D liga IZIDI 9. KOLA KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -BREG AGRAR 3:0, LOW WEST Volley Latisana - SOKOL INDULES 3:1, Promo-volley - Lavoratore Fiera Martignacco 2:3, Juniors Casarsa - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Majanese - CSI Tarcento 0:3, Pallavolo Mossa - CUS Videm 0:3 (Prata di Pordenone ni igrala). LESTVICA Juniors 9 9 0 27: 4 18 CSI Tarcento 8 6 2 20:10 12 Prata 8 6 2 21:11 12 Latisana 9 6 3 19:17 12 CUS Videm 8 5 3 19:14 10 SOKOL IND. 8 5 3 18:16 10 KONTOVEL ES. 8 4 4 18:14 8 Promovolley 8 3 5 13:16 6 Martignacco 8 3 5 14:18 6 BREG AGRAR 8 3 5 13:19 6 Majanese 9 2 7 12:23 4 Mossa 9 2 7 9:25 4 N. Pali. TS 8 0 8 8:24 0 PRIHODNJE KOLO (16. 1.) SOKOL INDULES - Juniors Casarsa, BREG AGRAR - Promovolley, CSI Tarcento - Pallavolo Mossa, Nuova Pallavolo Trst - Majanese, Lavoratore Fiera -Prata di Pordenone, CUS Videm - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP (počiva Low West Volley Latisana). Včeraj tudi uradna potrditev SZ gre v Seul MOSKVA — Po treh bojkotih (leta 1976 v Montrealu ni bilo afriških držav, leta 1980 v Moskvi ni bilo ZDA in drugih zahodnih držav, a leta 1984 v Los Angelesu ni bilo SZ in drugih socialističnih zaveznikov) bodo olimpijske igre znova univerzalna manifestacija: Sovjetska zveza je namreč uradno sporočila, da se bo udeležila letošnje olimpiade, ki bo od 17. septembra do 2. oktobra v Seulu. Tako stališče je bilo sicer pričakovati po nedavnih izjavah predsednika sovjetskega olimpijskega odbora Gramova, tako da bi presenečenje predstavljala drugačna odločitev. Sovjetska zveza v tem trenutku namreč ni mogla zamuditi priložnosti, da še utrdi »novi kurz« v mednarodni politiki, ki je bil potrjen na nedavnem vrhu med Reaganom in Gorbačovom. Usmeritev k izboljšanju odnosov z ZDA in drugimi zahodnimi državami je gotovo dolgoročnega značaja, morebitni bojkot pa bi na ta prizadevanja vrgel temno senco, kar se Moskvi v tem trenutku nikakor ne izplača, še zlasti zaradi odmevnosti, ki jo imajo take velike športne prireditve. Pri vsem tem je pomembno tudi dejstvo, da Moskva ni postavila nobenih pogojev, kar pomeni, da je v celoti sprejela stališče mednarodnega olimpijskega odbora,'ki ni popustil zahtevam Severne Koreje, ki je terjala izvedbo osmih disciplin, medtem ko je MOK pristal le na pet. S pristopom Sovjetske zveze se je število vpisanih povzpelo na rekordnih 153 (v Los Angelesu jih je bilo 140). Rok za vpis zapade v nedeljo opoldne, tako da pričakujejo, da se bo število povzpelo na 160. Od velikih manjka samo še Kitajska. Slednja nima diplomatskih odnosov z Južno Korejo, je pa močan zaveznik njene severne sosede. Kaže pa, da bo tudi Kitajska dopotovala v Seul. Na nedavnem obisku severnokorejskega predsednika Li Gum Moja v Pekingu naj bi namreč predsednik kitajske partije Zhao Ziyang izjavil, da se njegova država ne bo odzvala morebitnemu vabilu Pyongyanga, da bojkotira olimpiado v Seulu. Pariz - Dakar: polemikam ni konca AGADEZ (Niger) - Včeraj so imeli udeleženci rallyja Pariz - Dakar več kot zasluženi dan počitka. Medtem pa se razvnemajo polemike in obtožbe o odgovornosti (ali bolje neodgovornosti) organizatorjev, ki naj bi bili z izredno zahtevno progo krivi za hude nesreče, ki so doslej terjale dve smrtni žrtvi (zadnja je francoski navigator Patrick Canadò, ki je izgubil življenje v nedeljo) in okrog 30 ranjenih. Pred današnjo 10. etapo med avtomobilisti vodi Vatanen (Fin., peugeot) pred Kankkuennom (Fin., peugeot, po 1.03'56") in Lartiguejem (Fr., mitsubishi, po 2.10'51'j, med motociklisti pa je prvi Picco (It., yamaha) pred Oriolijem (It., honda, po 54'53") in Neuvejem (Fr., honda, po 1.48'24"). Nogomet: danes žrebanje za EP BONN — V Dusseldorfu bo danes ob 12. uri (tudi po TV) žrebanje dveh finalnih skupin za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo od 10. do 25. junija v Zahodni Nemčiji. Odločili so se, da bosta nosilca skupin gostitelj ZRN in pa Anglija, ki je v okviru kvalifikacij dosegla najboljše izide. Vsi ostali (Nizozemska, Italija, Španija, Sovjetska zveza, Danska in Irska) pa bodo na isti ravni. Zavrgli so torej predlog, po katerem naj bi bila Italija in Nizozemska podnosilca skupin in torej namenjena različni skupini. Tenis: presenečenja v Avstraliji MELBOURNE — Prvi dan mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije je med moškimi prinesel nekaj presenečenj, medtem ko je med ženskami šlo po predvidevanju. Nekaj izidov: Moški: Kroon (Šve.) - Pistoiesi (It.) 6:4, 7:6, 6:1; Oosting (Niz.) - Tulasne (Fr.) 6:2, 7:6, 6:3; Potier (Fr.) - Annacone (ZDA) 3:6, 4:6, 6:3, 7:5, 6:4; Cash (Avstral.) -Muster (Av.) 7:5, 6:1, 6:4; Noah (Fr.) - Smith (Bahamas) 6:7, 5:7, 6:4, 6:2, 16:14; Lendl (CSSR) - Ros (Avstral.) 6:3, 7:6, 6:2. Ženske: Navratilova (ZDA) - Minter (Avstral.) 6:3, 6:0; Evert (ZDA) - Magers (ZDA) 6:4, 6:0; Hanika (ZRN) - Gomer (VB) 3:6, 6:4, 6:1; Potter (ZDA) - Wood (Ang.) 6:3, 7:6. Nogomet: v 1. amaterski ligi pomemben korak naprej Primorja rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 15. KOLA Campi Elisi - Stock 1:0 Edile Adr. - San Sergio 0:0 Giarizzole - KRAS 1:4 Muggesana - San Nazario 0:0 Opicina - CGS 2:2 S. Luigi VB - Opicina S. 5:2 VESNA - Zaule Rabuiese 0:0 ZARJA - Buttrio 0:1 LESTVICA LESTVICA San Sergio 15 8 6 1 27: 5 22 VESNA 15 6 7 2 14: 9 19 Muggesana 15 6 7 2 14:11 19 Edile Adr. 15 7 4 4 18: 9 18 Buttrio 15 8 2 5 16:11 18 Opicina 15 5 8 2 13:10 18 CGS 15 6 5 4 27:21 17 Zaule Rab. 15 6 5 4 18:16 17 Campi Elisi 15 5 5 5 11:14 15 KRAS 15 3 7 5 16:15 13 S. Luigi VB 15 2 9 4 15:15 13 ZARJA 15 3 6 6 15:19 12 Opicina S. 15 3 6 6 14:22 12 Giarizzole 15 4 4 7 9:17 12 San Nazario 15 1 7 7 9:24 9 Stock 15 1 4 10 8:26 6 PRIHODNJE KOLO (17. 1.) CGS - Buttrio, Campi Elisi - S. Luigi VB, KRAS - VESNA, Opicina S. -Edile Adr., San Nazario - ZARJA, San Sergio - Muggesana, Stock - Giarizzole, Zaule Rabuiese - Opicina. 3. AMATERSKA LIGA PRIMORJE - FORTITUDO 2:1 (0:0) STRELCI: Pase v 48', Matkovič v 65', Zurini v 75' PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Pipan, Prašnikar, Olivo, Pase, Husu, Antoni, Zurini (Umek v 90j, Nicoloro. Tekma je bila zelo važna za obe ekipi. Primorje bi se z zmago oddaljilo °d zadnjih mest lestvice, Fortitudo pa ki v primeru uspeha dohitel prav Primorje. Srečanje se je odločilo v dru-9em polačasu, ko se je po prvem zadetku Prosečanov igra razživela, medtem ko je bil prvi polčas precej grd in nismo zabeležili niti strela v vrata. Domačini so napadali v glavnem po sredini, medtem ko so Tržačani izrabljali predvsem levo krilo, vendar se je večina akcij končala že pred kazenskim prostorom: na eni strani urejena obramba Primorja in na drugi strani odlični Apostoli, ki je bil v obrambi zelo uspešen, niso puščali napadalcem veliko prostora. V drugem polčasu so Prosečani takoj povedli: Antoni se je lepo polastil žoge na desnem krilu in podal v kazenski prostor, kjer jo je Pase z natančnim udarcem z glavo poslal v mrežo. Tekma je postala zanimivejša, s hitrimi protinapadi na obeh straneh, vendar je bilo vedno več prekrškov, predvsem gostov. Sodnik pa ni nič ukrepal in igra je postala živčnejša, predvsem ko so gostje izenačili, saj je bil Matkovič ob podaji zelo verjetno v off-sideu. Domačini so takoj začeli napadati in so bili do zadetka na polovici igrišča gostov: Nicoloro je s sredine podal do Zurinija, ki se je predstavil sam pred vratarja in dosegel zmagoviti gol. Rdeče-rumeni so bili še nevarni v protinapadu, medtem ko so gostje razumljivo na vsak način skušali izenačiti, vendar so bile njihove akcije neureje- ne: podaj v kazenski prostor sicer ni manjkalo, nevarni pa so bili le v eni priložnosti. O Prosečanih povejmo še, da so se Husu, Pase in Olivo znašli Skupina B IZIDI 15. KOLA Costalunga - Latisana 2:1 Lignano - Ronchi 1:1 Palmanova - Pieris 0:1 Percoto - Sevegliano 0:2 PRIMORJE - Fortitudo 2:1 S. Giovanni - Fiumicello 3:2 San Canzian - Gradese 0:0 Sangiorgina - Ponziana 2:2 PRIHODNJE KOLO (17. 1.) Fortitudo - Costalunga, Gradese -Lignano, Latisana - Palmanova, Percoto - San Canzian, Pieris - Pro Fiumicello, Ponziana - San Giovanni, Ronchi - Sangiorgina, Sevegliano - PRIMORJE sami v kazenskem prostoru, a predvsem zaradi vratarja in pa netočnosti niso uspeli povečati razlike v golih. (M. Š.) LESTVICA Costalunga 15 7 5 3 25:13 19 Sevegliano 15 5 9 1 11: 7 19 S. Giovanni 15 6 6 3 17: 9 18 Palmanova 15 6 5 4 13: 9 17 S. Canzian 15 4 8 3 18:13 16 Sangiorgina 15 5 6 4 12:13 16 Percoto 15 7 2 6 19:22 16 Ronchi 15 4 7 4 11:12 15 Ponziana 15 3 9 3 17:19 15 Lignano 15 6 3 6 19:21 15 Gradese 15 5 4 6 18:16 14 Latisana 15 4 6 5 15:17 14 PRIMORJE 15 5 3 7 10:14 13 Pieris 15 4 4 7 13:19 12 Fortitudo 15 2 7 6 10:18 11 Pro Fiumic. 15 2 6 7 16:22 10 GIARIZZOLE - KRAS 1:4 (1:2) STRELCI: Sulini v 13', Mosetti v 17', ^ 25’ (11-metrovka) in v 75' (11-metrov-M, Martini v 85' KRAS: Mezzavilla, Segulin, Pisani, Martini, Sanbuchi, Gnezda, A. Škabar, ji^pore, Gašperšič, Vidali, Mosetti (Testoni v 80') Krašovci so na najboljši način pričeli novo leto, čeprav zanje v uvodnih Potezah ni kazalo najbolje. Domačini so namreč silovito začeli in stalno spravljali v zagato Krasovo obrambo. Ko je že vse zgledalo, da bodo Ellini-levi varovanci z razigranimi Tržačani rigeli polne roke dela, saj so že v 12. minuti prejeli zadetek po zaslugi Suliča, ki je z res efektnim strelom za-Mjučil izredno lepo napadalno akcijo, so nato polagoma le zajeli sapo in že 4 minute kasneje izenačili z razigranim Mosettijem. Kmalu zatem je sodnik Krasu doso-oil 11-metrovko, kar pa je sprožilo iz-0dno negodovanje med domačimi igralci. Najstrožjo kazen je Mosetti reagirai, nato sta imela prav Mosetti in jmsperšič lepi priložnosti, da bi rezul-at spravila na varno. Treba pa je bilo Počakati do 75. min., ko je sodnik to-rat nekoliko prenagljeno dosodil rde-c-belim še eno 11-metrovko. Tudi to- at je bil Mosetti spreten izvajalec in tako se z desetimi zadetki povzpel na sam vrh najboljših strelcev 2. amaterske lige, skupaj z igralcem Buttria Cancellijem. Zmedene domačine je nekaj minut pred koncem srečanja dokončno pokopal lep zadetek Martinija, ki je z diagonalnim strelom s težkega položaja (po nezadržnem prodoru Pisanija) premagal mladega vratarja Giarizzol, ki je zamenjal standardnega Di Maya, ki je bil v letošnjem prvenstvu izključen že za štiri kola. (Z. S.) VESNA - ZAULE 0:0 VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, Coslovich V nedeljo smo bili priča kvalitetni tekmi med solidnima ekipama. Glede na prikazano igro in zapravljene priložnosti bi moral pasti tudi kak zadetek, če pa ni, je vzrok gotovo v tem, da so počitnice spravile iz prave forme obe ekipi, kar se je poznalo predvsem pri zaključevanju akcij. V prvem polčasu je Vesna dobesedno gospodarila na igrišču in navdušila številno občinstvo z lepo izpeljanimi akcijami, ki so se končale tudi z lepimi streli v vrata. Toda tokrat je bil poleg Nonisa najboljši mož Žaveljča-nov prav vratar, ki je z akrobatskimi Nogomet: 3. amaterska liga na Goriškem Spodbuden položaj Ju ventine JUSTTRETINA ' AZZURRA 1:0 (1 (Tp^VENTlRA^ilolinari, Travac Sa Cingerli, Tabaj, Krpan, Tré Narvin, Kaus (Cussich), Pazien >>10, Del Negro, drešt prTvem delu prvenstva je šts hodiP* Juventina v zelo ugodnem hia d em položaju glede napredoi Votict, Porazu vodečega Morara Prot; 'i° Pa ,lestvici prevzela Pro Far nedeljo ter' bodo Štandrežci igrali pofei s tekmo proti Azzurri c zrnarro1, ,da so domačini zasluž Tabi;0 z dosti večjo razliko v gol nič t tovariši so namreč zaprav Azznrl' 0 Prožnosti, da bi goriš nairml1 nasuli kopico zadetkov. M visanm,embneiše bi omenili dve Tl D-OV1 enajstmetrovki. Pr “ “V^J^WllCUU V JVl. taknf1^00 Standrežcev je bila razvic je bij P° sodnikovem žvižgu, tako Vsem imr e-I zad^tok v 20. minuti \ strelL,°pravičen- °dtlei Je Juvent Za proti gostujočim vratom 1 o, a rezultat se ni spremenil. SOVODNJE - SAN LORENZO 1:5 (1:2) STRELEC za Sovodnje: Bicciato. SOVODNJE: Uršič, Devetak, Visin-tin, Tomažič, Hmeljak, Čevdek, Grillo (Tomšič), Bicciato, A. Fajt, M. Fajt, Gulin (Pahor). Tudi v zadnjem srečanju prvega dela prvenstva Sovodenj ci niso prišli do prve letošnje zmage, nasprotno, doživeli so pekoč poraz, ki pa si ga proti skromni enajsterici iz Slovrenca ob Soči niso zaslužili, saj sta si bili ekipi dokaj enakovredni. Kronika srečanja je dokaj bogata z akcijami. Po prvem zadetku gostov so domačini za las zamudili možnost, da bi izenačili. To se jim je maščevalo, saj so gostje, ki so zelo dobro izkoriščali protinapade, vodstvo še povišali. V nadaljevanju tekme so domačini igrali bolj odprto v želji, da bi izenačili. San Lorenzo je nastali položaj zelo dobro izkoristil in še v treh priložnostih zatresel Uršičevo mrežo. (A. F.) posegi večkrat rešil svoje moštvo pred najhujšim. Gostje so v prvem polčasu imeli le eno veliko priložnost, ki pa se je izjalovila, kajti kriški branilci so bili tokrat zelo zanesljivi. V drugem polčasu se je stanje nekoliko spremenilo, saj so imeli žaveljčani nekaj zares izjemnih priložnosti (med drugim so zadeli tudi prečko). Vesna je držala položaj predvsem na sredini, v napadu pa je bila v drugem polčasu precej »skopa«, čeprav je izpeljala nekaj lepih akcij. Križani so proti koncu srečanja ostreje pritisnili in to se je takoj poznalo, saj so se morali gostje zatekati k prekrškom, tako da je Vesna imela na razpolago številne proste strele z roba kazenskega prostora, žal pa jih ni znala izkoristiti. Tržačani so se v tem delu srečanja odlikovali predvsem s hitrimi protinapadi, toda niti v enem niso uspeli prelisičiti kriške obrambe. Tako je Vesna zaključila prvi del prvenstva. Prvo povratno kolo pa bo že v nedeljo, ko se bodo Križani v slovenskem derbiju v Repnu pomerili s Krasom. (A. Kostnapfel) ZARJA - BUTTRIO 0:1 (0:0) ZARJA: Kočevar, Gotti, Samec, Franco (v 55' Marjan Kalc), Samese, R. Kalc, Antonič, Bon, Tognetti, Fonda, Franza (12 Racman, 14 Grgič) STRELEC: Samec v 74. min. (avtogol) Zarja preživlja težko krizo, ki ji ni videti konca, saj je ponovno izgubila in zdrknila že nižje na lestvici. Tudi tokrat si Bazovci poraza niso zaslužili, saj so imeli nekaj rfes lepih priložnosti, da zatresejo mrežo gostov, toda kot se je že večkrat zgodilo v tem prvenstvu, so si jih tudi nerodno zapravili. V prvem polčasu so bili zarjani stalno v napadu in že po nekaj minutah je moral furlanski vratar z drznim posegom rešiti lastno mrežo. V 21. min. je imel Antonič edinstveno priložnost, toda žoga je končala nad prečko. Nato je bil na vrsti Tognetti, ki pa je preveč okleval, tako da so branilci gostov lahko posredovali, proti koncu polčasa pa je sodnik spregledal očiten prekršek nad Tognettijem v kazenskem prostoru ter dosodil samo prosti strel. V drugem polčasu so gostje zaigrali nekoliko previdneje in niso dopustili Bazovcem, da bi se prebili v kazenski prostor. Tako se je igra odvijala predvsem na sredini. Toda v 74. min. je Buttrio po hudi napaki domače obrambe povedel in vsa naprezanja za-rjanov, da bi izenačili, so se tudi tokrat izjalovila. (Big) HM SPORT Bazovica Ul. Kette 2 Tel. 226515 razprodaja vseh artiklov s popusti