List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 Hr, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Momecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi sé plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Vsi na proslavo žrtev v Rižarno! Zbirališče ob 10 na trgu (Saribaldi OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 25 (298) TRST - SOBOTA, 19. JUNIJA 1954 CENA 20 LIR NOV NEOVRGLJIV DOKAZ NESRAMNEGA TITOVEGA IZDAJSTVA NAD TRŽAŠKIMI SLOVENCI ,-Borba”: Privolili smo v to, da bi mesto Trst zdaj priključili Italiji *' ^e more biti več nobenega ,0hia, da se je beograjska ,r ada dokončno odrekla Trstu i1 coni A v korist Italije. Za-oi)e§a tržaških titovcev in o rirnorskega dnevnika» nam V celoti potrjuje. 5 Poslednji udarec lažem in ;; 6Varam tržaških titovskih ii 'diteljev je zadala «Borba» od 11 16. t. m., V kateri je bil c davljen uvodnik, kjer se brez . Inkov tolmači sedanje stali-6 jugoslovanske vlade do trii *kega vprašanja. V tem član-i.; ?> ki ga je narekoval' sam 11 ‘to, se pravi: «Privolili smo v ' da bi mesto Trst zdaj pod )|očenimi pogoji priključili r> Miji». Večje jasnosti ne more J.i in zato se razume, zakaj «Primorski» objavil članka celoti in zakaj ga je skril ledino prve strani pod nasoni na tri stolpce. Ce bi se ( članku pisalo kaj drugega, ‘ bi bili uredniki «Primor-£ll 6Sa» siedili s prostorom in li Naslovi na devet stolpcev, 61 je bilo v njihovi navadi , 8. oktobru 1953 a* h A 0 drugi strani se je tudi y' edelo, da je italijanska via- 6$li v glavnem pristala na ju-Jovansko - anglo - ameriški *Crt, ki ji je bil predložen ,6(1 dvema tednoma, in da je Pjj°čila svojemu veleposlani-y Londonu Brosiu navodila, se začne pogajati na pod-i iSl tega načrta. Pogajanja, oz. fdga faza pogajanj», kot se , 2ačelo praviti v diplomatih tern jeziku, so ss že začela. ;l',2 Pisanja («Borbe», t! j. iz . adnega stališča jygoslovan-* vlade, ki je bilo dano v ZčVrlost po v§čtgdgnskem mol-i0|’ to iz stališča italijanske je jasno razvidno, da j. ajo mešetarji čim prej zaščiti tržaško «afero» m po-. ®aU STO brez večjih cere- tržaške Slovence pred-LSrri zanima stališče Titove rr ki se je v vseh teh letih , i ?a*a postavljati v vlogi na-" t braniteljice. Mi smo vedno ;vili, da ni tako. Mi smo ve-Pravili, da sedanja jugo-j.y^nska vlada ne more bra-;1 naših pravic, ker se vdi-I interesom zahodnih vele-katerim je malo mar nekaj i^ttisočev tržaških Sloven-nli nekaj desettisočev trža-,.. Italijanov, še najmanj pa ? , ilr>i mar interesi italijanskemu iitn >‘1T,.aU jugoslovanskih narodov. • .g !11 gre le zato, da utrdijo K“h2e strateške pozicije in da 3,1 .j 0 iz teh utrjenih pozicij ^ejo pripravljati svoje pro. ^ ttunistične križarske poho, ičL^roti socialističnemu svetu, gl t,1 Sovjetski zvezi. ]< ^anja jugoslovanska vlada ie ehV to politiko privolila. V 1» ku, ko je začela dobivati , ®toč» od Zahoda, v tre-,]ilvericev- žA °rba» od 16. t. m je zelo u**a v d1 v tem oziru, ko pravi: n1' L Stn° za ohranitev miru in !|j,°Vci okrepitev prispevali ganske žrtve». To v ameri-!g' g® jeziku ne pomeni nič dru-l*kot; <«Mi smo zg ohranitev t» Ijjtške nadvlade nad kapi ■ Zenske žrtve». To v ameri-i Z1 jeziku n pl tj/kot: («Mi smo zg ohranitev , » lj «ške nadvlade nad kapi-,11' tg 'bnim svetom in za okre-, : J7 : ameriških napadalnih te. č» tv Prispevali velikanske 1 : In te žrtve se imenuje- iii VQ‘ in svobode Jugoslavije, O* vsaki samostojni ju- ,li'^.ycdajo nacionalne neodvisni/ in - ----------------j»-”" !s A p > L 3 ’hkJ6 in vsega zahodnega Vei aar°dn° življenje, svoje rho >J, svojo enakopravnost 3> da bi lahko Tito in tttrdilg protisovjetsko italijanskih vodilnih V sredo je policija v Nabrežini ustavila občinskega slugo, ki je lepil poziv, s katerim upravni občinski odbor vabi vse prebivalstvo, naj podpiše resolucijo, katera zahteva od Varnostnega sveta OZN preprečitev razkosanja STO in u-veljavitev mirovne pogodbe z Italijo. Policija je občinskemu slugi zaplenila vse lepake in jih odnesla s seboj na poveljstvo v Devin. Cim je občinska uprava zvedela za to nečuveno zaplembo, je poslala na policijsko poveljstvo podžupana g. Flori-dana in odbornika tov. Slavca zato, da odločno protestirata pròti temu nečuvenemu postopku, ki krši pravice občine. Na policiji so jima odgovorili, da je bila zaplemba lepakov in prepoved njihovega lepljenja odločena od višjih činite-ljev. Občinska predstavnika pa sta izjavila predstavniku policijskega poveljstva, da to dejanje predstavlja vmešavanje v notranje zadeve občine, ker lepak, ki so ga lepili, ni strankarski, marveč je bil soglasno sprejet od občinskega u-pravnega odbora na za to skli- cani izredni seji, kar se je tudi zgodilo v Dolini, kjer je bil sprejet sličen poziv. Oba predstavnika občine sta poudarila, da je bila slična resolucija izglasovana tudi na seji zgoni-škega občinskega sveta. Takojj ko se je razvedelo za ta nečuven ukrep policije in za ukaz, ki ga je od zgoraj prejela policija je v nabrežin-ski občini završalo. Prebivalstvo je zelo zaskrbljeno za u-sodo Tržaškega ozemlja in na-brežinske občine. Zato je sprejelo z velikim navdušenjem in zadoščenjem vest, da je občinska uprava prevzela v svoje lastne roke pobudo za akcijo proti razkosanju. Tem večje je bilo zadovoljstvo prebival siva zaradi tega koraka občinske uprave, ker je bil s tem omogočen skupen nastop vseh sil v korist STO, za katerega je ogromna večina nabrežin-skih občanov, ki ne vidijo druge rešitve izpred nevarnosti uničenja Tržaškega ozemlja. Vsekakor je ta podicijski u-krep še bolj utrdil prepričanje med prebivalstvom, da je treba skupnega nastopa, da je treba pakazati vsemu svetu, kakšne so želje in zahteve v nabrežin-ski občini. Iz policijskega u-krepa je razvidno, kako se nekateri ljudje, prav posebno odgovorni činitelji boje javnega mnenja in javnega nastopa prebivalstva. Zato se skuša z nečuveuimi postopki onemogočiti svobodno izražanje ljudstva, kar prav gotovo ne more roditi simpatij do tistih, ki so ta ukrep urgirali. Na vsak način pa ne bodo ne takšni ne podobni ukrepi ovirali podpisne akcije proti razkosanju in za ustanovitev STO. To se ne bo moglo zgoditi, ker se po vaseh nabrezinske ODčine podpisi že pobirajo in ker bo zaplemba lepakov še bolj podžgala nabrežinsko prebivalstvo v tej akciji. Zaplemba pa bo vsakemu človeku dokazala, kako je pravilna in pravična sedanja borba proti razkosanju in za ustanovitev STO. PRAGA —• Zaključil se je X. kongres Komunistične partije Češkoslovaške. Jutri, v nedeljo 20. juoija X. obletnice požiga prvih žrtev nacifaši-zma v zloglasiu Rižarni pri Sv. Soboti. Zato se vabi vse prebivalstvo, naj se žalne svečanosti polnoštevilno udeleži. Zbirališče ob 10. uri na Irgu Garibaldi od koder bo krenila povorka v Rižarno. Enoglasno je bila sprejeta resolucija tov. Pirca, ki zahteva prepoved vsega atomskega orožja. Sklenjeno je bilo nadalje, da se naslovi občanom poziv za pomoč poplavljencem v Sloveniji. Istočasno se bodo občani pozvali, naj podpisujejo resolucijo za STO. V prvi točki je župan podal poročilo o delu ožjega odbora. Sledilo je poročilo o javnih delih. Svetovalci so nato odobrili prodajo nekaterih občinskih zemljišč in razne sklepe, ki jih je predložil ožji odbor. Pasivnost prvakov MILANO — V nedeljo se je zaključila kolesarska tekma po Italiji, v kateri je zmagal Švicar -Clerici. Za njim so se plasirali Švicar Koblet in Ita-ljana Assirelli in Ceppi. Pasivno zadržanje Coppija in «velikih» je povzročilo veliko ogorčenje med Italijanskimi športniki. MOSKVA — Zaključil se Je xi. kongres sovjetskih sindikatov. : nim aspiracijam». V glavnem članek pravi, da Italija zahteva cono A in Trst, istočasno pa zahteva, naj bi ji zaradi lepšega pustili pred množico krilatico o «začasnosti» te ureditve v pričakova nju «dokončne rešitve», ki naj bi ji nudila tudi cono B. Članek pravi, da isto pravico «začasnosti» in demagoškega varanja ljudi zahteva tudi jugoslovanska vlada. Zaradi tega se citira Titova izjava Sulzbergerju, ki pravi: «Dokončna ureditev bi lahko bila takšna, da bi ne ena, ne druga dežela ne dala izjave, da se odpoveduje nadaljnjim pretenzijam. Mi tega ne zahtevamo od Itali,e, pa ludi oni nimajo pravice zahtevati to od nas». V zameno za to je Tito zahteval od Anglo-amerikan-cev, naj jamčijo, da ne bodo podpirali ne ene ne druge pre-tezije. Ta izjava ni nič drugega kot zahteva, ki naj bi obema vladama nudila možnost nadaljnjega varanja ljudi: Tito bi rekel, da je cona A priključena 1$ Italiji le začasno in da se ji zato ne odpoveduje; Scelba bi lahko trdil, da je bila cona B priklju-če.na k Jugoslaviji le začasno, a da se ji zato ni odpovedal. Oba partnerja bi se veselila tega revnega in sramotnega trika, ljudstvo pa bi rajalo.., kakor da bi bili v Srednjem veku. Toda to še ni vse. Potem, ko se je v članku «razložilo», da odstopi/i Trst in cono A Italiji ne pomeni «odreči se pravicam do iste pokrajine», češ da se Jugoslavija ni odpovedala Slovenski Benečiji, Kanalski dolini, Gorici in Tržiču, se pravi; «Isto velja tudi za naše stališče v tržaškem vprašanju. Mi smo za ohranitev miru ln njegovo okrepitev prispevali velikanske žrtve. PRIVOLILI SMO V IO, DA BI MESTO POD DOLOČENIMI POGOJI PRIKLJUČILI ITALIJI. S tem pa se nismo odpovedali našim pravicam do Trsta». In dalje: «Nikoli ni nas oviralo — kakor je praksa prepričljivo dokazala (in še kako! op. ur.) — da zahtevamo, in sicer za ceno velikanskih žrtev, kompromi. sno ureditev... Pravzaprav je poravnava tržaškega spora v njegovi sedanji obliki tudi odvisna od Italije». Se dalje: «Stvarna ureditev tržaškega vprašanja, za katero se zavzemamo (Trst in cona A Italiji, op. ur.) ni idealna... Takšna u-reditev ne zahteva ne od ene, ne od druge strani, da bi se odrekla svojim težnjam. Drugače povedano, možno je doseči kolikor toliko znosno ureditev tržaškega vprašanja tako, da ostaneta obe strani še nadalje pri svojih teritorialnih aspiracijah... TO BI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJE U-STHEZALQ KORISTIM ENE IN DRUGE STRANI...». Sedaj, torej, vemo, pri čem smo. Prodali so nas, podlo izdali, priznavajo, da so nas prodali in izdali, priznavajo, da vse to «ni idealna rešitev», a vrhu tega nas še hočejo slepariti s smešno demagogijo, češ da se ne odpovedujejo «aspiracijam», istočasno pa i-sto pravico dajejo tudi Scelbi. Ce je kdaj koli bil potreben primer gnusnega makiaveli-zma, ga tu najdemo v vsej svoji umazani luči Naši ljudje jim ne bodo šli na limanice. Tito je avgusta 1951 dejal, da «Italijani lahko dobe Trst», «Borba» pa je 16. t. m. napisala, da so se te Titove besede uresničile, ker je Tito v to privolil. «Italijani so dobili Trst» — to je bistvo članka v «Borbi». Ali je bil potreben kakšen drugi jasnejši dokaz Titovega izdajstva? Ne, drugega dokaza poleg vseh ostalih ni treba. Sedaj vemo, da je vsa zadeva za jugoslovansko vlado zaključena in da je «imprimatur» odvisen od Rima, o katerem že vemo, da je na vse to pristal. Titovci si danes ne upajo več trditi, da «kominformisti prodajajo Trst Italiji». Zakaj? Zato, ker ga je Tito že prodal in ga zato ni treba prodajati To dejstvo moramo povedati slehernemu našemu človeku, ki naj ve, kako so nas titovski «patrioti» izdali in prodali in kako skušajo prepričati ljudi, da je to «pravilno» in «ustrezajoče» našim koristim. Mi pa moramo to nesramno izdajstvo preprečiti, mi jim moramo izbiti iz rok papir, pod katerim so podpisali, da se strinjajo z noto od 8. oktobra in s prepustitvijo Trsta, cone A in tržaških Slovencev Sce'bi. Mi moramo med našim prebivalstvom dvigniti tak val ogorčenja in protestov, da se bodo morali titovski izdajalci in janičarji poskriti in da se bodo bali pomoliti nos iz svojih mišjih lukenj. Enotno, torej v boj proti najnovejši izdaji osmooktobrskega diktata, enotno v boj proti razkosanju, enotno v boj za ustanovitev STO! S. NOVAK Proces pioti ìpippih KARLSRUHE — V ponedeljek se je začel proces proti članu vodstva KP Nemčije Neumannu, ki je obtožen ((veleizdajstva», ker se je zavzemal za združitev obeh delov Nemčije. Neumann se je na procesu spremenil iz obtoženca v tonica, in postavil na zatožno klop vso politiko Ade-naurjeve vlade. Občinski upravi 11 Dolini in lini za pifanje polisov proli razlosanjn Občinski odbor za občino Dolino pri Trstu v coni A STO, zbran na izredni seji z dne 10. 6. 1954 je z ozirom na nevarnost razdelitve STO med Italijo in Jugoslavijo odobril sledečo resolucijo in poziva vse občane, naj jo podpišejo: Ker je vsako razkosanje STO kot etnično mešanega ozemlja nemogoče, ne da bi se s tem težko prizadelo tukajšnje prebivalstvo, ker ne bi razdelitev STO odstranila spora med italijansko in jugoslovansko vlado, ampak bi ga še poostrila, čeprav bi obe vladi na razdelitev pristaii; ker je ogromna večina tukajšnjega prebivalstva proti delitvi in za ustanovitev STO, s katero se edino more jamčiti Trstu, pristanišču in vsemu ozemlju gospodarska svoboda in napredek v vlogi srednjeevropskega trgovskega in pomorskega središča ter izvozne luke v prekomorske dežele, občinski odbor občine Dolina apelira na zainteresirane vlade, da 1. preprečijo razkosanje STO; 2. ustanovijo STO po določilih mirovne pogodbe z Italijo; 3. imenujejo guvernerja, * * * V petek 11. junija je občinski odbor za občino Devin-Nabrežina sprejel naslednji poziv: Občinski upravni odbor, zavedajoč se velike nevarnosti, ki nam preti z razkosanjem STO, poziva vse občane, naj podpišejo sledečo resolucijo: Varnostnemu svetu OZN - New York Z ozirom na zadnje vesti, glasom katerih naj bi se STO razdelilo, podpisano prebivalstvo odločno obsoja in odklanja vsako razkosanje našega Ozemlja ter vas poziva da preprečite kakršno koli razkosanje, obenem pa zahteva ustanovitev STO, kot določa mirovna pogodba z Italijo. Zgoniški občinski svet za ustanovitev STO Z veliko večino glasov je občinski svet občine Zgonik sprejel dne 13. junija sledečo resolucijo: Varnostnemu svetu OZN - New York Z ozirom na zadnje vesti, po katerih grozi, da se bo STO razkosalo, je občinski svet občine Zgonik sprejel na svoji redni seji 13. t. m. sledečo resolucijo: Ker bi delitev STO ne odstranila spora med Italijo in Jugoslavijo in ker je ogromna večina italijanskega in slovenskega prebivalstva proti delitvi in za ohranitev STO pozivamo Varnostni svet OZN, da prepreči vsako delitev STO, ga ostvari in ohrani v smislu mirovne pogodbe z Italijo. MEDTEM KO SE CHURCHILL ODPRAVLJA NA POTOVANJE V WASHINGTON Amerikanci so vsilili razbitje pogajanj o korejskem vprašanju V torek so Amerikanci prekinili pogajanja za ureditev korejskega vprašanja. Do te težke odločitve je prišlo potem, ko so ameriški predstavniki več tednov pritiskali na 16 držav, ki so se udeležile intervencije v Koreji, naj podpišejo izjavo, da se na konferenci v Ženevi ne more pričakovati noben zaključek in da je zato nesmiselno nadaljevati pogajanja. Ameriški sateliti med katere se je uvrstila tudi Anglija, niso hoteli niti diskutirati predlogov Molotova. Cu En Laja in predstavnika Severne Koreje, ki so hoteli rešiti pogajanja in omogočiti sporazum. Takoj se je videlo, da so Amerikanci hoteli na vsak način doseči razbitje in zato niso niti vzeli v poštev predlogov za sporazum. Vendarle je bilo doseženo s pomočjo Edena in belgijskega delegata, da se bo vprašanje diskutiralo na OZN. Tudi v zvezi z Indokino se zahodniki trudijo, da bi razbili pogajanja. Eden je ob zaključku prejšnjega tedna skušal vsiliti ultimativne pogoje delegacijam ZSSR, Kitajske in Vietnama, kar pa mu ni uspelo, ker so Molotov, Cu En (Lai in delegat Vietnama stavili predloge, ki jih je težko ovreči. Na vsak način je sabotažne poskuse zahodnikov otežil padec Lanielove in Bidaultove vlade. Ko se je v soboto zvedelo v Ženevi, da je Laniel padel prav po vprašanju Indokine, je zavladal med zahodnimi delegacijami preplah. Francoska zbornica je s svojim glasovanjem zavrnila politiko Bi-daulta in se jasno izrekla za nadaljevanje pogajanj in za sklenitev premirja v Indokini. To glasovanje bodo morali zahodniki upoštevati, zato jim bo zelo otežkočen vsak poskus sabotaže. KDO JE PREVARANT Titovci imajo že vkoreninjeno navado, da pripisujejo drugim svoje grehe in trdijo o drugih to, kar so sami. V Trstu so prav dobro znani kot patentirani prevaranti. Goljufali so politično, gospodarsko, moralno in nacionalno Razredni sindikati so goljufija. Goljufija je tudi takozvana titovska KP STO. Goljufija je ASIZZ, ki se je pred kratkim predstavila na nekem taboru v Sloveniji. Goljufija je socializem, ki ga Tito pridiguje. Goljufija je bila obljuba delovnim ljudem, ki so hiteli gradit Ljudski dom v ul. Montecchi. So goljufi, ko donos zatrjujejo, da se hočejo boriti zo. «neodvisnost» Trsta, do-čim so se že sporazumeli z An-glo-amerikanci glede izvedbe razkosanja našega Ozemlja. Zato, ker so prevaranti, so titovci osamljeni, gledani po stra- ni kot okuženci, prezirani od vseh. No, sedaj pa se je med njimi pojavila nova zvezda repatica, ki zatemnjuje vse ostale. Trabanti Stoka, Laurenti, Petronio, Lutea, Dekleva ( o katerem se že več časa nič ne sliši) izginjajo, novo vzhajajoče sonce, nova zvezda repatica je neki Bole. On je listi, ki trdi, da so kominformisti prevaranti. Bole je tako prepričljiv, da se niti njegova žena — tako sz šušlja — ne strinja z njim; kajti ona je za STO. Vedeti morate, da je Bole pošteni, nesebični, ubogi, skromni, komunist, marksist in leninist Bole bivši konjski mešetar. Kupoval in prodajal je konje. Bil Je trgovec s konji. Zapustil je trgovino s konji zato, da se je posvetil titovstvu, ker nista trgovina s konji in titovstvo ne- združljivi. Nasprotno, ta dva posla sta združljiva, čeprav je nekaj razlike med plemenitimi jahalnimi konji in osli ter mezgi. No, bivši konjski mešetar nas naziva prevarante, ker med Italijani pridigamo plebiscit in med Slovenci delamo... protijugoslovansko propagando! Ali je morda zaradi te propagande neša partija tako ljubljena, spoštovana in občudovana med slovenskim prebivalstvom? Ubogi Bole! Ali so reveži ti titovci, reveži in še enkrat reveži, ki se morajo zato da jih vodi, uči, orientira in vzgaja, zatekati k temu' bivšemu mešeta-rju, kateri si nič drugega ne želi kot... jahati na titovskem klju-setu, ker je to trgovina, ki najbolj nese! CARNIO V tem kritičnem trenutku po razbitju pogajanj o Koreji je Churchill sporočil britanski spodnji zbornici da je bil pred tedni povabljen od Eisenhowe-rja na razgovore v ZDA. Britanski ministrski predsednik je izjavil, da se bo skupno z Edenom podal v Washington dne 25. junija Uradni krogi ZDA in Anglije pripisujejo ta obisk potrebi po razčiščenju odnosov med obema državama, ker je znano, da vladajo med obema državama velika nasprotja Amerikanci pravijo, ua se bodo razgovori pletli okrog vprašanja vmešavanja v Indokini in na Kitajskem, Angleži pa trdijo, da bo Churchill skušal doseči od Eisenhowerja privolitev v sestanek z Ma-lenkovom za ureditev vseh spornih mednarodnih vprašanj. Madžarska - J. Ktueia 9:0 Ì LOZANA — V sredo je bilo svečano otvorjeno V. svetovno nogometno prvenstvo. V prvem dnevu prvenstva so bile naslednje tekme: Franeija-Jugoslavij-a, Urugvaj-Ceškoslova-ška, Brazilija-Mehika in Avstrija -Škotska. Kot je bilo pričakovati, so zmagali favoriti, to so Jugoslavija, Brazilija, Urugvaj in Avstrija. Izid tekem je bil naslednji: Jugoslavija-Franda 1-0; Bra-zilija-Mehika 5-0; Urugvaj-Ceško-slovaška 2-0; Avstrija-Skotska 1 0. i V četrtek so (bile na sporedu naslednje tekme: Madžarska-Ju- žna Koreja, Nemčija-Turčija, Ita-lija-Sviea, Anglija-Belgija. Najve-čji presenečenji sta bili poraz I-tar.ije in izenačenje Anglije. Madžari pa so Južnokorejcem priredili pravi pogreb, čeprav so imeli v ekipi več rezerv. Rezulati so bili naslednji: Madžarska-J. Koreja 9:0; Nemčija-Turčija 4:1; SvicaTtalija 2:1; Anglija-Belgija 4:4. I Danes so na sporedu naslednje I tekme: Brazilija - Jugoslavija; Francija-Mehika, Urug-vaj-Skot-ska, Avstrija-Ceikoslovaška. NEDELJSKA KONFERENCA 0 TRŽAŠKEM TRGOVSKEM PROMETU Potrebna je široka akcija v obrambo našega gospodarstva Dobra udeležba zainteresiranih krogov - Prisotni posl. Giolilti in predstavniki pristaniškega gospodarstva Benetk - Odobren program z 12 točkami Konferenca o trgovskem prometu, ki se je vršila v nedeljo na pobudo pristaniških družb, je dogodek znatne važnosti v večletni borbi za o-brambo gospodarstva cone A. Res je sicer, da so pristani-ščniki, ki so organizirali konferenco, med najbolj zainteresiranimi na procvitu trgovskega prometa, istočasno pa je treba ugotoviti, da predstavlja trgovski promet podlago za vse gospodarstvo Trsta in torej tudi področja. Ce ni prometa v pristanišču, ni življenja v drugih sektorjih krajevnega gospodarstva. Zaradi tega je pobuda pristani-ščnikov za sklicanje konference v korist vsega mesta. Konference so se udeležili postavili v jasno luč, da ne obstajajo nikaki nasprotujoči interesi med Trstom in Benetkami. Zaledje Benetk sestavljajo Benečija, del iLombardi-je in Emilije ter le za 3 odstotke inozemsko ozemlje, in sicer avstrijski Vorarlberg, vzhodna Švica, južna Nemčija, dočim sestavlja zaledje Trsta 'Srednja Evropa. Razen tega je pretežni del pristaniškega prometa v Benetkah industrijskega značaja in ne tranzitnega, torej ravno obratno kot v Trstu. Pripoznavanje realnosti tega dejstva je velike važnosti, ker ustvarja možnosti za potrebno in koristno sodelovanje med obema jadranskima lukama v svrho dodelitve primernega števila ilei ■em * 88SÌ Up trnu trgovskih in plačilnih sporazumov; 2. vključitev' tržaških podjetij v zasebne kompenzacijske račune z vsemi deželami; 3. sklenitev trgovskega in plačilnega sporazuma s Češkoslovaško z ureditvijo pristaniških in železniških stroškov; 4. takojšnja ukinitev vseh obstoječih diskriminacij z nekaterimi zalednimi deželami; 5. ukinitev tranzitnih dovoljenj, ki jih izstavlja pomorski kontrolni urad ZVU; 6. ponovna vzpostavitev pravil za prosto luko; 7. vrnitev javnih skladišč civilni upravi; 8. nakazila fondov Javnim skladiščem, da bodo lahko u-vedla konkurenčne tarife z ozirom na tarife Reke in severnih pristanišč; 9. ustanovitev stalne komisije, sestavljene s predstavniki italijanskih, avstrijskih, jugoslovanskih in tržaških železnic ter madžarskih in češkoslovaških opazovalcev, ki naj revidira jadranske tarife; 10. sklenitev železniškega sporazuma med Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in STO za racionelno izkori- ščanje železniških prog, ki vežejo Trst z zaledjem; 11. oja-čenje tržaškega velesejma in omogočitev udeležbe vsem deželam na enakopravni podlagi; 12. ojačenje pomorskih prog. Nova cenitev svetovnega pridelka krompirja Po novi cenitvi bo pridelek krompirja v 71 državah v letu 1953-54 znašal 8,2 milijarde bušljev, to je za 6% več kot leta 1952-3, vendar za 2% manj kot predvojno povprečje, ki ga cenijo na 8,4 milijard bušljev. jugoslovanski pridelek krompirja leta 1953 cenijo na 61,361.000 bušljev, leta 1951 so ga pridelali 41.740.000 bušljev, povprečje 1945-49 je bilo 50 milijonov bušljev, povprečje 1935-39 pa 62,026.000 bušljev. Pred vojno je bilo s krompirjem posajenih 699.000 akrov, leta 1953 pa 585 akrov. 19. junij 1953 bo ostal zapisan v zgodovini ZDA s krvavimi črkami. Ta dan so ameriški Maccarthysti umorili na električnem stolu zakonca Ethelo in Juìiusa Rosenberg. Sla sta v smrt kot junaška in dosledna borca za mir, ki nista klonila pred grožnjami, izsiljevanji in obljubami. Ameriški vojni hujskači so mislili, da bodo z usmrtitvijo dveh nedolžnih žrtev ustavili mogočni pohod sil miru. Toda iz krvi junaških zakoncev so vzklile nove sile, ki ne dopuščajo mirnega spanca netilcem vojne. Usmrtitev Rosenbergovih pa ostane v zgodovini kot največja sramota za ameriško «demokracijo» in vse njene pobornike DISKUSIJA KONGRES ENOTNIH SINDIKATOV Članek tov. Destradija - Zaključki k diskusiji o vlogi tovarniškega odbora iz lista *11 Motore*1 Slika nam kaže grško kraljico Frideriko, ki si radovedno ogleduje Titova odlikovanja. Beograjski paša je bil na svojem obisku v Grčiji zelo darežljiv do svojih zaveznikov, monarho-fašistov. Kralju Pavlu je daroval dva lipicanca; tudi pri kraljici, dvorjanikih in ministrih ni štedil z razkošnimi darili in odlikovanji. Saj je bilo vse plačano z žulji jugoslovanskih narodovi poslanec Giolitti, član komisije za industrijo in trgovino v italijanski poslanski zbornici, nekaj predstavnikov pristaniškega gospodarstva iz Benetk, gospodarstveniki iz Trsta, strokovnjaki v tem problemu ter pristaniški delavci. Bodisi prečitana poročila kakor tudi diskusija so dokazala, da Trst lahko še vedno vrši svoje tradicionalne funkcije posredovalca med Srednjo Evropo in prekomorskimi deželami, kljub nasprotnim trditvam nekaterih. Neoibhodno potrebni pogoj pa je, da se odstranijo obstoječe zapreke, ki ovirajo svobodno trgovino med Vzhodom in Zahodom. Razen tega je treba rešiti vrsto problemov, ki se nanašajo na pomorske in železniške zveze, sredstva, s katerimi razpolaga Trst za trgovanje z inozemstvom in za plačevanje pristaniških stroškov s strani inozemskih klijentov. Na konferenci pa sta bili še posebno poudarjeni dve vprašanji. Predstavniki pristaniškega gospodarstva v Benetkah so pomorskih prog, ki primanjkujejo. Nadalje je prišlo na konferenci do vidnega izraza, da so dali dosedanji sistemi, ki so jih uporabljale razne tržaške ustanove pri obrambi gospodarskih interesov področja, zelo skromne praktične rezultate. Vse je bilo preveč biro-kratično, ozkogrudno in se je opiralo na pošiljanje spomenic in osebnih poročil. Treba je stopiti iz zaprtega kroga, postaviti je treba akcijo na podlago široke publicitete, pritegniti je treba v borbo vse zainteresirane ter doseči podporo vsega prebivalstva, ki gotovo ne bo odmanjkala. Vsi Tržačani brez razlike so zainteresirani na procvitu svojega mesta, ki pa je odvisen predvsem od proevita trgovskega prometa. S tem novim sistemom borbe gre stalni odbor sedaj na delo za uresničitev programa, sestavljenega iz 12 točk, ki je bil odobren pred zaključkom nedeljske konference. Progam je naslednji: I. boljša zaščita interesov Trsta kot emporija v okviru- obstoječih Zveza enotnih sindikatov se pripravlja na svoj redni kongres, ki je tokrat še posebne važnosti bodisi zaradi trenutka, v katerem se vrši, kakor tudi zaradi problemov gospodarskega značaja, ki se bodo obravnavali. Enotni sindikati so začrtali smernice kongresa, v katerih prihajata do izraza dve temeljni točki: 1 široka zasnova problemov, ki bodo prišli v diskusijo, nanašajočih se na gospodarsko poživitev mesta, v kateri so zainteresirane vse proizvajalne sile; 2. obsežnost problemov, ki so dani v razpravo ne samo med pripadnike ES, marveč tudi med pripadnike (DIZ in delavce izven sindikalnih organizacij. Postavlja se vprašanje kakšne so naloge in funkcije komunistov v tej predkongresni fazi? Predvsem morajo slovenski in italijanski tovariši prispevati, da se pozornost najširših krogov v mestu in na podeželju osredotoči okrog kongresa. Problemi, ki bodo prišli na kongresu v diskusijo zanimajo razen delavcev tudi druge kroge, ker so določeni njihovi interesi tesno povezani z delavskimi problemi. Komunisti, ki so predstraža delavskega razreda in predstavljajo najza-vednejši del proletariata, morajo čim bolj popularizirati kongres, pomagati pri organiziranju sindikalnih skupščin posameznih strok, še posebno tistih, ki imajo svoje člane raztresene po vsej coni, kot n. pr; gradbena stroka, v kateri so vpisani zidarji v pretežni večini Slovenci. Komunisti morajo dati svoj doprinos, da bo diskusija plodna, živahna, da bodo prišli na dan or- ganizacijski in drugi predlogi in kritike. Naloga komunistov ie, da pomagajo delavcem pri izbiranju voditeljev njihovih sindikalnih kategorij. Na vodilno mesto je treba postaviti de'avce, ki so res predani delavski stvari, ki poznajo delavske probleme, njihove težnje in potrebe. Nakazali smo seveda le nekatere izmed važnejših nalog, ki jih imajo komunisti v tej pre ikongresni fazi. Vsi komunisti morajo sodelovati, da bodo izšli Enotni sindikati iz teza kongresa organizacijsko in številčno utrjeni, borbenejši, da bodo v stanju povesti delovne množice v nove zmago- način vse delavce, pa naj pripadajo . kateri koli stranki ali narodnosti. Iz tega izhaja torej nujna potreba, da združimo vse naše sile v en sam blok, ki bo lahko uspešno odbijal udarce delodajalca. Ciani dveh sindikalnih struj ne smejo delovati v tovarni kot dve sindikalni .organizaciji, marveč kot direktno predstavništvo vseh delavcev v tovarni, ki so vpisani ali pa tudi ne v eni izmed sindikalnih organizacij. Dosedanji način delovanja dejansko krši pravilnik o funkcijah tovarniškega odbora, kar je na škodo delavcev To so v glavnem naša napotila članom, tovarniškega odbora obeh sindikatov, ki naj jih tudi upoštevajo in tako opustijo vsako strankarstvo in sekta-štvo. To bo v interesu vseh delavcev. V Zahodni Nemčiji narašča brezposelnost SAMI PRIZNAVAJO. KJE JE KONEC POTI CIGANSKEGA RODU? Dopisnik Boris Kuhar je o-biskal cigansko vas Borejcev . in Vanče vasi. Sedaj je tu 234 ciganov, od tega je 116 otrok do 14. leta. Nekaj moških je Zaprtih .zaradi tatvin in nihče ne skrbi za kopice drobnih, lačnih otrok. Občina nima sredstev, -okraj da tu in tam le kakšno miloščino. Neka žena se je . pritožila: «Nimam moža vzela ga je jetika». Ta Zavratna bolezen kaj močno gospodari v naselju. Devetnajst mladih Ciganov do 24. leta je tuberkuloznih. Premalo je kruha. In kak-o stanujejo! Pri Kartu Baranja, ki ima že mnogo let na plečih, spi devet ljudi v koči, ki ni večja od kurnika. Toda nihče se preveč ne zanima za to. Zvedela se je tudi zgodba o 60. letnem Ciganu. Njegov sin je skrival partizane med vojno. Okupator ga ,je zato ustrelil in oče je .moral gledati usmrtitev svojega sina. Sedaj pa je nekje zmanjkala kokoš.... Osumili so starca in ga hoteli zato izgnati iz vasi. Vsa vas se je zgražala nad njim. V sosednji vasi pa je poslovodja zadružne poslovalnice poneveril cel milijon, pa ni nikomur niti na pamet prišlo, da bi se zaradi tega zgražal. («Slovenski poročevalec» 12.5.54) KAM NAJ LE GREM? Marica Kogoj je stanovala v baraki A v Ljubljani skupaj z materjo in bratom. Baraka je postala žrtev požara, prebivalci pa ,so se preselili v eno sobo Invalidskega doma. Dan za dnem so bili na stanovanjskem uradu, pa nič. «Z mamo in bratom sem dobila sicer neko odločbo, vendar se nismo mogli vseliti (čemu torej odločba?), Medtem sem se po- ročila in obenem odkrila dve prazni sobi v podjetju Špedicija. Ker so mi na stanovanjskem uradu že prej dejali, da mi dobo dali, če kaj najdem, sem se vselila. Zato sem najdbo prijavila na stanovanjskem uradu. To je bilo 8. maja. Naslednji dan sem že našla svoje stvari na hodniku. Ker je vse te dni deževalo in nisem imela kam dati -svoje stvari, sem spet vse znosila nazaj. Toda v ponedeljek je zopet pel telefon: «Da veste, vse vam bomo postavili pred vrata». Kaj naj storim? K ,m°žu ne morem, ker sam nima prostora, mene pa čaka porod in moram te dni v bolnico. Kje je sprejemljiva rešitev in kakšna? To bi rada vedela». («Slovenski poročevalec» 11.5.54) bravnavajo vsa tri lesna podjetja zelo ozko. Tam je namreč zaposlenih nad 500 delavcev, ki ne vedo, ali bo njih zaposlitev glede rta kritično stanje gozdov stalna. Cena lesu bo rasla vse dokler se bo prepuščal promet z lesom široko razpleteni mreži prekupčevalcev, ki hi ep e po mastnih zaslužkih, nimajo pa nobenih strokovnih kvalifikacij razen dobrega čuta za špekulacije. («Ljubljanski dnevnik» 3.4.54.J SPALNICE ZA DEKLETA Zastopnik mladinskega aktiva iz Uprave državnega kmetijskega posestva v Cvižlerjih je na seji občinskega komiteja mladine v Kočevju poročal, v kakšnih razmerah živi mladina, ki je zaposlena na posestvu. Dekleta in fantje spe v skupnem prostoru že skoraj eno leto. Mladinska organizacija je posredovala na direkciji kmetijskega posestva v Kočevju, vendar so ji tam odgovorili, da ne morejo ničesar storiti, ker ni sredstev, da bi uredili še en prostor. Ta mladinec je dejal tudi to, da ima celo živina boljše prostore, kakor pa ljudje, delavci na tem posestvu. Mladinska organizacija naj pa dela čudeže, da ne bo nemorale med fanti in dekleti. («Ljudska pravica-Borba» 15.4.54) PEREČE VPRAŠANJE LESNE INDUSTRIJE Predsednik občine Škofja Loka je dejal, da na Trati o- DELAVSKA NASELJA V LJUBLJANI Boječe vprašanje, ki ga želimo na tem mestu le v glavnem opisati, so prebivališča in življenjski pogoji več tisoč delavcev ter mnogih delavskih družin v Ljubljani: «V Ljubljani živi v 67 lesenih barakah ali provizorijih raznih ljubljanskih podjetij, medi katerimi je gradbenih največ, nad 3100 delavcev in njihovih družinskih članov. To število se bo v sezonskem času najmanj podvojilo. Ljudje prebivajo v stisnjenih prostorih, mnogokrat v skupnih spalnicah otroci, poročeni ljudje in samci ter podobno. Seveda doraščajoči otroci opazujejo in slišijo vse, kar počenjajo odrasli. Prav posebno vprašanje, ki ga ne kaže zamolčati, je razmeroma dokaj razširjena prostitucija. To je tembolj pereče v tistih delavskih naseljih, kjer prebivajo družine z otroci. Vprašanje prostitucije je z druge 'strani močno škodljivo. Ko so nedavno zdravniško preiskali 15 prostitutk, ki so jih .dobili v teh naseljih, so ugotovili, da je med njimi 13 spolno bolnih, 5 s sifilisom». («Ljubljanski dnevniku 8.5.54. Septembra 1941 je nacistično letalstvo težko bombardiralo Kijev, Povsod, kamor je segla zločinska roka nacizma, je pustila za seboj same ruševine. Kljub skriti želji takratnih zaveznikov, ki so upali na poraz SZ, je slavna Rdeča armada končno uničila nacistično zver v njenem lastnem brlogu. Neenak razvoj gospodarstva v Zahodni Nemčiji in njeno podrejanje Amerikancem sta povzročila občutne težave na tržišču. Te težave porajajo znižanje produkcije, kar s svoje strani povzroča naraščanje brezposelnosti in naraščanje števila delno zaposlenih. List «Die Wirtschaft» sporoča, da se je v zadnjih sedmih mesecih znižalo število zaposlenih v mehanični industriji za 10 tisoč enot. V kovinarskih tovarnah v Porurju je bilo v zadnjih šestih mesecih lanskega leta odpuščenih 8.000 delavcev. Tovarna lokomotiv Krupp je pred kratkih najavila odpust 1.500 delavcev. V rudarski industriji znižujejo delovni urnik. Doslej je v Zah. Nemčiji 300.000 rudarjev, ki delajo z znižanim urnikom, kar predstavlja največje število zadnjih dvajsetih let. Naraščajoča brezposelnost in beda sta ustvarila veliko vznemirjenost in nezadovoljstvo med prebivalstvom. Delavci zahtevajo da se preneha z množičnimi odpusti in da se povišajo mezde. Zahtevam 200.000 kovinarjev iz Wurtemberga za povišanje mezd so se pridružili kovinarji in ostali delavci Iz vseh krajev Zah. Nemčije, ki so čvrsto odločeni boriti se za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. slavne borbe ter da bodo mogli uresničiti temeljni predpogoj, to je enotnost delavskega razreda. Dajim osvežimospomin Tržaški Titovi oprode Franc Štoka in Stanko Dole in pisunčki okrog «Primorskega» v resnici mislijo, da ima naše ljudstvo tako šibak spomin, da je že pozabilo na vse Titove izjave glede tržaškega vprašanja. Med našim ljudstvom ni še pozabljena izjava, ki jo je dal Tito v nekem intervjuvu zadnje dni avgusta 1951, ko pravi, da «ITALIJANI LAHKO DOBÉ TRST.» Nekaj sličnega je povedal 11. maja 1952 v Zrenjaninu : Dne 6. septembra 1953 je na Okroglici sicer kričali «MI NE BOMO DOVOLILI, DA BI ITALIJANI OKUPIRALI CONO A.» Toda Titovo bliskanje in grmenje se je kmalu poleglo. Dne 10. oktobra je bil v Leskovcu precej «realističen», začel je pripravljati javno mnenje na umik. Evo kaj pravi : «... kaj bi imeli od tega, če se mi jutri udarimo z Italijani?... Toda mi smo pripravljeni, ne glede na vse to, kar je doslej bilo, kar smo govorili, nuditi roko Italijanom...» TITO JE ŽE PREJ VEDEL, DA BO PRIŠLO DO OBJAVE ANGLO-AMERIŠKE NOTE Z DNE 8. OKTOBRA. O tem nas obvešča ameriški novinar Sulzberger v članku, ki je bil objavljen oktobra 1953 v «New York Timesu», kjer pravi Sulzberger med drugim : «Maršal Tito, ki danes odbija sklep ZDA in Anglije, da se prepusti Italiji uprava cone A Trsta, je kot smo zvedeli — izjavil preteklo pomlad angleškemu zunanjemu ministru Antho-nyu Edemi, DA SE STRINJA S TAKŠNO REŠITVIJO.» Tudi Clara Luce,jezični ameriški poslanik v Rimu je dala 5. januarja 1954 na nekem novinarskem banketu v tem pogledu zanimivo izjavo. Iz svojega razgovora, ki ga je imel Eden s Titom v Beogradu, je jezični Clari zaupal naslednje: «Tito je praktično prepričan, da bo njegova dežela sprejela rešitev (to je noto od 8. oktobra, op. ur.), ne more je pa odkrito zagovarjati.» Pa jo je le zagovarjal. Saj je dopisniku «Timesa» izjavil, da je pripravljen razpravljati le o določenem izboljšanju note od 8. oktobra : «Ni treba, da bi šlo za širokopotezno izboljšanje, gre le zato, da se upoštevajo jugoslovanski interesi in interesi slovenske manjšine.» Tita zelo skrbi, da se ne bi EOS okrepila. Evo kje ga čevelj žuli: «Ne bi mogli pristati na to, da pride vsa cona A pod italijansko upravo... ker bi STO še nadalje obstojalo. DO UTRJEVANJA EOS PA SPLOH NE BI PRIŠLO V PRIMERU TAKŠNE REŠITVE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA. «S tega mesta izjavljam, da ni mogoče diskutirati... o tem, da je prejudicirano vprašanje STO, temveč le o mestu Trstu, niti o coni B, temveč samo o Trstu, TUDI NE O CONI A, KER SO TAM SKORAJ SAMO SLOVENSKE VASI.» Nekam drugačno stališče pa je imel Tito novembra 1952. Takrat je izjavil Sulzberger ju, dopisniku (.(.New York Timesa»: «... Jugoslavija kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo MOŽNO DELITEV, KI BI TEMELJILA NA PREPUSTITVI VEČJEGA DELA CONE A ITALIJI IN VEČJEGA DELA CONE B JUGOSLAVIJI S KAKŠNIM ETNOGRAFSKIM POPRAVKOM.» Kakor vidimo, gre bistveno za predloge, ki so služili An-glo-američanom približno leto dni pozneje za sestavo znane note od 8. oktobra 1953. Za to noto je bila torej postavljena podlaga že leto dni prej. Postavil jo je prav Tito. aii nede ‘ttu ob • zbor »izacij to ] «m; tr lo veli tavanj kro tovari o t nedve etap r*iem ž Prav z 'koran živahr zavesa lerih j s_tava 1 šega a*iceta k «Za r-> ter ®t> odr Wat: [°g p: "e naš , velik 'a, Zu »ca. n bil kij taedsei !a je c zbor ;6keds1 kom |° Pri L(!>te za ki Preč 1 je ta Mii » Bre< Sev fbsno V tiste >o z S10 Č t>ra Se. V: koci s. rigaci ‘seliti IV „ Za enotni tovarniški odbor la glasila delavcev v lavami strojev «Il Motore» povzemamo v izvlečku zaključke o diskusiji, ki jo je sprožilo glasilo o problemu enotnosti tovarniškega odbora. Na pobudo našega glasila se je sprožila zanimiva razprava o osnovnem problemu enotnega delovanja tovarniškega odbora. Debata se je razvila po odgovoru, ki sta ga dali BS, DZ in naš tovarniški odbor na nekatera zastavljena vprašanja, ki bi utrdila pot k združitvi obeh sindikalnih struj tovarniškega odbora. Na naše vprašanje, v čem naj bi obstajale največje ovire za združitev, nam je dala DiZ odgovor, pri katerem se hočemo ustaviti. Odgovor skuša dokazovati, da obstaja največja ovira za združitev v tem ,da so člani tovarniškega odbora različnih političnih mišljenj. Ne bomo se spuščali v polemiko, pač pa damo besedo skupini delavcev, ki pripadajo obema sindikatoma in izven organizacije. V svojem pismu pravijo med drugim, da se prav v njihovem oddelku izvaja največje izkoriščanje, so pa našli ob vsaki priliki pravo pot enotnosti, kljub temu da bi bila različna politična mišljenja lahko v zapreko. Na sličen način so se izjavili tudi drugi delavci, različnih političnih strank. Delodajalec izkorišča na isti OB 13. OBLETNICI HITLERJEVEGA NAPADA NA ZSSR Narodi E\vrope ne bodo dopustiti novega napada na SZ 52. junija Poteka 13. obletnici1 Hitlerjevega Zavratnega in Zločinskega napada na Sovjetsko zvezo. Vsi naši ljudje se dobro spominjajo, kako je bilo v tistih dneh. Naši najboljši bratje in sinovi so bili po ječah, drugi so se v ilegali borili proti nacifa-šizmu, tretji so vedeli, da jih čaka internacija ali proces. Vsa Evropa je bila v rokah nacistov in njihovih hlapcev. Nemška letala so bombardirala angleška mesta. Govorilo se je, da se bo Hitler v kratkem spustil tudi na angleška tla. Tedaj se je bliskovito razvedelo, da so nemške horde, ki so bile pijane zmag nad Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Dansko, Poljsko, Jugoslavijo, Grčijo, prekoračile brez vojne napovedi sovjetsko mejo In se zagnale proti veliki sovjetski deželi. Tudi v najtežjih trenutkih tega napada, ko je Hitler nervozno kričal v Berlinu, da bo v šestih tednih paradiral na moskovskem Rdečem trgu, so bila naša srca prepričana, da bo sovjetsko ljudstvo pod vodstvom svoje v neštetih borbah prekaljene Komunistične partije zmagalo in strlo Hitlerjevo vojsko. Tisti, ki so bili vedno sovražniki Sovjetske zveze, so se odkrito radovali nad tem, da bo HitUr «Strl komunizem», prvo socialistično deželo v svetu. Te- ga mnenja so bili tudi tisti, ki so danes najbolj zakrknjeni propagandisti ameriškega protiuo-munizma, tisti, ki so bili v belogardističnih vrstah, tisti, ki so slavili Mussolinija in se mu udinjali. Mi pa smo vedeli, da je njihova radost le pobožna želja izgubljencev in norcev, ki se ne. more nikoli uresničiti, kot se ne more danes. Naše ljudstvo je prijelo za orožje in tudi s tem dokazalo, kako se čuti blizu svojih sovjetskih in slovanskih bratov. In prišla je bitka pod Moskvo, prišla je legendarna obramba Leningrada, prišla je krasna in največja zmaga v drugi svetovni vojni v Stalingradu. Hitlerju so bili kremplji odrezani. V nezadržnem poletu Je Rdeča armada s solidarnostjo vseh narodov Evrope gnala Hitlerjeve horde proti Berlinu, jih uničevala, napravljala iz ruske, ukrajinske in beloruske zemlje grobove za tiste ljudi, ki so si domišljali, da lahko streio sovjetsko delavsko-kmečko državo. In mi smo zmagali z njimi, oni so nam pomagali, da smo se o-svobodill, oni so osvobodili Evropo izpod nacifašističnega suženjstva, oni so prisilili s svojimi zmagami Amerikance, da so se otvoritev druge odločili fronte. Sedaj je od tistega napada poteklo 13 in od bleščeče zmage pa 9 let. Sedaj so nekateri zločinci, ki hočejo ponovno spraviti v življenje nemške militariste, nemške naciste, nemške generale, tevtonske križarje. Med te zločince se je uvrstila tudi sedanja jugoslovanska vlada, ki si želi obnovitve nemškega militarizma, ki zahteva ponovno oborožitev Nemčije, ki zahteva, naj se Nemčija vključi v Evropsko obrambno skupnost. Ti ljudje zahtevajo, da bi oživel duh Hitlerja in da bi nemške imperialistične horde ponovno preplavile Evropo, da bi ponovno pustošile po Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Poljski, predvsem pa po Sovjetski zvezi. Mi tega ne bomo nikoli dovolili. Tega ne bodo dopustili jugoslovanski narodi, ki sovražijo nemške militariste in tiste, ki jih podpirajo, sovražijo sovražnike sovjetskih narodov, sovražijo vojne hujskače. Mi ne bomo dopustili, da bi se sprožila nova vojna proti Sovjetski zvezi in njenim vrlim zaveznikom. Ne bomo dopustili, ker vemo, da bi vojna proti ZSSR in državam socialističnega tabora pomenila vojno proti nam, proti vsem narodom Evrope, proti vsem narodom sveta! ZA VSAKOGAR NEKAJ. % * O S ht d «že drugič vam pravim: roke kvišku!» * * * VSAKEMU SVOJE DEBELA, tolsta in obenem zelo domišljava dama gre k pri-krojaškemu mojstru, znanemu da ji ipove -mnenje o novi "obleki kričeče rdeče barve, ki je vsa obšita z dragulji. «Gospa» — ji odgovori mojster — «ko je 'bog ustvaril metuljčke, jim je dal pestre in živahne barve, slo-nu pa je dal navadno in čisto preprosto sivo barvo». * * * V CHICAGU «KAJ si ipa vprašal gospoda, ki je šel pravkar mimo nas?» «Vprašal sem ga, koliko je tira». «No, pa pokaži, ali je zlata?» * * * ANEKDOTA O M. TWAINU ZNANI romanopisec Mark Twain je v družbi kaj rad pripovedoval o dogodkih .iz svojih mladih let. •Ko sem 'bil še -mlad dečko» — je pripovedoval družbi zbranih dam — «sem nekega dne opazil na ulici -voz z melon ami. Ker ni bilo voznika, šem se .približal vozu, vzel najlepšo -melono in se neopazen oddaljil. Toda čez nekaj časa se me je začel lotevati dvom, zato sem se vrnil ko vozu in...». ti '% .«In? Kot priden deček ste -a --u USl koj položili melono zopet na v«' 'e, - (TD inrpilčin.A «fina ičn H -1 r-v-nn j ' I ga prekine starejša dama. |£. e.“ t-'* i-ivuu, otatejod (Actinia. : m «Da» — odgovori Mark TW3% *— «položil sem melono zopet v/vr »n irrori vriÌT-mrr/x il»-; ; ~ v, : i „ ) voz in vzel drugo, ki je bila t^1 V»«,•« zrela». > % - * * * TUDI TO JE MOGOČE , \rb«lc NA iprocesu zaradi tatvine \ |0 AC j |l prašuje sodnik eno izmed oKr °ei deniifa žrtev: . l>rebi, «Ali ste popolnoma gotovi, 'o. vas je obtoženec okradel?» t °aške «Trdno sem prepričan, da **. "n w i trum/ cernii pi oyricdii, uà ' "tisi je iprav ta Okradel» — odgoV^Xi^ brez obotavljanja zaslišani. ’*t0. «Robec, ki ga ima obtoženec . a-tem .trenutku v rokah, prib" 'o,^ iz mojih omar. Poznam ga " «Tu še ne dokazuje ničesar» J '"a v ga zavrne sodnik. «Tudi jaz r ,6Je bim enake robce». A ’ «Tudi to je možno gospod Jadnj nlk. Saj so mi jih ukradli ne*' tei„ ducatov». * * * PRAVA SRECA , -v«0„ PEPČEK, ki je začel obiskuj '1 s ti Šolo, se prvi dan vrne dotfj i>0cl 1 in ves zadovoljen pripoved™ “'le materi: ,| l°ue «Veš mamica, danes me je Wf'i, ' *« ka «Kaji pa je rekla nato učiteU l>ot0 ca?» — ga vpraša mati. j «Samo par besed mamica, ' kla je: bog bodi zahvaljen!» PRVIČ JE VOZIL 4 , NADEBUDEN mladenič pofjft s3.i „ dekle na izlet z motoskuterJy k, teg Z divjo brzino vozi po mes)'» ■ ulicah in se le z veliko tez3» »t, izogiba pešcem. Ko privozit3 r ti, glavno cesto izven mesta se <) ì Sii vja vožnja nadaljuje ob velUy„l „ 3 čr preplahu dekleta, ki vidi zj^jl j'ssi>c večjim, strahom švigati mimo.5)1 % ob vozilu obcestne kamne, Jos., «e ve in telefonske drogove. J b '*• p. «Ali vam ugaja» — se oNe u eti, mladenič do dekleta, ki se vito drži zadnjega sedeža, «.kvi»,-«Da» — odgovori dekle »»d1 >Je odgovori dekle »7.J brez glasu. «To je moja "r vožnja z motoskuterjem». «Ali res? Zame je to prva'' 5 Eli Za b«S£ P ^ I//6- k< J»»o “e u °2lj jNu» {> Lere.KnM dveh člankih smo 0 Šolskih poslopjih, ki jih (ral)JS!ca /B J I j 1 občan mora priznati, da .Slede šolskega vprašanja j6volh° Use’ kar Je bil° mogoče. '3- !> S|,n’ ve^J’e nasi v miljski ob- rwaj .q.ki ne bi imela svoje šole, >e i». Ue ali Preurejene po naj-3 t'rriejših načelih. a miljska občinska uprava 'E „ if| rbela in ne skrbi le za du-ne ! f, brano naših najmlajših, oic ei tudi za vsakdanje poirč-i t‘''ebivalstva, za modernlza-» ’ , baškega iivljenja, za zbliža- 3 y0 l(j?.bsi Miljskih hribov z ob-bi središčem in z mestom aec .V r jjl 3J " QL ,a ? |*rbt bomo vzeli v poštev šti-y r^1 miljske občine, kjer Je in,rj i "a vložila precej naporov: ;VJe* Skojije, Elerje, Zavije. ne** ili^je™ času so se dokonča-Itj tt novega vodovodnega od- fcffV’ «I SR ‘z Elerjev preko Škofij v kar je stalo približno 20 lir. Prebivalci teh treh Se, '^OU s'i že več časa želeli vo-napeljave. V prvem ča- tič *!j b-Prave se to ni moglo iz-ov L1 g" er je bilo na vrsti veli-: ji’ !, 2fJsih zelo važnih in nujnih iteli1 it>o[0!Catera so $e potrosila vsa Sl) .jiva denarna sredstva. 3, i* It0°J drugi volilni program ti to dnistična partija postavita (°čko, katera je- bila ures-.^dovoljujoč zahteve pre-ij j tt- z dokončanjem (leta 5*4 S« *sa novesa vodovodnega ež^,1 'Z Elerjev preko Škofij y J h% Je sega sedaj vodovodna plcft1 $o ""'iUske občine v vse vasi, /i$S ^s!ij reskrbl;eue z vodo. Prebi- V Ì,SeSe tše p ^Istva K I K O i™-, PROSEK feat Scbota, 19. junija ob 19.30: *lR!raars ,‘uvud; is. junija uu 13.su: pat, bojna pot» (Warpat, Vne ti ero rii . un erra) Te/m irolnf. g/jv Neši j ", opera v div e h dejanjih, k. •---PONEDELJEK: 18. L alo: S g,.0,Ven: tiero di guerra). Tecntcolor Nedelja, 20. junija ob 17.30:. ponovi. lir ž arno mota» (Solitudine). NABREŽINA Jh blVE Sobota, 19. junija ob 20.30 * : Preč skok a pašev» (La carica d1 ,, j. apaches). RKO film. „pražr Nedelja, 20. junija ob 16. in 26 'rti g m se iponovi. Ndvst Sreda, 23. junija oib 20.30: - -------- " falsari). M1 j.Vsk šv lepimi knjižnimi nagradami, ker so se odlikovali po uspehu in vedenju. Kriški pevci priredili koncert v sanatoriju Preteklo nedeljo sem bila rta obisku pri nekem sorodniku, ki se zdravi v nabrežtnskem sanatoriju. Sredi popoldneva je nenadoma postalo na vrtu sanatorija zelo živahno. Tja je prišlo dosti mladih, čvrstih fantov. Ze sem hotela vprašatil od kod so doma in h korpu so prišli, toda v tistem trenutka sem spoznala sredi številne gruče požrtvovalnega kriškega pevovodjo Frančka Žerjala. Tako sem z lahkoto spoznala, da so to kriški pevci. In kasneje sem zvedela, da so prišli k dvema vaščanoma, ki še zdravita v sanatoriju. Po kratkem pogovoru z bolnikoma so se vrli V soboto .je b,la stavka v čistilnici Esso Standard pri Sv. Soboti. Stavkalo je 90 odst. delavcev. Stavko so proglasili ES v znak protesta proti goljufivemu sporazumu, ki so ga sklenili raz-bijaški sindikati s Conflndustrino. ES so predložili pet točk, v kateri zahtevajo obnovitev delovne pogodbe na podlagi predlogov, ki jiih je predložil koordinacijski odbor delavcev, med katerimi je tudi' postavka, ki zahteva dodelitev 15.000 lir. .predujma na račun bodočega povb Sanja plač. *.** V ponedeljek je bila protestna : stavka tudi v čistilnici «Aquila». Udeležilo se je 98 odst. delavcev. Stavke petrolejskih delavcev so se udeležili tudi delavci raznih podjetij, ki trenutno delajo v «Aquili». * * * Prejšnjo soboto dopoldne se je pri delu ponesrečil 15-lefni zidarski vajenec Mirko Sedmak iz Sv. Križa. Nesreča se je dogodila na gradbišču v ul. Vigneti v Trstu. Ponesrečenec je izgubil ravnovesje, zaradi česar je padel z višine okrog 3 metrov. Pri padcu je dobil nekaj poškodb na glavi in na desni roki. ***" Istega dne popoldne je izbruhnil požar v hiši Justa Ten-ceta v Sv. Križu št. 187. Pogorel je bivši : senik, ki je služil kot skladišče. Tence je utrpel škodo, ki znaša okrog 400 tisoč lir in ni zavarovan -proti požaru. j** Župnik v Stivanti je prijavil policiji, da so neznanci ponoči razbili okrog 100 ši:p na oknih tamkajšnje cerkve. **» y ne(jeijo ponoči se je dogodila pr; Padričah težka nesreča, katere žrtev so bil 35-detni Mario Možina, 26-letni Just Žerjal in 27-letni Inko Kralj, vsi trije doma iz Trebč. Peljali so se z vespo proti domu. T:ik pred nezgodo so se srečali z nekim ameriškim kamionom, ki pa ni pri srečanju zmanjšal svetlobne luči, kar je nedvomno pripomoglo ali celo povzročilo težko nesrečo. Takoj za tèm> so z vozilom ■zadeli v obcestni, zid, pri čemer si je nesrečni vozač Možina prebil lobanjo ter poleg tega dobil tudi težje poškodbe na obrazu in zlom zapestja desne roke; o-. st ala diva pa sta dobila številne poškodbe na nogah in po obrazu, vendar pa k sreči lažjega značaja. *** V- torek zjutraj se je pripeljal v tržaško bolnico 60letni Rafael Pertot iz Nabrežine. Zdravniki so ugotovili Izpah leve rame in morebitne kostne poškodbe. Pridržali so ga v bolnici š prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh. Pertot je povedal, da je trčil s kolesom v neko vespo na cesti Salež-Nabrežina *** V sredo se je zaradi spoil-zkosti dogodila nesreča tudi ladjedelnici Felszegy v Miljah. 234et.nl Jože Baron je bil zaposlen na lesenem mostu, toda zaradi mokrote se mu je zdrsnilo. Pri padcu je dobil nekaj poškodb na glavi. * * * V dneh od 10. do 16. junija se je v tržaški občini rodilo 54 živih in 3 mutivi otroci; umrlo je 38 oseb, porok pa je bilo 58. rejevalci» film! DOLINA Sobo!a, 19. junija ob 20/sO:.JK?. vja zemlja» (Terra selvaglV0 m Barvni film MGM. /Saniz Nedelja, 20. junija oh 18.30: 'erri d, ponovi. Nolžn .. Pati N p« te prosveta; Pomagajmo poplavljencem L z.as( v Sloveniji. )i,e Je Ljudska Na drugem izr. občnem sW 'tkrim1r SHiPZ je bil criroiof olnveViM X1CSK i h v sprejet élovetyu---Ijuben predlog za pobira l6s prispevkov v pomoč -popi * Ijencem v Sloveniji. Poziva j, =aa zato vsa P:D, naj v ta nal< 'ea ao organizirajo nabiralne akf ije ev-in druge pobude (priredi1 'eL:5™ itd.)."' kriv s Slovensko-hrvatska ljudska prosveta 2 se prisrčno zahvaljuje vS1 Ityl?re ki so prispevali k leno usp* te11 e so prispevali k lepo uu cg-i. rna kulturnima prireditvam1 ilj .-16 počastitev 2 izrednega o bij W. ®P1 ga zbora SHPiZ. in sicer pl 'ejt ~,ra vs