cì e ^ PRIMORSKI DNEVNIK ?"£r,'Sr - Cena 35 lir Leto XIX. St. 13 (5388) Predsednik vlade Fanfani na obisku v ZDA Glasilo KD «Il Popolo» zanika obtožbe PSI Po vrnitvi Fanfanija bo vodstvo KD odgovorilo na sklepe centralnega odbora PSI - «II Popolo» zatrjuje, da se KD ni nikoli izrecno obvezala, da bodo deželno ureditev uveljavili že v sedanji zakonodajni dobi - ACLI o vzrokih naraščanja cen na drobno - JfclM, 15. — Predsednik vlade Fanfani je danes odpotoval z etalom v ZDA, kamor ga je povabil predsednik Kennedy, da JlSe. 2 njim pomenil o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi in o RJgih perečih mednarodnih vprašanjih. Okrog 22. ure je pri-Pei v Washington, kjer bo imel jutri dopoldne prvi razgovor . Kennedyjem. Med svojim obiskom, ki se bo zaključil v sobo-’ bo Fanfani obiskal tudi drugo največje ameriško mesto Chi-w|°> ki šteje 5 milijonov prebivalcev in je najpomembnejše . bUstrijsko in trgovsko sredi-srednjega vzhoda («Middle est» ). v mestnem središču ži-kot: 350-000 Italijanov, na L občine pa okrog 700 ,1So« Italijanov. jp ‘Potovanjem Fanfanija v ZDA .pastai0 zatišje v italijanskem ]0'ločnem življenju, tudi kljub ze-hnJasn’ ugotovitvi centralnega odraz* F®*' ie enostransko Uveljavila programski sporazum, Podlagi katerega se je sestavi- fanijeva vlada še nadalje računati na dosedanjo večino v parlamentu. Na sklep centralnega odbora PSI KD ni dala do sedaj še nobenega odgovora; vodstvo KD bo razpravljalo o tem sklepu šele po vrnitvi Fanfanija iz ZDA, Scelba pa zahteva celo sklicanje glavnega odbora stranke. Jutrišnja številka glasila KD «II Popolo» objavlja prvi komentar o sklepu centralnega odbora PSI in pravi med drugim, da so obtožbe PSI proti KD, kar zadeva uveljavljenje deželne ureditve že v sedanji zakonodajni dobi, povsem neutemeljene, ker se KD baje ni nikoli izrecno obvezala, da se bo to zgodilo že do konca sedanje zakonodajne dobe, in da so stranke, ob sestavi Fanfani-jeve vlade, zavzele enostranska in ločena stališča glede deželne ureditve v upanju, da bo čas prinesel zbližanje in vskladitev teh ločenih stališč. «Il Popolo» zatrjuje, da tudi PSI ni neznano, da v sedanji legislaturi nikakor ni časa za popolno uveljavljenje deželne ureditve, večini levega centra pa ne bi koristilo, pred javnim mnenjem, če bi skušali vsiliti «krčevit in zadušen tempo» parlamentarne razprave o tako važni temi. Kar zadeva izjavo PSI, da smatra_ prekinjeno sedanjo fazo političnega sodelovanja med KD in PSI («seveda po krivdi KD») in s tem brezpredmeten « v!ada levega centra in se sedaj lavlja vprašanje, ali more Fan- mil immilli Ml I mm 11 m mi min umil m nimim i mm uimiiimliimiiinnimimi niiinimiiinimmiiiiMmimiimil iiiiiiiiiiiiiiiiimiminmiitiniimHiH KONGRES VZHODNONEMŠKE ENOTNE SOCIALISTIČNE STRANKE Ulbrichtovi predlogi bonski vladi za navezavo medsebojnih odnosov V celoti je podprl Hruščova tako glede Rerlina kakor glede spora s Kitajsko Kritiziral je Kitajce, ker so napadli Indijo - Danes bo govoril Hruščov .BERLIN, 15. — Danes se je v vzhodnem Berlinu začel šesti , °hgres vzhodnonemške enotne socialistične stranke s poroči-,01h, ki ga je podal prvi tajnik stranke Walter Ulbricht. Na £°hgresu so navzoče delegacije komunističnih strank iz 70 dr- jjBlbricht je izjavil, da se Vzh. »®ftičija strinja s predlogi Hrupna, da se zahodnoberlinsko Planje reši s pogajanji. Pod-Je predlog za sklenitev nem- DANES se je Combe končno res To vprašanje si postavlja »no mnenje v svetu, ko prebi-I? Poročila, da je njegova radij- j, *? postaja oddajala vest, da je vjBravljen razglasiti pred vsem konj?m, da ie odcepitev Katange jjtinčana, da je pripravljen dovolj..1 četam OZN svobodno gibanje Drit:VSej deželi, da je pripravljen gaio ?°Pet v Elisabethville na po-Oaz za izvajanje U Tantovega k, ®?»», itd. Ali naj mu svet to-str» .res verjame, ko pa po drugi òet» Prihajajo poročila, da so se tf«, OZN morale še včeraj zju-žanli krvavo boriti s Combejevimi p0]".orji, in ko hkrati zahteva iz- «Utev takih pogojev, kakršna v vèn>nestiia’ Je dejansko že ®*javi. Istočasno pa so študentki v Elisabethvillu priredili vče-sti "stre protibritanske demon-napadli poslopje veleti stva, kjer so vse vrgli sko-0 *n zažgali tudi podobo •nce Elizabete. ’>em6rr P® je kongres vzhodno-ke e. enotne socialistične stran-u * dogodek dneva, o kate-toisii „ današnji tisk največ pola «*' “osebno važnost mu je da-m0a sv°jim včerajšnjim člankom tarilo ska «Pravda», ki je pou-h».‘a> .da Sre za «neke vrste medlo n*11 iorum komunistov, ker >»lUniii,^onSresu delegacije 70 ko-bo ‘lsf'čnih partij», in da «skup-V*hna komunisti vsega sveta člani po|rf?,n°ncmške partije — več kot obSoj)*S milijon ljudi — odločno tazhii *n zavračajo dogmatično, liščfr ask° in protileninistično sta-Ib ti.i-\°diteljev albanske partije ho *l,h. ki jih podpirajo». O tem ki.«ra*en nemškem vprašanju tras dvoma govoril danes zju-besi-^ruščov, katerega govor se fc v , , pričakuje. Ulbricht pa 0{ltal včerajšnjem poročilu PailaHjvdajcem le, da se pred na-? bral Pa Indijo niso posvetovali ^»bii sklmi komunističnimi parto zia',. Glede rešitve nemškega Je l. berlinskega vprašanja se Prijal z znanimi sovjetskimi dein ,si m v tej zvezi naštel se-iešite“0n«retnih ukrepov za tako stoVan: med katerimi zlasti: spo-držav l.e obstoja dveh nemških Stonisi») n.Hhovih meja, odpoved eljo jS oborožitvi in normaliza-vSem Vnosov med obema. Predala bi? 'F Poudaril, da bi se mo-VPazov^Jonja nemudoma začeti. Jo stai * na kongresu poudarja-«tbvu hu a dejstva: 1. da ni pojenj nikakega roka, 2. da ni go-?• da u .ločen*: mirovni pogodbi, Hih zahteval odhoda zasedbeni) , iz Berlina, 4. da ni o-'*Ha ',uS°sIavije, katera je ozna-?*tcia »Poročilu centralnega ko-bega baci/- “nos^ec revizionistič- SsgS* ŠUE3ST« !^om«?°yora* toda Američani iz- ✓ ko po* '« *ooty»a “ ia’ »viua ameinam v»la, vstop v EST nadalje- ^yUS.’7KJB& l>0brài,r.S'nrra'ovo vzvišenost in V j» "?* duhovito ironizira. . °d koder je Fanfani ! ZDAVCaraj na petdnevni obisk 'o vsn e^okristJanskl tisk zvra-n.Iev i,,„„°dgovornost za preki-!’ia __ jjooentrističnega sodelova-'’k'lučnn Jl‘ bilo pričakovati — MCn,) na socialiste. ške mirovne pogodbe in za rešitev zahodnoberlinskega vprašanja v tem okviru. Dodal je, da so glede tega nekoliko napredovali, in da bo Hruščov «nedvomno to potrdil». Dalje je izjavil, da se strinja s Hruščovom, naj bi v zahodnem Berlinu začasno zamenjali čete NATO s četami OZN. Vprašanje svobodnih komunikacij med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo se lahko reši, s pogojem, da se spoštuje suverenost Vzhodne Nemčije. V zvezi s sovjetsko - ameriškimi razgovori je Ulbricht izjavil, da je prišlo do «nekaterih rezultatov». Vendar pa je potrebno, da se Zahodna Nemčija začenja privaditi ideji miroljubnega sožitja in da upošteva stvarnost v obstoju dveh nemških držav, katerih socialna sistema sta si v popolnem nasprotju. «To je sedanja ju stvarnost, je dodal Ulbricht, in 9. treba jo je upoštevati. Ne samo, da verjamemo, da so pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo O Nemčiji in zahodnem Berlinu potrebna, temveč menimo tudi, da je mogoče, da pripeljejo do sporazuma». Ulbricht je vztrajal, da je potreben sporazum med obema Nem; čijama, ki naj temelji «na dobri volji in razumu». V ta namen naj bi se nemudoma začela pogajanja na podlagi enakopravnosti. S tem v zvezi je omenil, da je bonska vlada svoj čas predlagala predstavnikom ministrstva za trgovino Vzhodne Nemčije kredit za milijardo mark. Toda ta predlog je bil zavrnjen, ker ga je bonska vlada povezovala s političnimi pogoji. Omenil je tudi, da sta bili svoj čas obe strani pripravljeni imenovati svoje predstavnike, ki bi se razgovarjali o vprašanjih medsebojnega interesa v ozračju zaupanja. Toda kubanska kriza je prekinila to pobudo. Na koncu je predlagal, naj bi sklenili sporazum na podlagi naslednjih sedmih točk: 1. Spoštovanje obstoja nemške demokratične republike ter njenega političnega in socialnega sistema; odreči se je treba sleherni uporabi sile. 2. Spoštovati meje nemške demokratične republike. 3. Odpovedati se atomski oborožitvi in kupovanju jedrskega orožja. 4. Blokirati oborožitev v obeh nemških državah. 5. Spoštovati potne liste in državljanstvo državljanov obeh nemških držav, da se olaj' ša normalizacija potniškega prometa med obema republikama. 6. Uvedba rednih kulturnih in športnih odnosov med obema državama. 7. Skleniti trgovinski sporazum med obema državama za povečanje izmenjave. Zatem je Ulbricht v celoti podprl Hruščova v ideološkem sporu z Albanci in s Kitajci. V zve; zi s predlogom Pekinga, naj bi se skušal spor rešiti na konferenci vseh političnih strank, je govornik izjavil, da bi se spor lahko rešil s posvetovanji, toda s pogojem, da se vse stranke obvežejo, da bodo spoštovale sklepe zadnje konference (novembra 1. 1960), zlasti glede tega, da je treba dati prednost borbi za mir in za miroljubno sožitje. Ostro je napadal albanske dogmatike in druge dežele, «ki so specialisti pri širjenju raznih fraz». Dodal je, da dogmatiki z napadanjem sovjetske politike samo dokazujejo «ne samo, da so sekta-ši, temveč tudi da nasprotujejo marksizmu-leninizmu». Zatem je Ulbricht obsodil kitajsko politiko do Indije. «Želeli bi, da bi se kitajski voditelji v svoji politiki do Indije držali velikih načel miroljubnega sožitja,» je dejal Ulbricht in očital kitajski vladi, da se ni posvetovala glede tega z drugimi socialističnimi državami in jih ni obvestila o svojih namerah. Pozval je Kitajsko in Indijo, naj mirno rešita svoj spor, in je pripomnil, da je njegovo kritiko proti Kitajski navdihovalo «čustvo tovarištva in prijateljstva». Pri tem je govornik poudaril velike uspehe Kitajske. Govornik je odločno poudarjal nujnost miroljubnega sožitja in izrekel celotno podporo sovjetski komunistični stranki glede rešitve karibske krize Popoldne je Ulbricht govoril o notranjih zadevah. Napovedal je, da se bo do leta 1970 industrijska proizvodnja Vzhodne Nemčije povečala za 60 odstotkov, narodni dohodek pa se bo povečal za 35 odstot- kov. Zavzemal se je za okrepitev sodelovanja med socialističnimi državami v okviru sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Govoril je o organizaciji vzhodnonemškega gospodarstva in izrekel nekatere kritike, zlasti kar se tiče distribucije potrošnega blaga in živil. Vzhodnonemška tiskovna agencija je sporočila, da bo na jutrišnji ■utranji seji kongresa govoril ob uri Hruščov. V Bonnu je predstavnik zahodno-nemškega zunanjega ministrstva zanikal, da so stiki v Berlinu s predstavniki Vzhodne Nemčije glede tr govinske izmenjave imeli značaj pravih pogajanj med obema vladama. Dejal je, da ni bilo nobenih pogajanj niti pred kubansko krizo niti po njej. Dalje je dejal, da izjave Ulbrichta o kreditih za milijardo frankov niso v skladu s stvarnostjo. Moskovska «Pravda» piše danes, da bo kongres vzhodnonemške e-notne socialistične stranke «neke vrste mednarodni forum komunistov», ker je na kongresu zastopanih 70 komunističnih strank. «Skupna s komunisti vsega sveta, dodaja list, člani enotne socialistične stranke — več kakor poldrug milijon ljudi — odločno obsojajo in zavračajo dogmatično, razbijaško in protileninistično stališče voditeljev albanske stranke delavcev in tistih, ki jih podpirajo.» «Pravda» pravi dalje, da se levičarski oportunizem «vedno bolj pojavlja kot resna nevarnost za komunistično gibanje». predlog za vso prihodnjo zako» nodajno dobo, «Il Popolo» «prepušča tej stranki odgovornost za te nepremišljene sklepe». Sklep vodstva KPI, da bodo komunistični poslanci predložili resolucijo o nezaupnici vladi bo nedvomno prispeval k razčišcenju odnosov med strankami dosedanje vladne večine, ker bodo te stranke, vsaka zase, pojasnile svoje stališče do tega vprašanja v svojih glasovalnih izjavah. Ve se (saj je tudi De Martino sam, na zasedanju centralnega odbora svoje stranke napovedal, da socialisti ne bodo spremenili svojega dosedanjega stališča do vlade, kar pomeni, da se bodo vzdržali pri glasovanju o nezaupnici, vendar pa bodo v svoji glasovalni izjavi pojasnili razloge za svoje vzdr-zanje: po vsej verjetnosti bodo ponovili v poslanski zbornici to, kar so dejali na zasedanju centralnega odbora svoje stranke. Sedaj gre le za to, ali bo vlada smatrala, da more pristati na tako «pogojno» zaupnico socialistov, ali pa bo prevladalo stališče, da je tako vzdržanje socialistov za vlado nesprejemljivo. V nekaterih krogih so prepričani, da se bo našla rešitev, da bi vladi podaljšali življenje za kakšen teden, kolikor je potrebno za odobritev nekaterih zakonov, ki so pred parlamentom (kakor n.pv. ukrepi v korist državnim nameščencem. reforma senata, odobritev v drugem čitanju avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v senatu, itd.) in za predložitev državnih proračunov. Nato naj bi na pobudo ene od štirih strank vladne večine ali na pobudo vlade same prišlo do predčasnega razpusta parlamenta in do razpisa splošnih volitev. V zvezi s politično razpravo o nezaupnici vladi, je Saragat odložil svoje potovanje v ZDA, ki je bilo določeno za 21. t.m., da bi se mogel udeležiti te razprave. Saragat je imel danes popoldne na Montecitoriu krajši razgovor z Nennijem. Prav tam sta se tudi podtajšiik predsedstva vlade Delle Fave in namestnik tajnike.. KD Foriatii razgovarjala š članom vodstva PSI Corono. V poslanski zbornici so zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku, s katerim se ukinja uprava imovine INA-Casa, hkrati pa uvaja desetletni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce, nato pa sta ministra Bertinelli in Sullo spregovorila o prednostih tega načrta in njegovi nujnosti, ker bodo čez kakih petnajst let potrebovali od 42 do 47 milijonov novih sob (trenutna potreba pa je več kot 8 milijonov sob). Država je dolžna načrtno poseči na to področje, ker delavci ne zmorejo stanarine za stanovanja, ki jih grade zasebna gradbena podjetja. Razprava se bo nadaljevala jutri. V senatu so začeli razpravo o regulacijskem načrtu za vodovode. Osrednje predsedstvo ACLI je danes proučevalo pojav naraščanja cen v trgovini na drobno in zavrnilo tendenciozne trditve onih, ki pripisujejo to naraščanje usmeritvi gospodarske politike sedanje vlade; po mnenju ACLI je prav tako neutemeljena trditev, da je naraščanje cen posledica sindikalne politike in povišanja mezd, ker je tudi to povišanje mezd le «zapoznela posledica povečanja proizvodnosti dela in zato ne predstavlja nobene nevarnosti inflacije». Po mnenju ACLI je vzrok za naraščanje cen iskati v različnih indeksih proizvodnosti dela v industriji in kmetijstvu po tej strani in proizvodnosti deia v trgovini. Posledice nizke proizvodnosti v trgovini padajo na potrošnike v obliki naraščanja cen. Okoliščina, da v trgovini prevladujejo «zaprte strukture razpečevanja, ki temeljijo na sistemu licenc, preprečuje, da bi povečanje proizvodnosti industrijskega sektorja šlo v korist delavcev s prodajo proizvodov je, nasprotno, prosperiranje para-zitnih oblik posredištva, ki požrejo pretežni del prednosti povečanja industrijske proizvodnosti». Morgan Phillips je umrl LONDON, 15. — Danes je umrl v neki kliniki v Londonu v starosti 60 let bivši tajnik angleške laburistične stranke Morgan Phillips. Morgan je v stranki predstavljal sindikalno krilo. V svoji knjigi «Vzhod se sreča z Zahodom» je obrazložil svoje reformi- [ skupno stične ideje. | OZN. Dve letalski nesreči v Braziliji RIO DE JANEIRO, 15. — Letalo «Convair» na redni progi med Sao Paulom in Rio de Ja-neirom je padlo na skupino hiš v predmestju Sao Paula tik pred pristankom. Tri hiše so bile uničene. V letalu je bilo 47 oseb. Podatki o človeških žrtvah so še nepopolni. Zdi se, da so štirje mrtvi, okoli’ trideset pa ranjenih. Letalo je zahtevalo dovoljenje za pristanek na letališču Congo-nhas v Sao Paulu, ker se mu je pokvaril en motor. Toda ni dobilo dovoljenja, ker na letališču ni bilo prostora in je razen tega močno deževalo. Danes se je v Braziliji dogodila še ena letalska nesreča. Dve turistični letali sta se trčili blizu kraja Campo Grando. Oba pilota in štirje potniki so zgubili življenje. TRST, sreda 16. januarja 1963 TRŽAŠKO STALNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Lep uspeh « Vere Verk» Sprejem pri inž. M. Tepini, predsedniku ljubljanskega mestnega sveta Kuznjecov v Havani HAVANA, 15. — Havanski radio je javil, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Vasilij Kuz-, njecov prišel danes v Havano s havansko delegacijo v (Od našega poročevalca) , LJUBLJANA, 15. — Prvo gostovanje triaškega Stalnega gledališka v Ljubljani je doživelo nadvse lep uspeh. Drami Fulvia Tomizze «Vera Verk» je občinstvo, ki je napolnilo dramsko gledališče, z izredno pazljivostjo sledilo. V odmorih in zlasti na koncu predstave je goste nagradilo z navdušenim aplavzom, ki ie veljal tudi navzočemu avtorju. Gostje so prejeli tudi obilo cvetja in daril. Med občinstvom v gledališču smn opazili dr. Jožo Vilfana, pod. vredsednika izvršnega sveta LRS, Bena Zupančiča, predsednika sveta za kulturo pri itvršnem svetu, člana izvršnega sveta Mitjo Ribičiča, predsednika ljubljan skega mestnega odbora inž. arh Marjana Tepino, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja, Ivana Regenta, Rojana Lubeja, dr Relija Modica, dr. Murka, inž Mitjo Rodeta, rektorja akademi je za igralsko umetnost Slavka Jana ter številne druge predstavnike gledališča kakor tudi ostalih kulturnih panog. Iz Trsta pa se je predstave udeležil predsednik upravnega odbora Stalnega gledališča tržaški občinski odbornik dr. Paolo Veni er. Po predstavi je inž. M. Tepina priredil gostujočim sprejem, medtem ko je vodstvo gledališča in avtorja sprejel v svojem uradu že v dopoldanskih urah. Prisrčna izmenjava pozdravov pa se je. pričela že ob prihodu ansambla na postaji ter potem v hotelu «Slon», kjer je goste pozdravil upravnik ljubljanskega mestnega gledališča Lojze Filipič. Odgovorila sta mu dr. Venier in ravnatelj d'Osmo. Vodstvo gostujočega gledališča z avtorjem pa je imelo še pred kosilom tiskovno konferenco. Jutri odpotujejo Tržačani S« v Zagreb, kjer bodo tudi nastopili, nakar se vrnejo v Trst. R. R. liiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiliiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiioiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiioiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiitiiiiiimmiiiiiiiiH Čombe je sporočil pripravljenost razglasiti konec odcepitve Katange Sporočil je tudi, da je sklenil lojalno sodelovati z OZN za izvajanje U Tantovega načrta - Osrednja vlada je potrdila, da amnestija še vedno velja - Protiangleške demonstracije v Leopoldvillu NEW YORK, 15. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes sporočil, da je Combe izrekel pripravljenost prenehati s politiko odcepitve Katange. U Tant Je dalje izjavil, da je sprejel z zadovoljstvom sporočilo čombeja in njegovih ministrov, ki so se zbrali v Kolveziju. Sporočilo mu je poslala belgijska delegacija. V njem je rečeno, da je Combe pripravljen napraviti konec odcepitve Katange in dovoliti svobodo gibanja osebju OZN v vsej Katangi, ter začeti v celoti izvajanje načrta za ponov-no spravo. U Tant je izrazil upanje, da se bo začela ta izjava naglo in v celoti izvajati, in dodaja, da ■bo OZN sodelovala z vsemi sredstvi za izvajanje obljube, ki jo vsebuje Combe j e va izjava. .Tudi r-adie.v B*a*»avlìitt je objavil danes ^poročijo čombejeve vlade, ’«i pravi; «Pripravljeni smo razglasiti pred vsem svetom, da je odcepitev Katange končana. Pripravljeni smo dovoliti četam Zdru. Ženih narodov svobodo gibanja. Pripravljeni smo vrniti se v Elisabethville, da določimo način za izvajanje U Tantovega načrta.» Izjava pravi dalje; «Zahtevapio od predsednika kongoške republike in od predsednika vlade, naj takoj po objavi te izjave, razglasita amnestijo, ki jo določa U Tantov načrt, da se zajamčita varnost in svoboda predsednika katanške vlade, vseh funkcionarjev in agentov ter vseh oseb, ki so delovale pod njimi. Sklenili smo, lojalno sodelovati z Združenimi narodi pri izvajanju njihovega mandata, in zahtevamo, naj se določi datum sestanka, da se prihrani trpljenje prebivalstvu. Upamo, da se bo naš predlog lahko naglo izvršil.» V Elisabethvillu so danes v poučenih krogih izjavili, da je Combe poslal pismo tudi predsedniku vlade Aduli, kateremu sporoča, da so njegovi orožniki položili orožje s pogojem, da se razglasi amnesti-ja za vse politične zločine. Predsednik kongoške republike Kasa-vubu in predsednik vlade Adula sta sporočila tajniku OZN U Tan-tu, da je amnestija, ki je bila razglašena 26. novembra v korist kon. goških političnih kaznjencev, še vedno v veljavi. Predstavnik OZN v Elisabethvillu je izjavil, da so indijske čete v sklopu OZN napredovale danes proti Kolveziju po hudih bojih, ki so jih imele sinoči in davi s Coni; bejevimi žandarji. Cete so sedaj oddaljene 65 kilometrov od Jadot-villa. V Elisabethvillu pa čete O-ZN utrjujejo svoje položaje v zvezi s splošnim napredovanjem pro- ti Kolveziju. Y vojaških krogih OZN poudarjajo, da so vojaške oblasti OZN sprejele s pridržki Combejevo izjavo glede svobode gibanja čet OZN v pričakovanju nadaljnjih pgjitičnih odločitev. .V Leopoldvill^ je danes velika množica študčntov organizirala močno demonstracijo proti Angii-ji. Skupine demonstrantov so vdrle v prostore angleškega poslaništva in razdejale urade ter so se nato umaknile, ko je prišel na kraj demonstracij predstavnik OZN Gardiner, Demonstracija se je začela ob 9. uri. Nad 400 študentov je v spre- vodu zapustilo univerzo Lovanium in prišlo pred sedež britanskega poslaništva. Ko so šli mimo belgijskega poslaništva, so študentje vzklikali proti Belgiji, in so nato takoj začeli napad na angleško poslaništvo. Skozi okna so zmetali dokumente, fotografije, filme, brošure in drug material. Razbili in poteptali so veliko sliko kraljice Elizabete. Po incidentih je poslopje britanskega poslaništva obkolilo okoli 60 agentov policije OZN in kongoške vojaške policije. Lep uspeh splitske ladjedelnice SPLIT, 15. — V splitski ladjedelnici so splavili danes največjo do sedaj v Jugoslaviji zgrajeno ladjo «Arhangelos», ki ima 22.000 ton nosilnosti. Ladja, ki je bila zgrajena za pomorsko družbo «Liva-nos», je 190 metrov dolga in 22 metrov široka in lahko razvije hi-trost 15 milj na uro. Splitska ladjedelnica bo za isto družbo zgradila pet enakih ladij. Delegacija CK KPI v Ljubljani LJUBLJANA, 15. —• Ljudsko republiko Slovenijo je obi-kala delegacija komunistične partije Itali, je, ki jo vodi član CK KP Italije m tajnik deželnega vodstva Piemonta Vito D’Amico. delegaciji So zastopniki pokrajinskih vodjlc'» za Turin, Dolino Aoste in Alessan-drio. Delegacija, ki je gost okrajnega komiteja zveze komunistov Ljubljane, se bo med enotedenskim obiskom seznanila s sistemom delavskega in družbenega upravljanja in bo obiskala posamezne gospodarske ter druge organizacij« in ustanove. lilllIliiiiililItmiiimlllililllllilliiiililiimiiiiiiliiuiiliilimiminimmimiilliimMimilmililliilMiiiiHilimimiimtiiimii, um iiiiiimiiiiiiimiiiiii, rimimi, i'iimimiii REAKCIJA NA DE GAULL0VE IZJAVE «Populaire»: De Gaulle odobrava atomsko oborožitev Nemčije Anglija bo nadaljevala pogajanja s šestimi - V Washington!! odklanjajo komentar po nizkih cenah. Ta sistem olajšu MRZLI VAL ŠE VEDNO TRAJA Na Igmanu pri Sarajevu 37 pod ničlo Izredno mrzlo tudi v severni Italiji Poplave in plazovi v Albaniji, kjer je bilo porušenih vet hiš BEOGRAD. 15. — Danes je bila v Jugoslaviji zabeležena naj-nižja temperatura zadnjih sedem let. Na planoti Mrazište na Igmanu pri Sarajevu se je živo srebro spustilo na 37 stopinj pod ničlo. V Sarajevu je bilo —27, v Drvarju —25, v Mostarju, ki velja za enega najtoplejših krajev republike, pa —8. Hladni val je zajel tudi Makedonijo, kjer je bilo v Bitolu zabeleženo —16 stopinj. V ostalih krajih Makedonije pa od 12 do —15 stopinj. Razmeroma nizke temperature so bile zabeležene tudi v Timočki krajini v vzhodni Srbiji in v Kruševcu, in sicer 20 stopinj. V teh krajih je bil promet na cestah zelo otežkoien zaradi poledice. Preteklo nor. se je na avto cesti Paračin-Niš prevrnilo deset avtomobilov, medtem ko so številni avtomobili med Osipao-nico in Paračinom zdrseli s ceste. Na srečo ni bilo žrtev, pač pa precejšnja materialna škoda. V vzhodni Srbiji je bil otežkočen tudi železniški promet. Posamezni vlaki so zakasnili do 100 minut, Tudi v Črni pori vlada prava zima, razen v primorskem delu republike, kjer je temperatura eno stopinjo nad ničlo, V ostalih kra- jih je termometer kazal —28 stopinj. V poplavljenih krajih Črne gore okrog Skadarskega jezera se je položaj danes popravil. Pristojni organi so sprejeli potrebne u-krepe za zaščito in pomoč poplavljenim predelom. Na področju reke Zete in Bojane in Skadarskega jezera je bilo zadnje dni poplavljenih okrog 400 hiš. RIM, 15. — Mrzel val, ki je zajel Italijo, še ni odnehal. Tudi danes so v tridentinski pokrajini zabeležili zelo nizko temperaturo. V kroju Tesero ni že 15 let termometer padel na 23 pod ničlo, kakor je bilo danes, ali pa na 19 pod ničlo, kakor je bilo v kraju Manu. V Trentu je bilo 10 pod ničlo. Hud mraz še dalje Pr‘‘ tiska tudi na vsem področju Dolomitov. Preteklo noč je bilo na tem področju 20 do 25 pod ničlo. Poleg tega piha zelo mrzel veter, ki prihaja s severa. Prav tako še vedno traja mraz v vsej Emilu. V Ferrari je bilo danes 12 pod ničlo, v Bologni in Parmi pa 11 pod ničlo Ponekod je bilo ponoči tudi 22 pod ničlo. V bližini Mantove so številna kolena reke Pad polna ledenih blokov, Preteklo noč je bilo 14 pod ničlo. Na bližjih poljih je poginilo mnogo ptic. V Turinu’je bilo prejšnjo noč 5 pod ničlo, v Florenci 7 pod ničlo. Na prelazu Cisa v pokrajini Massa Carrara je bilo danes 23 pod ničlo. V bližnjih vrhovih sneži od včeraj. V Avellinu je včeraj snežilo, danes pa je jasno toda zelo mrzlo. Mraz je dosegel tudi Rim. Preteklo noč je bilo 7 pod ničlo. Po vsem Laziu je temperatura zelo nizka. V Termi-nillu je bilo 13 pod ničlo. Hud mraz še vedno traja tudi v A brucih in Molise in tudi v Neaplju. Prav tako je še vedno zelo mrzlo v Bariju, Cosenzi in Palermu ter na Sardiniji. Mraz je še huje pritisnil tudi na vsem področju Sondria, kjer je bilo danes od 10 do 12 pod ničlo. Na planotah Valtelline in Valchiavenne pa je termometer padel na 20 do 25 pod ničlo, v kraju Trepalle pa 33 pod ničlo. TIRANA, 15. — Slabo vreme divja tudi v Albaniji, kjer so reke močno narastle in poplavile bližnja polja in vasi. Močno deževje je povzročilo številne plazove, ki so uničili več hiš. PARIZ, 15. — Reakcija na včerajšnje de Gaullove izjave o sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče in o jedrski sili NATO je najrazličnejša. De Gaullovi pristaši so seveda navdušeni, njegovi nasprotniki pa ga obsojajo, medtem ko so v nekaterih krogih še rezervirani. Predsednik radikalno socialistične stranke Maurice Faure je izjavil, da de Gaullove izjave pomenijo, da je «Francija sklenila hoditi po ločeni poti». Dodal je, da se boji, da je «sedaj kriza v evropski enotnosti odprta». Podpredsednik socialistične parlamentarne skupine Rene Cassa-gne pa je takole ironiziral: «Tako je general de Gaulle pomiril vse Francoze. Režim je trden; tako trden, da je bilo sodišče za varnost države ustanovljeno ne začasno, da se likvidira preteklost, temveč za stalno iz strahu pred prihodnostjo. Francija je bogata; tako bogata, da sami poročevalci golistične stranke ugotavljajo nezadostnost vseh kreditov v civilnih proračunih, ker se bogastvo, ki pritiče delavcem, spreminja v dim na saharskem nebu. Francija je evropejska; toliko evropejska, da si zamišlja Evropo samo z državami, ki so pripravljene slediti de Gaullu. Francija je močna; tako močna, da se misli braniti sama z udarno silo, ki bo, ko bo uresničena, predstavljala en odstotek ameriške udarne sile, in to v trenutku, ko Adenauer sprejema večstransko udarno silo, ki jo je predlagal Kennedy v okviru NA TO». Socialistično glasilo «Le Popu-laire- daje poudarek de Gaullo-vemu odgovoru časnikarju, ki ga je vprašal, naj pove svoje mnenje o morebitni atomski oborožitvi Zahodne Nemčije. De Gaulle je odgovoril: «Vsakdo je gospodar v lastni hiši», in je dodal, da je treba vprašanje zastaviti nemški vladi. Časopis tolmači de Gaul-lov odgovor kot odobritev svobode Nemčiji, da se oboroži z jedrskim orožjem, če to želi, in dodaja: «Narodi sveta, vključite se v atomsko tekmo. De Gaulle vas vabi, vas pooblašča, da to storite». Tudi komunistično glasilo «Hu-manitfe» pravi, da po mnenju de Gaulia ima Zahodna Nemčija pravico imeti atomsko orožje. nik Foreign Officea je izjavil, da bodo nadaljevali pogajanja v Brua-Dodal je, da je Velika Britanija že lansko leto sporočila, da je pripravljena izpolniti razne obveznosti. Zatem Je predstavni)!: Foreign Officea podpri Kennedyjev predlog za večstransko jedrsko silo v okviru NATO. Glavni angleški časopisi pravijo v svojih komentarjih, da včerajšnje de Gaullove izjave pomenijo zelo hud toda n 2 usoden udarec britanski zahtevi za vstop v evropsko skupno tržišče. Tisk poudarja, da ostane dokončna odločitev še vedno v rokah pogajalcev v Bruslju. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da se belgijska vlada ne strinja z de Gaullovim stališčem m da ga je tudi nizozemska vlada obvestila, da se strinja z belgijskim stališčem. Dodal je, da so v Bruslju mnenja, da ni velikih težav za pristop Velike Britanije k skupnosti, bodisi z gospodarskega, kakor tudi s političnega stališča. Pripomnil je, da so nekatere težave, ki jih je de Gaulle včeraj omenil, že premagane. Na koncu je Spaak izjavil, da je treba nadaljevati podajanja s še večjo voljo, da uspejo. Italijanski minister za industrijo Colombo, ki vodi italijansko delegacijo pa je objavil izjavo, ki pravi, da so de Gaullove izjave prišle prav med važnimi pogajanji, ki se sedaj nadaljujejo. Izjava pravi, da je to najbolj primeren sedež, kjer bodo vse države članice in tudi Velika Britanija lahko postavile svoje ugovore. Italijanska delegacija bo nadaljevala akcijo, da bi prišlo do ugodne rešitve pogajanj. Uradni predstavnik bonske vlade von Hase je izjavil, da se morajo važni sklepi, ki jih je treba sprejeti o skupnem tržišču, sprejeti samo soglasno. Ce ni še soglasja o tako važni točki, se morajo pogajanja nadaljevati. Dodal je, da je Velika Britanija izrekla pripravljenost nadaljevati pogajanja in zato ni nobenega razloga za dramatizacijo. Izjavil je tudi, da je vstop Velike Britanije v skupno tržišče «potreben iz gospodarskih in političnih razlogov». V Oslu je norveški ministrski predsednik izjavil, da Norveška ne predvideva nobene povezave s skupnim tržiščem, če bodo propadla pogajanja za vključitev Anglije kot; polnopravne članice. Predstavnik ameriškega državne-' ga departmaja se je glede de tržišča, je voditelj britanske dele-1 Gaullove izjave skliceval na vče-gacije v Bruslju lord Heath izjavil, rajšnje izjave Kennedyja, da je da ima Velika Britanija namen na- pričakovati nesoglasja med člani-daljevati pogajanja. Tudi predstav-1 carni NATO.. Dodal je, da je tre- Kar se tiče evropskega skupnega' iditelj britanske dele-1 ba številna vprašanj» še izoblikovati in da so zadevni razgovori v teku. Glede de Gaullovih izjav o skupnem tržišču pa j« predstavnik odklonil vsak komentar. Franc Leskošek casini predsednik LT ZAGREB, 15. — Dolgoletni pred, sednik centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek je bil danes ob sklepu IV kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije zaradi izrednih zaslug, ki jih je dosegel pri razvoju, napredku in popularizaciji znanosti in tehnike izvoljen za častnega predsednika te organizacije. Ob tej priložnosti sta bila Leskošku izročeni tudi posebna plaketa in album. Na predlog komisije za nagrade je kongres sprejel sklep, da se s plaketo «Boris Kidrič» nagradi 200 organizacij in posameznikov. Sprejet je bil tudi sklep, da se konec maja v Beogradu slovesno odkrije spomenik Nikol: Tesli ob 20. obletnici njegove smrti. Bronasta skulptura, vi. soka 3,20 m in težka 2 toni, delo zagrebškega kiparja Frana Krši-nica, bo začasno, dokler ne bo zgrajena nova stavba v Novem Beogradu, postavljena v avli beograjske elektrotehniške fakultete. Trije plezalci še vedno v steni Velike Cine CORTINA D’AMPEZZO. 15. — Trije nemški plezalci iz Muenche-na so še vedno v severni steni Velike Cine v Dolomitih (Grande cima di Lavaredo), kjer se borijo z izredno hudimi vremenskimi ne prilikami. Temperatura je padla v teh dneh do 25 ali celo do 30 stopinj pod ničlo. Pritrjeni so z vrvmi na Steni v spalnih vrečah V prvih treh dneh vzpona se je drznim plezalcem posrečilo, da so preplezali približno tretjino previsne stene gorskega orjaka, ki so ga na-skočili. Neurje pa jih je zadržalo ter se vsaj v tem trenutku ne mo rejo izpostavljati nevarnosti vremenskih neprilik v višjih legah. Zelo verjetno je, da se bo drznim plezalcem posrečilo doseči vrh Velike Cine (če bo šlo seveda vse po sreči) šele po kakih desetih dneh-. Vreme včeraj: naJvISJa temperatura 1.2, najn-ižja —3.5, ob 19. uri —1.3; vlage 36 odst., zračni tlak 1016.6, raate, veter 5 km Jugovzhodnlk, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 6.9. stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 16. januarja Tomislav Sonce vzide ob 7.42 In zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 23.36 In zatone ob 11.11 Jutri, ČETRTEK, 17. januarja Anton VČERAJ DOPOLDNE OB PRISOTNOSTI NAJVISJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Odgovor o spojitvi Otvoritev novega sodnega leta in govor državnega pravdnika uradov plovnih družb Dr. Migliardi je poudaril zgodovinsko nalogo Tržačanov, da delajo za zbližanje med romanskim, slovanskim in germanskim svetom Včeraj dopoldne ob 10.30 je bila v sodni palači slovesna otvoritev novega sodnega leta. Slovesnosti so se udeležile najvišje sodne, civilne in vojaške oblasti iz Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona in Tolmeča. Ceremonija se je kot običajno pričela s slovesnim sprevodom, ki je krenil iz velike dvorane v sodni palači. V prvem delu sprevoda so šli državni pravdnik pri prizivnem sodišču dr. Migliardi ter njegovi namestniki. Sledili so jim uslužbenci sodišča, ki so nosili znamenja pravice, a takoj za njimi so stopali prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Car-panzano ter drugi člani sodnega zbora. Pred vhodom v dvorano porotnega sodišča so bile razporejene častne čete karabinjerjev in policijskih ter jetniških stražnikov. Takoj, ko so vsi zasedli svoja mesta, je načelnik kanclistov prizivnega sodišča dr. Acconcia pre-čital razpored tržaškega prizivnega sodišča ter vseh kazenskih sodišč in pretur v tržaški, videmski in goriški pokrajini. Za njim je spregovoril državni pravdnik dr. Migliardi, ki se je v prvem delu svojega govora zadržal precej obširno glede ureditve raznih ' vprašanj sodnega osebja.' V tej zvezi se je dotaknil zelo perečega vprašanja aktivnega sodelovanja žensk v sodnih zborih, in še prav posebej pri vseh zadevah, ki se tičejo kazenskih prekrškov. «Pravijo — je dejal dr. Migliardi — da je ženska čustvena in občutljiva, ter da se ne more otresti pri logičnem postopku, ki je osnova vsakega razsojanja, čustvenih vplivov. Ne vem. če je ta diagnoza pravilna, toda če je res, da na žensko presojanje na določen način vpliva čustvo, potem pa si upam reči, da je ženska sposobnejša kot moški za razsojanje v kazenskih zadevah.« Državni pravdnik je obrazložil svoje stališče rekoč, da je sodobna pravna znanost zmagala dokončno nad starimi pravnimi pojmovanji. Danes ne gre samo za to, da se zakon strogo izvaja, da se kršitelji zakona kaznujejo po vseh predpisih. Treba je posvetiti posebno pažnjo osebi, ki je zakon kršila in katero je treba s primernimi ukrepi spraviti na pravo pot, tako da bo postala koristna sebi in vsej človeški druž-hi. Prav na t*J»« področju bo ženska kot sodnik’ lahko našla zelo hvaležno področje za svoje delovanje. V nadaljevanju svojega govora se je državni pravdnik dotaknil perečega vprašanja ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina. V av.iv J. U i IH Ul j B-v uit j un» aiujiuui v tem pogledu je sicer izrazil določene pomisleke, vendar pa je pribil, da bo ustanovitev avtonomnih dežel, v kolikor bo njihova oblast omejena na upravno decentralizacijo, okrepila vezi med državljanom in državo. Po njegovem mnenju bo ustanovitev avtonomnih dežel vzbudila v posameznih državljanih večje zanimanje za zadeve in vprašanja, ki se jih neposredno tičejo ter bo s tem tudi okrepila splošne vezi, ki jih vežejo v italijanski republiki. V zvezi s tem vprašanjem je dr. Migliardi omenil še nekatera specifična vprašanja, ki se tičejo avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ki pa se bodo postavljala šele takrat, ko bo prišlo do ustanovitve te dežele. Nato je državni pravdnik govoril o kazenskih obravnavah v treh pokrajinah, ki spadajo pod tržaško prizivno sodišče. Pripomnil je predvsem, da so lažji prekrški sicer narasli, da pa so težji prekrški ostali približno na isti ravni kot lani. Se posebej je poudaril, da je število namernih umorov, ropov in podobnih zločinov nižje od državnega povprečja. Z druge strani pa so se povečali prekrški proti javnemu redu in proti družini. Znižali pa so se prekrški glede nravnosti. Veliko pažnjo je dr. Migliardi posvetil vprašanju tatvin motornih vozil, V tej zvezi je podprl zahtevo državnega pravdnika tržaškega kazenskega sodišča, naj se kaznujejo lastniki, ki ne zaklepajo svojih vozil. V nadaljevanju svojega govora je državni pravdnik omenil, da se položaj glede samomorov ni v bistvu spremenil. 2al pa je treba priznati, da $e je zvišalo Število poskusov samomorov. Tudi v tem pogledu ima tržaško sodno okrožje žalostno prvenstvo. V pogledu alkoholizma pa to prvenstvo pripada drugim pokrajinam in še posebej videmski, kjer prideta dve ženski na 12 alkohplizirancev. Glede prometnih nesreč je dr. Migliardi mnenja, da se jim bo mogoče izogniti z izgradnjo novih prometnih žil, z zmanjšanjem hitrosti vozil na stranskih cestah, s prepovedjo parkiranja v obljudenih središčih ter v velikih mestnih okoliših in s strogim kaznovanjem brezvestnih voznikov. Proti koncu svojega govora je državni pravdnik govoril še o mladinskem kriminalu. V nekaterih lažjih primerih se je število prekrškov povečalo, v težjih pa se je znižalo. Pripomnil pa je, da se je žal lani zgcidil znani prima»,. dfldetnegai mladeniča,- ki ‘ je ubil, »sžargj^pgg ,s jppškeg*...... s, Na koncu svojega govora je dr. Migliardi poudaril zgodovinsko nalogo Tržačanov, da delajo za zbližanje med tremi velikimi narodnimi skupinami, ki se na tem ozemlju križajo: med romanskim, slovanskim in germanskim svetom. Po govoru dr. Migliar-dija je predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano slovesno otvoril novo sodno leto. KOVINARJI SE PRIPRAVLJAJO NA BORBO Podjetje Machne podpisalo začasen sporazum s sindikati V petek bo skupščina zasebnih kovinarjev Tudi tržaški kovinarji zasebnih podjetij se vneto pripravljajo na stavko, ki bo v petek 18. t.m., tako da bodo skupno z 900.000 delavci po vsej državi odločno odgovorili na nepopustljivost in trmo industrijcev. Delavci med seboj razpravljajo in se sestajajo na (rojih sindi' •trojih sindikatih, medtem pa je Strokovna zveza kovinarjev FIOM-CGIL seznanila delavce s sklepi osrednjih sindikatov ter jih pozvala, naj se strnjeno udeležijo stavke, ki- bo v petek od 12.30 do 24. ure. Ob 13. uri istega dne pa bo na sedežu FIOM v Ul. Pondares 8 skupščina stavkajočih delavcev, ki bodo razpravljali o nadaljnji borbi. Kot je znano, bodo namreč delavci od 27. t.m. dalje stavkali ločeno po posameznih mestih ali podjetjih, in sicer najmanj po 12 ur na teden. Stavkali pa ne bodo delavci v podjetjih, ki so podpisala sporazume o predujmu, v glavnem na podlagi vsebine pogodbe, sklenjene za delavce kovinarskih podjetij z državno udeležbo. Teh podjetij pa je v Trstu že lepa vrsta in vsaj okrog polovico delavcev je že doseglo take sporazume, »pričo katerih bodo oproščeni stavkanja. Včeraj se je tem podjetjem pridružilo še eno, in sicer Machne. Na uradu za delo pa so bila včeraj pogajanja med predstavniki delavcev in podjetja Duris-sini, ki je svoj čas tudi podpisalo podoben sporazum, pa ga ni zatem v celoti izvajalo. Zato so delavci stavkali, nakar je podjetje prosilo urad za delo, naj posreduje. Na včerajšnjih razgovorih so predstavniki podjetja še vedno cincali ter iskali razne izgovore. Na koncu so funkcionarji urada za delo predlagali, naj se razgovori odložijo na prihodnji petek, ko bo urad za delo dal neki svoj predlog za rešitev spora. Sinoči so se delavci sestali na skupščini in po burni razpravi pristali na ta predlog. Ker je odklonilno stališče Con-findustrie do zahtev kovinarjev splošnega značaja, saj se tiče razčlenjenih pogajanj in pravice sindikatov do pogajanj po podjetjih, se za stavko kovinarjev zanimajo tudi druge stroke. Tako so se včeraj sestali na sedežu Nove delavske zbornice sindikalni aktivisti vseh sihdikatov industrijske stroke in razpravljali o tem sporu. '/ Otvoritev nove postaje na Opčinah Včeraj se je prvikrat ustavil potniški vlak Atene - Pariz na novi železniški postaji na Opčinah. Do sedaj sta praktično obratovali dve postaji, kateri pa so zaradi povečanega prometa razširili in združili. Dela so trajala štiri leta in so stala eno milijardo 600 milijonov lir. Uradna otvoritev bo v soboto dopoldne ob 10. uri, ko bo iz Trsta odpeljal posebni vlak, ki se bo vrnil ob 12. uri. Seja pokr. odbora Na ponedeljkovi seji je pokrajinski odbor sklenil plačati Rdečemu križu 1 milijon lir predujma za storitve, ki jih RK nudi psihiatrični bolnišnici. Poleg tega je odbor sklenil, da bodo preuredili in razširili obmorsko cesto med Miljami in Sv. Rokom. Odbor je tudi pripravil sklep, ki ga bo moral odobriti pokrajinski svet, o centralizaciji vseh ogrevalnih naprav v bolnišnici pri Sv. Ivanu. Ta dela bodo veljala 250 milijonov lir. Minister trgovinske mornarice je tudi v imenu ministra za državne udeležbe odgovoril poslancu Vitto-rlu Vidaliju na njegovo vprašanje v zvezi z združitvijo beneške podružnice Tržaškega Lloyda s sedežem beneške plovne družbe «Adriatica». V odgovoru pravi, da spada združevanje predstavništev raznih plovnih družb v enotna upravna telesa v načrt preureditve plovnih družb v zvezi z novim zakonom o pomorskih progah prvenstveno državnega pomena. S tem načrtom hočejo do- .... • - - fo ‘ seči, da bodo usluge teh družb bolj funkcionalne ter da bo upravljanje bolj važno. Vprašanje, ki ga je načel poslanec, je še v proučevanju pri pri- stojnih organih prizadetih družb eli najbolj potreb ukrepe za uresni- tako da bi sprejeli najbolj potreb-dne uk otrov. 1 ' jodgi z zatrdilom, da bodo ne glede na ne in priklad določenih smotrov. čenje Minister je zaključil svoj odgovor dokončne sklepe, ki pa se bodo tikali le sektorske reorganizacije, v vsakem primeru zaščiteni interesi in pravice uslužbencev. Prav tako bodo zaščitili prestiž in interese tržaškega pomorstva. Študijski štipendije Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je razpisalo vsedržavni natečaj za podelitev 50 študijskih štipendij univerzitetnim študentom, ki nameravajo pripraviti diplomsko tezo na poskusnih kmetijskih postajah ali v unlverzitenih laboi torijh, k ;orijh, ki imajo tak značaj. Štipendija znaša 300.000 lir. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu v Ul. Ghega 6. SINOČI V iitn grške vlade, Italijanskega zunanjega ministrstva in najvišji predstavniki lokalnih oblasti. Takoj po splavitvi sta vlačilca ladjo navezala in jo pripeljala k pomolu ladjedelnice, da bodo tam izvršili notranja *- dela in ladjo opremili. Istočasno pa so sledili pozdravni govori. Opolnomočeni delegat CRDA inž. Carnevale se je v svojem govoru najprej zahvalil predsedniku republike Segniju za ljubeznivi telegram. Segni namreč na splavitev ni mogel priti zaradi bolezni. Nato je Carnevale orisal osnovne značilnosti te lepe ladje, katero bodo dogradili do pomladi prihodnjega leta in ki bo vozila med pristanišči Rokavskega preliva in Kanado. Dejal je, da bodo vse gornje konstrukcije iz aluminija in da je «Oceanie» tretja potniška ladja, ni so Jo splavile CRDA, ki grade skupno pet potniških ladij od 11, ki jih sedaj skupno grade po vsem svetu. To je največja potniška ladja, ki V 40 sekundah je velika potniška ladja «Oceanie» spolzela v morje jo je neka tuja družba naročila v Italiji. Opolnomočeni delegat Je nato dejal, da bodo čez nekaj dni postavili prvi gredelj ogromne 87.000-tonske motorne cisterne, ki bo največja tovrstna ladja na svetu. Ti delovni uspehi pa vendar ne zadostujejo ,da ne bi gledali z zaskrb- ljenostjo v prihodnost. Ladjedelnice CRD/ A se še trudijo za preure ditev in modernizacijo naprav v okviru politike obnovitve in okrepitve, ki jo vodita IRI in Finmare, ,Ti napori morajo približati konkurenčno sposobnost CRDA s tujimi ladjedelnicami in s tem omiliti perspektive bližnje krize. Predsednik «Home Lines» admiral Vetter Chairman pa je nato z laskavimi besedami podčrtal veliko zaupanje družbe v sposobnosti italijanskih ladjedelnic in italijanskih pomorščakov, ki upravljajo vse ladje omenjene družbe. Izrazil Je prepričanje, da bodo delavci CRDA tudi tokrat ustvarili odlično ladjo, na katero bodo ponosni graditelji in brodarji in upanje, da jim bo uspelo skrajšati rok dograditve. Krajša pozdravna govora sta nato imela še župan Tržiča Romani in predstavnik grške vlade Solomo-nides. Nekaj pojasnil o obdavčevanju najemnih pogodb V zvezi z vstopom v veljavo zakena štev. 1744 od 29.12.1962, ki določa nova pravila o obdavčevanju najemnih pogodb nepremičninske imovine v mestih, sporoča finančno ministrstvo, da je dobilo od nekaterih ustanov, zdru. ženj in zasebnikov vprašanja glede uveljavitve omenjenega zakona, formulirana tako: 1. Večletne pogodbe, ki so bile podpisane in vknjižene pred vstopom v veljavo novega zakona; 2. pogodbe sklenjene pred vstopom v veljavo novega zakona in vknjižene po vstopu v veljavo v predpisanih 20 dneh; 3. pogodbe sklenjene pred vstopom v veljavo novega zakona in vknjižene po vstopu zakona v veljavo, vendar po predpisanih 20 dneh; 4. obnovitev pogodbe na osnovi ustnega dogovora; 5. najemne pogodbe opremljenih stanovanj; 6. najemne pogodbe za nepremičnine, ki jih sklede država kot najemodajalec in upravitelj; 7. koncesije državne imovine; 8. istočasna najemna pogodba za mestne in kmetijske nepremič- nine. Na zgornja vprašanja finančno ministrstvo odgovarja; Glede točke 1 izjavlja ministrstvo, da so večletne najemne pogodbe, sklenjene pred vstopom v veljavo omenjenega zakona, podvržene ob. stoječim zakonom v času, ko so postale izvršljive, in sicer na osnovi člena 11 zakona na splošno; isto velja tudi za vprašanje pod točko 2, le da se je treba v tem primeru ravnati po členu 150 registrskega zakona, na osnovi katerega se ne uveljavi obdavčenje predhodno sklenjenih pogodb in za katere še ni zapadel normalen rok za vknjižbo, ter da je ta vknjižen v predpisanem roku v trenutku vstopa v veljavo novega zakona- za pogodbe pod točko 3, in sicer za tiste, ki so bile sklenjene pred vstopom v veljavo novega zakona, se uveljavijo pravila, ki jih določa novi zakon, na osnovi o-menjenega člena 150; v zvezi z obnovitvijo pogodb, ki jih omenja točka 4 in ki postanejo polnomočne z novim zakonom, se uveljavijo pravila novega zakona, ker najemni odnos izhaja iz dogovorjene želje in stopa v veljavo po uveljavitvi novega zakona, kot to določa tudi člen 82 registrskega zakona; glede točke 5, ki govori o najemnih pogodbah za opremljena stanovanja, se pojasnjuje, da mo- rata stranki ločiti Vsoto dogovorjeno za najemnino nepremičnine od vsote za najemnino opreme. V tej zvezi bodo državni urasli uveljavili nova pravila za najemnino nepremičnine in stara pravila za najemnino opreme; v zvezi s točko 6 pa se uveljavijo pravila, ki jih določa novi zakon, ker gre davek na osnovi člena 94 registrskega zakona, v breme zasebnega najemojemalca; glede točke 7 pa se pojasnjuje, da to vprašanje nima zveze z novim zakonom, ker se te koncesije inanašajo na dajanje v najem zem. 'Jjišč in zato veljajo v tem primeru stara pravila; kar se tiče točke 8, se pojas-injuje, da morata stranki tudi v tem primeru ločiti vrednost najemnine za mestne nepremičnine od najemnin za nepremičnine na kmetih. Tudi v tem primeru bodo državni uradi uveljavili nova pravila za mestno imovino, za imovino na kmetih pa stara pravila o kmečki imovini. ni manjkalo. Ni vsega kriva samo zemlja, ki bi dajala lahko tudi več, mnogo več so krivi ljudje, predvsem pa oblasti, ki namerno puščajo deželico v zaostalosti. Posledica tega je zastarelo kmetijsko gospodarstvo, razpadanje domov, upadanje rojstev, vedno mno-žičnejše izseljevanje v tujino, postopno manjšanje stalno živečega prebivalstva in kot posledica stika s tujino tudi vztrajno oženje jezikovnih meja, ki se vedno bolj umikajo v hribovje. Toda Slovenska Benečija ni samo gospodarsko zanemarjena in zapostavljena, temveč je tudi v narodnostnem pogledu deležna ravnanja, ki ni vredno moderne države z moderno ustavo. Prebivalstvu, ki od nekdaj govori tvoj slovenski dialekt, v katerem so ohranjeni tudi nekateri splošno-slovanski jezikovni elementi, ni omogočeno šolanje v materinskem jeziku, ni dovoljeno uporabljati lastnega jezika pred oblastvenimi organi in celo v krajevnih občinskih odborih, ki jih sestavljajo domačini — Slovenci, je uporaba domače govorice svetovalcev trn v očeh krajevnih šovinistov in podpihovalcev narodnostne, mržnje v šovinističnem tisku. Govornik je v podkrepitev svojih izvajanj večkrat segel tudi po citatih iz dveh italijanskih listov. Povsem naravno je, da je v takih pogojih ohranjevanje slovenske zavesti zelo težko, zato pa je toliko bolj značilno in pomembno, da se je slovenska govorica kljub temu ohranila med ljudmi, da so se ohranili stari slovenski običaji, da so med Benečani pogumni ljudje, ki se odločno borijo za svoje ljudstvo in za njegove gospodarske in narodne pravice in nadaljujejo svetlo tradicijo največjih beneških Slovencev kot so bili Podreka, Trin-ko in drugi. Govornik je zaključil svoja izvajanja z zagotovitvijo, da mnogi mladi beneški Slovenci neustrašeno nadaljujejo svojo borbo za narodne pravice svojega rodu, da pa mora ta njihova borba biti deležna tudi večje zavzetosti in podpore goriških in tržaških Slovencev ter zaključil z besedami: «Mi mladi Benečani smo trdno prepričani, da bomo prišli prej ali slej do naših narodnih in človečanskih pravic, ker je resnica na naši strani.» Govorniku, ki je bil deležen toplega odobravanja, se je za njegove besede zahvalil dr. Robert Hla-vaty in izrazil željo, da bi vsi im znali pouzeti iz njegovega prikaza položaja v Slovenski Benečiji potrebne zaključke. Samomorilni skok iz četrtega nadstropja Iz nepojasnjenih vzrokov sl je včeraj popoldne vzel življenje 63-letni Giuseppe Lipari iz Ul. Toti 4, ki je skočil skozi okno v 4. nadstropju na notranje dvorišče. Revež si je zlomil prsni koš in noge ter Je dobil notranje poškodbe, zaradi česar je obležal na mestu mrtev. Seja tržaškega občinskega odbora Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor. Odbornik za občinska dela inž. Colautti je sporočil odboru, da je bil dosežen sporazum med občino, vodstvom nogometnega moštva «Triestine» in FIDAL glede uporabe stadiona pri Sv. Soboti za nogometne tekme in za atletske prireditve. Sporazumeli so se, da bodo nogometno igrišče skrajšali za 3 metre, kar bo omogočilo boljšo ureditev lahkoatletskih stez. Nato je odbor z zadovoljstvom sprejel na znanje sklep Sveta evropskih občin, ki je določil, da se bo Združenje italijanskih občin sestalo v Trstu prihodnjega februarja. Na sestanku bodo razpravljali o temi: «Gospodarstvo dežele Furlanije - Julijske krajine vključeno v Evpopo». Glede sklicanja seje občinskega sveta pa še ni bilo nič dokončno sklenjeno. Govorili pa so, naj bi sejo sklicali za 28. t.m. Nato je odbor sestavil predlog, ki ga bo predložil v odobritev občinskemu svetu, o spremembi statuta Skupnosti jadranskih pristanišč. Novi statut naj bi omogočil vstop v skupnost tudi neob-morskih mest, ki pa so zainteresirana na promet skozi jadranska pristanišča. Boni za pomoč kmetovalcem Na Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Ul. Ghega 6 se nadaljuje razdeljevanje bonov kmetovalcem, ki so bili prizadeti zaradi suše in prejmejo sedaj nakazila za nakup močnih krmil ali umetnih gnojil po polovični ceni. V prvih dveh dneh so se kmetovalci v velikem številu odzvali pozivu in so že dvignili bone za večje količine zlasti močnih krmil. Vsi pa še niso prišli, in kdor Je zamudil rok, lahko dvigne bone vsak dan med 12. in 14. uro, po 1. februarju — a ne po 9. februarju — a tudi v dopoldanskih urah. To ve- pa lja za vse kmetovalce, ki ne utegnejo dvigniti bonov v dneh, ki so določeni za njihove vasi. Vrstni red razdeljevanja bonov prizadetim kmetovalcem je naslednji: 16.— 17. januarja: Vrdela - Bani -Lonjer - Prosek - Kontovel-Konkonel - Grljan - Bar-kovlje - Trebče - Padriče -Opčine ; 18.— 19. januarja: Greta - Rojan -Rocol - Koštalunga - Rovte-Sv. Marija Magd. spodnja -Sv. Marija Magd. zgornja-Katinara • Skedenj - Re-pentabor (vsa občina); 21.— 22. januarja: Devin - Nabrežina (vsa občina); 23. — 24. januarja: Zgonik (vsa ob- . , . , čina); 25.-26. januarja: Dolina - Boršt - Zabrežec • Rlcmanje - Bo-ljunec ; 27.-28. januarja: Prebeneg - Mač-kovlje - Log - Podboljunec-Pesek - Gročana - Draga -Botač - Kroglje - Domjo -Jezero ; 30.— 31. januarja: Stramar - Milje (vsa občina). liiiiiiiiiiiiiiimiiinuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiriiiiniiiiiiiiiiinmifiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii NA ULICAH SE VEDNO SNEG IN LED Skoral 200 oseb v bolnišnico zaradi nezgod na poledici Včeraj težja prometna nezgoda na obalni cesti: dve osebi ranjeni Slabo vreme, s katerim se Je za- ključil prejšnji teden, je že za nami, včeraj je bilo jasno in brez bur- je, toda nesreče zaradi ledu so še na dnevnem redu. Ceste so sicer prevozne, toda potrebna je velika previdnost, ker niso popolnoma o-čiščene in so zlasti osojni predeli še pokriti z ledom. Tudi mestne ulice niso še vse očiščene. Skoraj povsod so kupi snega, ki ga niso še odpeljali, drugod pa je na uli- cah in pločnikih še ledena skorja. Meščani so upravičeno nezadovoljni in kritizirajo občinsko upravo, da ni poskrbela za takojšnjo in učinkovito očiščenje ulic. Zaradi takega stanja na okoliških cestah in mestnih ulicah je bilo tudi včeraj nekaj nesreč in so v bolnišnico pripeljali 17 oseb, ki so se ponesrečile na poledenelih ulicah, tako da je število ponesrečencev zaradi tega slabega vremena naraslo do sinoči na 195. Zaradi ledene skorje na Trgu Goldoni pa se je včeraj popoldne hudo ponesrečila 64-letna Luigia Galvagno vd. De Pope iz Ul. Galvani 3. Tekla je do avtobusa proge štev. 29, da bi se odpeljala domov, pa se ji je na ledu spodrsnilo in je treščila na tla. Pri tem si je zlomila levo nogo. Z zasebnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. Na obalni cesti pa je včeraj dopoldne prišlo zaradi poledenele ce- ste do prometne nesreče, ki bi sicer lahko terjala hujše žrtve. Okrog 8. ure je 30-letna Valeria Zorzenon por. Sisgorco iz Sesljana štev. 13/c vozila proti Trstu avto, v katerem se je peljala tudi 30-letna Anita Vi-sintin por. De Angelis iz Sesljana štev. 13/b. Med obema predoroma je avto zdrsel na ledu in zaplesal po cesti, nato pa treščil v desno stran vhoda v drugi predor. Avtomobilisti, ki so kmalu na to privozili mimo, so ženskama prijel " ikli na pomoč in Ju izvlekli iz razbitega avtomobila. Imeli sta kolikor toliko sreče. De Angelisova si je zlomila rebra in se pobila po rokah in nogah, zaradi česar so jo sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne. Sisgorcova pa se Je nekoliko pobila in opraskala po obrazu in nogan ter bo okrevala v nekaj dneh. Dve drzni tatvini Drzni tatovi so izkoristili slabo vreme v noči med nedeljo in ponedeljkom ter so okradli dve trgovini za približno 500.000 lir. Vm kaž«, -nicolor. Rory Calhoum. Alabarda 16.00 «Il sorpasso». Vittori® Gassman. Prepovedano mladini. , Filodrammatico 16.00 «L’impero crimine». M. Healey. Aurora 16.00 «Marcia o crepa». Cristallo 16.00 «Quelle due». A. Hrt» burn, S. Mac Lai-ne. Prepovedan® mladini. Capitol 16.00 «Il promontorio drf® paura». Gregory Peck, Robert M*-tehum. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «I due della leglon**' Franco Franchi, Ciccio Ingrassi»-, Impero 16.30 «L’uomo che uccise T'*’ berty Valance». Massimo 16.00 «L’ombra della vend»v ta». Martin Gabel, Mark fti-chm»* Moderno 16.00 «Ecco Charlot». Oh»r les Chaplin. Zadnji dan. Astoria 16.30 «Minorenni proibite». Astra 16.00 «I,i pistolero di La-redn®' Vittorio Veneto 16.00 «Pie nic a»» francese». Technicolor. Ch-a-tertn* Rauvel. Prepovedano mladini. . Abbazia 16.00 «Mister Browne conti» rimg-hillterra». Peter Sellers. . Marconi 16.00 «Walter ed i suol cu*f ni». Walter Chiari, Valerla Fa-bri®1’ Prepovedano mladini. , Ideale 16.00 «Lasciami sognare». Frank Sinatra. KINO ROSiNDRt-BOUUHEC predvaja danes 16. t. m. e> 18. uri j - ‘ — zabavni film: «STANDO E ODO ALLA RISCOSSA» (Stanilo in Olio v napadu) Včeraj-danes por. Tosl-er, 66-letna Bianca Tomasj®5 vd. Caruso, 77-letna Antonia Zef‘. »«• v--ai uosj, i i-icuiid nii'LVMFièi * por Bandi, 74-letna Maria Olivo P®,’ Odimi, 11-lCLIia IVIdlia VALIVA/ W s Cocia-ni, 82-letnl Giuseppe Sprocfl*, 75-le-tnl Michele Catta rimi Ri-ie™ Giovanni Degrassi, Giorgi. 77-letnJ ZAHVALA Zelo se zahvaljujemo vsem 2°®^ KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Columbia film: TEMPESTA SULLA CINA (Nevihta nad Kitajsko) Igrajo: JAMES STEWART in LISA LU cem in še posebno sorodnikom, jjj so z nami sočustvovali in nam r-. ob strani ob težki izgubi naše ‘‘ pozabne mame in none Uršule Starc vd. Grnid1 (po domače Urška-ribica) Iskrsna zahvala darovalcem Ja in vsem, ki so jo spremil» zadnji poti. . Družine: Germani (Grm**'' Schergli in Pertot Kontovel, 16. januarja 1963. ROJSTVA, SMRTI IN POROK# Dne 15. Januarja 1963 se je 7 ^ sfcu roditlo 13 otrok, umrlo Je 13 UMRLI SO: 103-letn-a Carla BoH»J za vd. Berger, 61-letn-a Jolanda S4®!, lo por. Fortunati, 92-letma Emilia 0'“", ti vd. Hinsenkamp, 55-letn-a Gi-ustijl Premru por. Bertassl, 68-letnl E-u6h nio Vari-n, 91-letna Gi-usepipina B***®« DISKRIMINACIJA PROTI USTNIM IAVEZNIKOM Borba ameriških družb proti sovjetski nafti Prikrivanje sebičnih ameriških interesov s političnimi gesli ■ Vrsta zahodnih držav se z embargom ne strinja - Najbolj zvesta Zahodna Nemčija ZDa. Z Zgodi s«, da diskriminacija Pogosto prizadene tudi lastne *aveznike. Nekaj tisočev zahodno-nen>ških delavcev bo v kratkem m°rda žrtev embarga, ki je inte-r*Je velikih ameriških družb ‘Prementi v mednarodno politič-,0 vprašanje. Gre za prepoved !2v°*a širokih cevi v SZ, ki so 'e'a 1962 ZDA vsilile članom * ®n**kega pakta, a jo je leta r** v načelu sprejela — čeprav 0 staja proti temu še dokajšen ? ^°r — prva in doslej edina °nska vlada. Toda to bi v za-^®dt»onemškem Porurju utegnilo Priviti na cesto delavce treh *Wh tovarn za izdelavo cevi. tako se visoka politika v ^ °«*nem trenutku vedno kon-'ako, da je najbolj prizadet «ovek. Zakaj? osredni pobudniki te visoke ’“k* so v tem primeru bile ~ «tere petrolejske družbe v Ker so v zadnjih mesecih vedno večjo zaskrbljenostjo dile «sovjetskemu prodoru» na '“Odnoevropsko tržišče nafte, ki 1 ^°slej predstavljalo njihov re-*rv*t, so vladi v Washingtonu ^stavile zahtevo, da s svoji- sredstvi prepreči ta, zanje „ ° nevarni pojav konkurence. vjetska nafta je namreč ce-j.eiša 0(j ameri5ke (in katereko-[ 1 Jahodne) ter prav tako dobra. Sredstva Washingtona so v tem "Peru relativno preprosta: iz-2 «strateškega materiala» v de-. e «komunističnega sveta» je ba s posebnim embargom presedati, a etiketo na blago ima c , nalepiti ameriška politična . r'na na osnovi lastnega kritja, kar bodo te dni občutili "rUrski kovinarji, so že prej t «utili njihovi tovariši v Bri-nilii ko je ameriška vlada presedala britanski, da Kitajski ustavi obljubljena raketna pot-,1 ^a letala tipa «Viscount». Ta Jetala sama na sebi nikakor ne ^dHavijajjo strateškega mate-j*-'a, toda organi ameriške poli-, ,.u® carine so na njih našli ne-i, Elektronske naprave, ki'in . ’ Po njihovem mnenju, mogle. jj^0r®biti tudi na vojaških leta-• Brez teh naprav, pa so letala uporabna. Odi t'1;anc^ se še niso dokončno ali naj raje poslušajo ta?s-razuma in zaključijo s Ki-^ *° omenjeni posel ali pa naj P*aio «glas gospodarja» in se Q‘jo zavezništva odpovedo tr-Na vsak način Angleži ]et *ar naprej grade omenjena Pta * discount» za Kitajsko, če-Vj.v Počasneje kot je bilo pred-i)teetl0 in — vsaj za sedaj — inkriminiranih «strateških» ,aiP;av (brez katerih pa jih Ki-Pom n°«ei° prevzeti, ker bi to btej*nil° isto, kot kupiti avto C za neke britanske r6| in politike predstavljalo I,® dilemo, pa je za njihove abske kolege bilo povsem stvar: trgovina je trgovi- ^sna a Politika naj bo politika. 2e n» Poko- “ ®nr'Jni Predsednik ustanove ENI, r0^C° Mattei, je v Italiji na ši-ttole.°dprl vrata sovjetskemu pe- Vj^0Prav ta petrolejski «prodor a v Evropo» je prepla- šil nekatere zahodne, predvsem ameriške konkurente. Tako, da se je kratek čas celo nesrečna smrt Enrica Matteia smatrala za posledico tega strahu. Naj bo kakor hoče, dejstvo je, da sovjetska nafta tudi po njegovi smrti še naprej pretaka za Zahod, pri čemer s svojo kvaliteto in nizko ceno ograža vrsto družb, kot so na primer «Aramco», «Schell», «Gulf Oil», «Texaco» itd. Ker se nočejo odpovedati dosedanjim visokim cenam in svojemu monopolističnemu položaju, skušajo te družbe zdaj preiti v napad z že preizkušenim klasičnim orožjem — s pomočjo embarga. Kot normalni trgovini škodljivo, a tudi docela nelogično sredstvo (ker je moč konkurenco izpodbijati samo s pocenitvijo lastnih proizvodov), je embargo nujno moral povzročiti določene škodljive pojave tudi na lastnem terenu, ne pa samo prizadeti one, proti katerim je bil naperjen. Nenormalni ukrepi proti normalnemu razvoju trgovine — to običajno pripelje do velikih motenj, pri čemer je vedno oškodovana neka širša skupnost in ne samo posamezniki. To pravilo je bilo potrjeno tudi v obravnavanem petrolejskem primeru. Omenjeni embargo je decembra 19-62, na sestanku parlamentarcev «Atlantskega mosta» v zahodnem Berlinu, napovedal a-meriški senator Kenneth Keating. Senator je ostro napadel evropske članice atlantskega pakta, ki «trgujejo z Vzhodom», še prav posebno one, ki kupujejo sovjetski petrolej in prodajajo SiZ cevi za naftovode, po katerih se bo «nevarna rdeča nafta» Še bolj približala Evropi (pravkra se gradi naftovod iz Kujbiševa na južnem Uralu preko Poljske v DR Nemčijo), Toda, to je bil samo začetek. Nadaljevanje je slèdilo nekaj dni kasneje v Parizu. Ito že niso več našle instrumenta, ki bi z hjita -mbgle prepovedati $vbjim neposlušnim evropskim--partnerjem uvoz cenene nafte iz SZ; so ZDA — 'rta iniciativo ogroženih petrolejskih družb — skušale preprečiti vsaj to, da bi se v SZ izvažale bevi. Na sestanku stalnega sveta NATO je bil 21. novembra lansko leto sprejet predlog ZDA, s katerim je bil strateški embargo razširjen tudi na dobavo SZ omenjenih cevi. Sporazuma pa se niso držah niti vsi podpisniki, kar najlepše dokazuje, kako so takšni ukrepi enostranski in nepopularni: ameriški atlantski zavezniki Velika Britanija, Italija, izvenatlant-ski zaveznik Japonska, kakor tudi nevtralna, toda nikakor ne protizahodna Švedska, so že izjavile, da bodo sporazume o dobavah cevi SiZ izpolnile do konča. Odprto je ostalo samo vprašanje, ali bodo z dobavo tega blaga nadaljevale tudi po izteku sporazuma, kar pa trenutno tako ni aktualno. Do konca zvest zaveznik je o-stala samo Zahodna Nemčija, na veliko žalost največjih porurskih koncernov, kot so «Mannesmann», «Phoenix-Roeinrohr» in «Hoesch», 7 Radio Trst A Koledar; 7.30: Jutranja Besn,!.’ 11.30: Šopek slovenskih Stan'’ Lahka glasba: 12.00: Kpoi- Sm° ta vas; 12,30: Za vsa-Bevitl, ntkaJ: 13.30: Sodobne pòrtilo,! .' 'lDO: Ahsambel Carlo Pac-2 17.20: Pesem ln ples; 18.00: Il,«rsh/°vsl brez besed; 13.35: Popevke»; 14.35: Doba Jazza. 6 15 , K°Per 1°s Rl Jutranja glasba; 7.00: Pre-ho- "-1S: Glasba za dobro Jurski», Prenos RL; 12.00: Opol-be; tali; 12,50; Operne sklad- Peshn i„ ; P1°«e; 14.00: Srbske ples|: 14.30: Za oddih in 15.3f). ,101 15 15: Zabavna glasba; trosit, njuhllinskl oktet; 16.00: O-koncert • ° LčelU 16.30; Simfonični Prana Ó, *7 40: Wilma de Angeli, Kt; 19,S'natra Itd.; 18.0(1: Prenos ,1.9.3q ; • “-Orke-ter Erwin Helletz; lian Ja7,en^s 22.15: Austra- lia Quartet; 22.4(1: Skladbe Kogoja; 23.00: Prenos KL. 'M *!™**' program .Glasba ,«enje ‘*a ital. morjih; B/’O: za dobro Jutro; 9.05: Kla- od katerih je SZ doslej kupovala cevi, in sicer 1. 1959 v vrednosti 86 milijonov, 1. 1960 za 180 milijonov, 1. 1961 pa za 112 milijonov mark. V jeseni 1. 1961 so omenjene tri zahodnonemške družbe podpisale z moskovskim podjetjem «Promsirio-import» sporazum, po katerem bi se cevi za SZ še naprej izdelovale v Zahodni Nemčiji, toda iz surovin, ki bi prihajale iz SZ. Tako je SZ iz Porurja dobivala cevi po zelo ugodnih cenah, o-menjene tri družbe pa od strani SZ naročila, brez katerih bi nedvomno morale zapreti najmanj eno tovarno (v Duisburgu), v dveh pa zmanjšati proizvodnjo (v Dortmundu in Muelheimu). Moskovsko podjetje je oktobra 1962 sklenilo še en sporazum za okrog 20.000 ton cevi, ki bi jih SZ morala prejeli 1. 1963. Ni čudno, zatorej, če se danes nekateri gospodarski krogi v Zahodni Nemčiji nikakor ne morejo strinjati s politiko, od katere imajo samo veliko gospodarsko škodo SEDANJI MOTIV IZ JEZERA «Mala žehta» v ljubljanskem Mestnem gledališču k. — .................. ....... ... _,. *.«« Kot nam kaže gornja slika je v minulih dneh namedlo ali bolje naneslo v Jezeru toliko snega, da ga toliko domačini že dolgo ne pomnijo Za boljšo ostietliteu teh šeste-ro med seboj povsem raznorodnih skečev šestih avtorjev (pet Slovencev in en Srb) naj navedem bistro opažanje, ki pa je v enem od svojih zadnjih del («Nelagodje v kulturi», če se ne motim; citiram po spominu/ zapisal Sigmund Freud; meri bitji, ki sama sebi zadostujejo in ne potrebujejo dopolnitve u drapth, so; otrok lepe fene (velike knr-tizane), veliki zločinci, velike zveri in humorist. — Humorist je zmerom neprizadet. Zmerom hoče biti — in tudi je - v središču pozornosti, prav kakor lepa kurtizana ali otrok. Vseeno mu je, od kod in kakšno gradivo jemlje za rir svojih strelic Glavno je, da se ob lastni duhovitosti zabava in da z njo zabava druge. Satirik se bistveno razlikuje od humorista. Tudi on potrebuje humor, pri tem pa je vselej bolj ali manj prizadet. Zdi se, da je stopnja te prizadetosti v obratnem razmerju z dozo humorja. Cim večja je prizadetost, tem manj je humorja in obratno. Satira je torej humor plus prizadetost. V tej druščini ne smemo prezreti ironije. Ironija je višinski, ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII,,,1,1,||,||l„|||t„l,||„l,l||||||||||| iiiiiitiiiiitiiHiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiim SOVJETSKA ZVEZA NAGLO RAZVIJA SVOJO ENERGETIKO Sama Volga bo dajala več elektrike kot je ima vsa Italija E ^ J J Festival «Zagreb 63» Sedanja proizvodnja elektrike v SZ je za 180-krat večja kot pred revolucijo - V evropskem delu SZ bodo načrti kmalu izpolnjeni - Na vrsti je Sibirija Sovjetska zveza izredno naglo razvija svojo energetiko. Njene hidrocentrale niso majhne, niti razmetane ter druga od druge ločene, pač pa povezane v ogromno mrežo, katere ogrodje predstavljajo nekateri velikani, ki so med največjimi na svetu. Morda ne bo napak, če s tem v zvezi damo majhno primerjavo s tem, kaj je bilo v SZ nekoč in kaj je danes, ter s tem, kako je z energetiko v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih razvitih državah: Leta 1917, torej ob začetku oktobrske revolucije so vsi sovjetski generatorji dajali 2 milijardi kilovatnih ur (kV/h) električne energije. Danes pa dajejo sovjetske centrale 366 milijard kWh, to se pravi, da se je proizvodnja električne energije povečala za 180-krat. Sovjetska proizvodnja električne energije je tolikšna, da za 40 milijard kWh prekaša celotno proizvodnjo električne energije Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Francije. Se ena primerjava: sovjetske električne centrale dajo obilnih sedemkrat toliko elektrike kot jo dajo vse italijanske centrale. Čeprav ima Sovjetska zveza štirikrat več prebivalstva kot Italija, pride na sovjetskega prebivalca le malo manj kot dvakrat toliko električ- !” g Y//////A SREDA, 16. JANUARJA 1963 siki lahke glasbe; 10.30: Radijska šola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Orkester Jackle Gleason; 16.30: Program za najmlajše; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.25: Literarna oddaja; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Fantazija; 21.05: I. Alighiero Chiusami: «Ultimatum»; 22.15: Violinist Henry k Szeryng in pianist Eugenio Bagnoli. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Gloria Christian; 9.35: Pisan program; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Diskoteka Dina Verdea; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 18.35: E-notnl razred; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.00: Album pesmi; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika: 18.40: Portret Francesca Chiese; 19.00: Bachove skladbe; 19,15: Gledališki pregled; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.30: Reviia revij; 20.40: Danzi in Beethoven; 21.20: Ghisleve skladbe; 22.15: Bontem- pelli; 22.45 Glasba danes Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Svet v orkestralnih barvah; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Iz naših studiov; 9.40; Pianistka Jeni Srebot-Komarjeva; 10,15: Orkestralni odlomki; 10.35: Stiri narodne; 10.45. Človek ln zdravje; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Radijska kibečka uni verza; 12,15: Trio Rudija Bardor ferja; 12.30: Orfejeva pot v pod zemlje; 13.15: Obvestila; 13.30: Veliki zabavni orkestri; 14.05: Radijska šola; 14.35: Vodopivec: Pesmi moje domovine; 15.15: Tipke In strune; 15.22: Gleseklng igra De-bussyjeve «Podobe»; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Govorica glasbenih Instrumentov; 18.00: Aktual- nosti doma in po svetu ; 18.10: Četrt ure z godali v ritmu; 18.25: Golob: Slovenske narodne; 18.45; Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Eno uro z zabavno glasbo; 21.00: Skupni program JRT; 21.31: Nekaj lahke glasbe; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Zadnji ples. Ital. televizija 8.30, 8.55, 12.15 ln 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Simfonični koncert; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: G. P. Calegari : «Sodna pomota»; 22.10: Jugoslovanski balet Markovič v rimskem opernem gledališču; 22,45: Armstrong v Rimu; 23.15: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Dnevnik; 21.15: Rene Clalr- «A noi la libertà»; 22.35: Pogovor s nesnlkom Ungarettijem. Jug. televizija 18.15: Pionirski TV studio; 19.C0 Sarajevska TV kronika; 19.30: TV obzornik; 19,45: Propagandna od daja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Ponovitev revije starih popevk; 2130: Panorama. ne energije kot na italijanskega prebivalca. Ze te številke so impozantne, če pa vzamemo v poštev na-črje, ki jih v Sovjetski zvezi že izvajajo, bpdp ^ftyi^ke postale še večje in se z njimi ne bo mogel tako rekoč nihče kosati, kajti1 v letu 1980 bi po teh načrtih Sovjetska zveza morala daleč prekositi celo Združene države, ki so za sedaj še precej pred njo. (Mimo grede moramo dodati, da so v razmerju s prebivalci Švedska, Švica in Finska pred Sovjetsko zvezo in tudi pred ZDA.) Zapadni, t.j. evropski del Sovjetske zveze, bo v bližnji prihodnosti dobil že nekako zaključeno sliko energetike. Ko bodo dokončani načrti o gradnji central na Veliki Volgi - in na Velikem Dnjepru, bo zahodni del Sovjetske zveze glede tega zaključil svoje načrte. Po hidro-centrali pri Kujbiševu in po dokončani gradnji Volgogradskega velikana z zmogljivostjo dveh milijonov in pol kilovatov se bo-bo začela velika dela pri gradnji ogromne hidrocentrale pri Saratovu. Kmalù bi se morala začeti tudi gradnja hidrocentrale Ceboksari in Nižjevolške centrale pri Astrahanu. Zmogljivost vsake od teh treh hidrocentral bo najmanj poldrugi milijon kilovatov. Poleg reh velikanov na Volgi bodo gradili še več central na njenem glavnem pritoku Kami. S hidrocentrale v bližini Votkinska bodo gradbeniki kmalu prešli na gradnjo največjega objekta na Kami, t. j. gradnjo Nižjekamske hidrocentrale. Ko bo ta ogromni načrt reguliranja Volge dokončan, se računa, da bo samo bazen Volge dajal 60 milijard kWh električne enèrgit je na leto. V razmeroma kratkem času pa bo tudi Veliki Dnjeper pregrajen in preprečen s centralami in jezovi, da bo dajal vse, kar bo mogel. Računajo, da bi sam dolnji tok reke dajal 11 milijard kWh električne energije. Poleg že obstoječih treh central in sicer Dnjeprogesa, Kremen-čuga in Kakhovhe bodo na tej reki zgradili še celo vrsto manjših central v gornjem toku, ter še tri velikane in sicer Kijev, Kanev in Dnjeprodžerdžinsk. Vse to spada v evropski del SZ. Toda šele ko stopimo preko Urala, bomo dobili popolnejšo predstavo o energetski ofenzivi, ki jo vršijo v Sovjetski zvezi. To, kar delajo v zahodnem, to se pravi evropskem delu Sovjetske zveze, se zdi le kot majhen spopad v primerjavi z o-gromno frontovsko borbo, ki se vrši na tem področju v Sibiriji. Ob, Jenisej in Lena spadajo med deset največjih rek na svetu. Njihovo vodno bogastvo je ogromno. Energetski potencial reke Ob je približno dvakrat večji kot potencial Volge, po- tenciala -Jenisej a in Lene pa sta petkrat večja od potenciala Volge. Sibirski načrti so hudo ambiciozni: Predvideva se gradnja velike sibirske energetske mreže, ki bi’Z mrežo Vblge in Dnje-pra povezala v enotni sistem vso sovjetsko energetsko mrežo. To pa niso načrti daljne bodočnosti. V Sibiriji je že marsikaj zgrajenega. Na Óbu in na Irti-šu delata že hidrocentrali pri Ust-Kamenogorskem, nadalje v Novosibirskem in pri Bakhtar-mu. Tudi na novi hidrocentrali pri Ramenskem so se dela že krepko začela. Na temelju sprejetih načrtov bodo na reki Ob in na njenem glavnem pritoku Irtišu zgradili še najmanj deset hidrocentral, med katerimi bo tudi tako imenovani sibirski mamut, t. j. Nižjeobska hidro-centrala, ki bo imela zmogljivost 6 milijonov kilovatov. V bazenu Jeniseja se predvideva presenetljiva slika. V načrtu je gradnja petnajstih hidrocentral, od katerih bo polovica pripadala tako imenovanemu «plemenu mamutov», to se pravi v vrsto največjih hidrocentral. Vsaka izmed teh central bo imela zmogljivost od pet do šest milijonov kilovatov. Na glavnem pritoku Jeniseja Angari so pri Irkucku že zgradili veliko hidrocentralo, toda na Angari grade tudi velikana in sicer pri Bratsku, kjer deset turbin z 225.000 kilovati zmogljivosti vsaka že delujejo. V letošnjem letu pa bo začelo obratovati še nadaljnjih pet turbin z enako zmogljivostjo. Hidro-centrala pri Bratsku bo postala največja hidrocentrala na svetu. Na samem Jeniseju grade veliko hidrocentralo pri Krasno-jarskem, začetna dela pa so se začela že tudi na sijansfci hidrocentrali. Gre v tem primeru za «dvojčka-velikana», ki bosta dajala po 10 milijard kWh elektrike na leto. Reka Lena je minulo leto dobila hidrocentralo Mamakan, na njenem glavnem pritoku Viliui pa gradijo še večjo centralo, ki naj bi s svojo energijo oskrbovala rudnike v osrednji Jaku-tiji ter diamantska polja na istem področju. V celoti bodo na Leni zgradili osem hidrocentral s skupno zmogljivostjo 15 milijonov kilovatov. Poleg teh načrtov v zvezi z izkoriščanjem sovjetskih rek v Sibiriji nameravajo na srednjeazijskem jugu postaviti tudi nekaj hidrocentral, ki bi na eni strani proizvajale električno e-nergijo, z druge strani pa bi vodovje z umetnih jezer uporabljali za namakanje sto tisočev hektarov bogate, vendar pa za sedaj še polpuščavske zemlje, Ce računamo, da so ti načrti predvideni do leta 1980, torej v samih sedemnajstih letih, smemo reči, da so zares veliki, velikopotezni, morda celo drzni. r. V. «aristokratski» pogled od zgomi navzdol na človeške zadeve, za-popran z določeno dozo humorja. Ironija je pozna cvetka kulture, primtegij je starih, zrelih kulturnih narodov. Pri nas, zamudnikih, je domala neznana, m če že kje je, ostane nezapa-žena in nerazumliena: ker preprosto večina naših ljudi nima (še) organa zanjo. Naš človek občuti ironijo kvečjemu kot žalitev. Primer: ko je po prvi svetovni vojni Oton Zupančič prevedel «toniti roman Anatola Francea «Kuhinja pri Kraljici gosji nožiči», me je vsaj ducat literarno zainteresiranih ljudi vprašalo; «Kako, da je šel Zupančič prevajat tako oslarijo?!» Tako zelo tuj jim je bil duh velikega francoskega ironika. Ta «Literarno satirični ka bar ret», ki je bil prvotno baje namenjen drugačnemu ambientu, je doživel pri več «pred» — premierah in pri premieri pri občinstvu odobravajoč sprejem. Marsikatera bodica je zadela ti fino in sprožila spontan smeh in aplavz, Povezava teh raznorodnih in kvalitetno kaj različnih škečev, ki so jo podpirali vmesni songi, je bila po zaslugi režiserja Jožeta Galeta kolikor je sploh mogoče tekoča in učinkovita. Domiselno in iztiirno li-kovno opremo sta prispevala Melita Vovkova in Milan Butina, prikupno glasbo pa Marjan Vodopivec. Diapazon skečev je Sel od vsakdanjega «čistega» humorja, se pravi dovtipnosti zaradi dov-tipnosti, preko raznih stopenj aktualne satire do lirično resigni-rane rahlo humorne obtožbe; v enem od njih je poblisnil celo ščepec ironije. Ne moremo se na dolgo ustavljati pri posameznih avtorjih in njihovih produktih. Samo kratka karakterizacija: «Branjevske čenče» Igorja Torkarja so bile «zabavne». Kljub nepretencioznosti so dosegle svoj zabavni namen v interpretaciji Tine Leonove, Judite Hahnove in Vere Murkove. Povsem drugačnega kova je lirično občutena, malce bridka «Stanovanjska komedija» pesnika Kajetana Kppiča. Poetična je, toplo občutena, toda bolj resi-gnirana rahlo humorna obtožba kot pa satira. Izvrstno sta jo interpretirala Anka Cigojeva in Dare Ulaga. Zametek prave satire je «Prostor pri oknu» Zike Zivuloviča-Serafima, odlomek iz «Obtožene komedije». Imenitno tipiziran je bil Gliša Maksa Bajca v soigri z Danilom Bezlajem (Nekdo) in Janezom Erženom (Aleksa). Psihološko kaj zahtevna, bolj človeško prepričljiva kot satirično občutena je dramatizacija novele Marjana Kolarja «Revolucij ne bo več». Pravo mojstrovino psihološke interpretacij* j* podal Dare Ulaga kot delavec Ploha, a prav posrečeni so bili tudi Maks Bajc (sodnik) Danilo Bezlaj (odvetniki ih Nika Juvanova (zapisnikarica Jožica). Pesnik Janez ‘ Menart je prispeval skeč «Razorožitev skozi stoletja» z izvirnim songom «Nekoč je živel poglavar», ki ima sicer marsikateri duhornt in al* tuaìen preblisk, a ni kot satirik na alegorija na sicer perečo, • le presplošno temo povsem prepričljiv. Kajti alegorija je že pa svojem bistvu vse preveč abstraktna. Alegorični značaj je prevladoval tudi pri izoedbi, zlasti v interpretaciji Razorožitve, ki jo je predstavljala statično kot podoba antičnega kipa prikupna Anka Cigojeva. Pravkar navedeni skeč je, po mojem ne prav posrečeno, zaključil uprizorite«. Mislim, da bi bila za konec literarno satiričnega kabareta učinkovitejša «Plača po učinku» Žarka Petana, ki ji ne manjka satirične o-sti in ki se zaključi z malce poejevsko makabrno in ironično drastično poanto. Izvrstna interpreta; Maks Bojc (Kožca) in Danilo Bezlaj (upravnik). Povezujoče songe, med katerimi je bilo tudi nekaj izpod peresa našega najbolj popularnega humorista Franeta Milčinskega, sta v živahnem in prijetnem duetu zapela Katariho lev »tikova in vsestranski Dere Iliaca. 1 VIAniMIR BARTOL o .....IIIIIIIIIIIIIII ......III..MII Ululili ■tllllllllllllllllll Ml II.. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Znašli F Zagrebu je bilo v nedeljo, 13. t. m., zaključna prireditev festivala «Zagreb 63». Med številnimi gosti je bilo opaziti Anico Magašič, predsednika Sveta za kulturo LR Hrvaške, Večeslava Holjevca, predsednika zagrebškega ljudskega odbora, in številne druge predstavnike javnega, političnega in kulturnega življenja. Ob tej priliki je bito podeljenih 10 nagrad. V kategoriji ples--nih melodij je največ glasov občinstva prejela kompozicija Ivice Krojača «Platno, barve in twist», ki ji je tako bila poda-Ijena nagrada 200.000 dinarjev. Nagrado je razpisal Zagrebški velesejem. Drugo mesto je pripadlo pesmi «Malena» Marije Radič, ki je prejela 150DOO din nagrade «Radio-industrije Zagreb» in «Združenja kompozitor-jev lahke glasbe Hrvaške». Na tretje mesto se je po številu prejetih glasov uvrstila pesem «Jesenski dež» Milana Lentiča. Prejela je nagrado 100.000 din tovarne «Neva» iz Zagreba. Tednik «Globus» pa je za naj- boljšo popevko dodelil nagrado 200.000 din, kompoziciji «Zagreb, Zagreb!» Alfonza Vučera. Tej pesmi je bila podeljena nagrada 100.01)0 din, ki jo je Turistična zveza razpisala za najboljše delo o Zagrebu. Časopis «Večer-nji list» je za najboljšo kompozicijo z 80.000 dinarji nagradil Draga Dikliča, in sicer za njegovo pesem «Se samo danes i zvečer», «tem ko je nagrada | «Zagrebške pinoramek V zttesku 50.000 din prejel Ferdo Pomy-kal za svojo uspešno priredbo VUčerove pesmi «Zagreb, Zagreb»! Kip Vojina Bakiča «Srebrna ptica» je predsednik zagrebškega ljudskega odbora, Ve-ieslav Holjevac, podelil Miluti-nu Vandekarju za njegovo pesem «Bolero noči», in to kot u-stvarjalcu najboljše melodije. Milutin Vandekar je za svoje delo prejel tudi prehodni pokal Zveze kompozitorjev lahke glasbe Jugoslavije. Za najboljše besedilo pa je prehodni pokal Zveze kompozitorjev lahke glasbe Jugoslavije pripadel Dragu Bri-tviču, ki je besedilo napisal za Spišičevo pesem «Milijonar». ......... SÉN# Elizabeth Taylor je skupno z Richardom Burtonom začela v Londonu snemati nov film, za katerega pa se ne ve, ali ga bodo pripeljali pod streho. Tako vsaj vedo povedati nekateri. se boste v težavah, ki pa se Jih boste kmalu otresli. Do ljubljene osebe kažete premajhno tenkočutnost. Utrujenost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prevelik optimizem v finančnih zadevah ni utemeljen. Prehodna zaskrbljenost glede neke drage osebe. Počivajte. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zanemarjajte svojega dela zaradi družinskih skrbi. Malo zadovoljstva in mnogo tesnobe. Zdravje nespremenjeno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne sprejemajta novih pobud na poslovnem' področju. Ljubosumnost neke osebe vam bo pokvarila dan. Zdravje dobro." ; ; i; , : LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo vas bo prosil za posojilo, ki ga ne boati anali odreči. Znašli m boste HOROSKOP v družbi starih prijateljev. Zdravje odlično. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Udeležili se boste neke diskusije v zvezi z obljubo, ki ste jo dali pred časom. Prehodne nevšečnosti v družinskem Krogu. Zdravje Izboljšano. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Deležni boste vse pomoči prijateljev v nekem važnem vprašanju. Neko novo prijateljstvo bo zavzelo važno mesto v vašem srcu. Prehodno nerazpoloženje.nti i i ,> ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Vaša strast za špekulacijo vam bo to pot zagotovila lep uspeh. Ne bo- dite po nepotreonein nasilni in ljubosumni. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupana vam bo zelo važna naloga. Skušali se boste razvedriti v veseli družbi. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) I-me|l bost« nekatere nevšečnosti u-pravnega značaja. Svojemu prijatelju boste dali zelo dober nasvet. Nervoznost. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Pulite se pred finančnimi špekulacijami. Ne dovolite, da bi se vaš optimizem razvil do neodgovornosti. Zdravje Izvrstno. ' RlBl (od 20.2. do 20.3.) Danca n ne. bost« čutili sposobnega za dola. Skušajte premagati občutek osamljenosti in zapuščenosti. Zdravje občutljivo. Goriško-beneški dnevnik VELIK NAPREDEK TELEFONIJE V ZADNJIH NEKAJ LETIH Od včeraj je Gorica povezana teleselekcijo^ z vsemi kraji Veneta V mestu se naglo približujemo 4.000 aparatom, kar pomeni, da razpolaga s telefonom vsak deseti meščan Razvoj telefonije v Gorici je včeraj zabeležil pomemben uspeh: naše mesto se je po sistemu «te-leselekcije» povezalo z vsemi kraji Veneta. Kdor se hoče posluževati novega sistema, ki ima pred uporabo «gospodičen» to prednost, da zavrti spredaj postavljeno fiksno številko, bo prihranil predvsem na času, ker bo dobil zvezo nekaj sekund po sestavi zaželene številke, prihranil pa bo tudi denar, če bo preko avtomatske medkrajevne zveze imel prav kratke razgovore. «Teleselekcija» za sedaj ni prodrla samo v Južni Tirol, vendar pa bo v najkrajšem času, morda prej kot v enem letu navezan tudi ta del Veneta na avtomatiki medkrajevni pogovorni sistem po telefonskih žicah. Naprave so montirali specializirani delavci v zgradbi TELVE v Gorici. K že obstoječim aparaturam so dodali še nekaj novih, ki delujejo povsem samostojno s pomočjo elektronskih naprav. Le-te svobodno izbirajo proste linije med dvema telefonskima naročnikoma. Medtem ko je uslužbenka pri medkrajevni imela na razpolago samo eno linijo, si «teleselekcija» poišče svobodno linijo, ki ni nujno, da je najkrajša zveza med dvema krajema, ampak je lahko tudi najdaljša in najbolj nemogoča; osnovno je, da je prosta. Naprave za avtomatske medkrajevne pogovore so nameščene v manjši sobani osrednje zgradbe državne telefonske družbe TELVE, naprave za mestne pogovore, ki so neprimerno večje, pa so nameščene v večji dvorani. Čeprav se število naročnikov neprestano veča, je v njej še vedno precej prostora za nove priključke. Vsakih 100 aparatov «piše» na posebni tabeli število enot, ki so jih «potrošili» za medkrajevne pogovore. Občasno delavci fotografijo tabele, da se izdelajo računi in da obenem priskrbijo verodostojne dokaze o stanju porabljenih enot. Obiskovalec ima med tisoči in tisoči žic, ki se križajo med seboj na podlagi iapletenega sistema, občutek, kot da je med tisoči in tisoči ljudi; mimo njega drsijo po žicah neslišni pogovori, katerih pričetek in konec zaznamuje zvok majhnih mehanizmov, ki ustvarjajo kontakte med dve- lllllllllllllllllllllllllIHIIIIIIMIIlUnilEllllllllllllllllllll VERDI. 16.30: «Casablanca», H. Bo-gart in I. Bergman. Ameriški film. CORSO. 16.30: «11 delitto non paga», P. Brasseur, G. Cervi in D. Darrieux. Italijanski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Mein Kampf» — drugi del (od stalingrajske bitke do nuemberškega procesa). Nemški dokumentarni film. Mladini ma sobesednikoma. Ce bi hoteli poiskati prispodobo, tedaj bi rekli, da je ta soba podobna možganskemu centru, ki ustvarja kontakt med dvema živčnima celicama. Da je v tem središču vse v najboljšem redu, skrbijo specializirani delavci. Njihova naloga ni odstranjevati okvare, ampak jih preprečevati. Zato neprestano nadzorujejo vse priključke, aparate in kdo ve kaj še, kar je z njimi v zvezi, da je usluga kar najbolj popolna. Ker pa smo že pri stvari, tedaj naj navedemo še nekaj podatkov, ki so nam jih posredovali o lanskoletnem pribitku novih naročnikov. Te dni bo Zveza slepcev pričela nositi telefonske sezname naročnikom na dom. Koliko jih je? Sodijo, da smo v mestu Gorici prav blizu 4.000 telefonskih aparatov, kar z drugimi besedami pomeni, da ga ima vsak deseti meščan. S 7,29 odstotka pa je go-riška pokrajina v Venetu dosegla povprečje telefonskih naročnikov. Izjema je samo Trst s svojimi 27 odstotki, kar pa je pripisati dejstvu, da ima veliko mesto tako šibko zaledje, ki predstavlja pokrajinsko ozemlje. V 10 mesecih prejšnjega leta se je število naročnikov zvišalo za 6,35 odstotka, ker nekako ustreza povprečju iz leta 1961, ko smo dosegli za 9,56 odstotka več naročnikov. Glede razširitve omrežja na podeželje, posebno na Vrh, za katerega so občani pa tudi občinska uprava napravili že toliko korakov, TtBLVE v Gorici nima pristojnosti, da sklepa o zadevi. U-strezen sklep mora sprejeti pristojno ministrstvo v Rimu, ki predlog prouči in naroči družbi, naj delo izvrši in skrbi za redno zvezo z novim javnim telefonom. Drevi v Gorici občinska seja Drevi ob 21. uri bo v Gorici seja občinskega sveta. Svetovalci bodo pričeli razpravljati o dnevnem redu, ki obsega 47 točk. Lotili pa se bodo tudi nekaterih zadev, ki jih niso rešili na prejšnjih sejah. Potres v Rajblju poškodoval neko hišo pod 14. letom vstop prepovedan. ČET ' ■ • - - INTRALE. 16.30: «Twist, Lolite e vitelloni», A. Fabrizi in Peppino Di Capri. Italijanski film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 2 stopinji nad ničlo ob 15.10, najnižjo 10 stopinj pod ničlo ob 2.20 ponoči. Povpreč-■ “ odst. Potres v Rajblju, ki so ga začutili prejšnji dan, je imel še dva sunka: ob eni in 5.30 včeraj zjutraj. V rudniku ni bilo delavcev. Žrtev tudi ni bilo. Le neka hiša se je tako zrahljala, da bo po vsej verjetnosti neuporabna. telefon ima že precej časa, v vasi so asfaltirali tudi vse steze, ki povezujejo razkropljene hiše, skratka, vas je temeljito spremenila svojo podobo. Po zaslugi zagrajske občinske uprave, pod katero spada ta občina, pa bodo v kratkem uredili še cesto, ki povezuje Martinščino z Zdravščino. Ustrezen sklep Je namreč že sprejela občinska uprava. V Stolbici v Reziji bodo razširili poslopje osnovne šole in zgradili nov vrtec. O zadevi je razpravljal občinski svet v Reziji. V nedeljo, 20. januarja gostuje prvič v prosvetni dvorani v Gorici instrumentalni in vokalni ansambel bratov A VSE NIK Pričetek ob 20. uri. Sedeži po 400 lir, stojišča po 300 lir, stojišča za dijake 200 lir. PRAVOČASNO si priskrbite vstopnice, ki so v prodaji samo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95 ... , Avtomatske naprave, ki urejujejo mestne ter medkrajevne pogovore, so pod stalnim nadzorstvom visoko specializiranih delavcev imMtMMiMMMHMiiiHiHiiiiiniitiimiiMniMiiiitiiiMttiiiiiiiitmtiiitiimtiiittmtiiitittiiiiiimtitmitiimiiiiitmMiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Ob prehitevanju je zadel v avto Ri je potem treščil v drevo Potem ko se je zaletel v obcestni kamen, bo moral plačati še globo, ker je vozil skuter brez voznega dovoljenja Uredili bodo cesto iz Zdravščinc na Martinščino Martinščina na Krasu je v zadnjem letu napravila velik korak v razvoju. Preskrbeli so ji vodovod, be dnevne vlage je bilo 63 Včeraj zjutraj je Vilma Bregant por, Vižintin iz Sovodenj povila v gorički bolnišnici krepkega sinčka. Srečni materi in očetu Oskarju čestitajo ob tem veselem dogodku prijatelji in znanci. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Pred goriškim okrožnim sodiščem so obravnavali včeraj dopoldne skoro izključno prizivne razprave proti razsodbam okrajnih sodnikov v Krminu in Tržiču. V odsotnosti obtoženca so proučili sodniki priziv 19-letnega Vittoria Bernardinija iz Ločnika, Ul. Osopo 3, ki ga je okrajni sodnik v Krminu dne 4. junija lani obsodil na 40 dni pripora in plačilo 4500 11* globe, zaradi prekrška cestnega pravilnika. Bilo je dne 1. aprila okrog 14. ure, ko se je Bernardini peljal z motociklom Gilera 98 iz Vidma proti Gorici. Na zadnjem sedežu je imel 22-letno Marijo Tofful prav tako iz Ločnika. Blizu Moše je vozilo nenadoma zavil preveč proti desni, se zaletel v obcestni kamen in oba potnika sta padla na tla. Pri tem je bil Bernardini ranjen ter se je moral zdraviti v goriški bolnišnici 20 dni. Prav tam pa je zvedela za incident tudi policija, ki je napravila zapisnik, na podlagi katerega je prišla zadeva pred sodnijo. Izkazalo se je, da je Bernardini vozil motocikel brez šoferske izkaznice in zato je bil tudi obsojen. Pri včerajšnji razpravi Je sodišče potrdilo prvo razsodbo s pripisom večjih stroškov, ki jih bo moral plačati Bernardini. Obtoženca je uradno branil odv. Ma-molo. *41* Tudi 43-letni Virgilio Prhat, k ima domicil v Trstu, pa že neka časa živi kot emigrant v Franciji, se je pritožil proti sodniku iz Tržiča, ki ga je 17. maja lani obsodil na mesec dni zapora, pia čilo sodnih stroškov in stroškov civ. stranke, kateri bi moral pia čati takoj na račun odškodnine 600.000 lir. Dogodek, ki je bil predmet razsodbe, se je razvijal takole: dne 13. 9. 1960 se je Prhat peljal z avtom «Aronde 1300» po državni cesti od Sesljana proti Tržiču. Z njim sta bila v avtu še dva jugoslovanska državljana, ki prav tako živita sedaj v Franciji. V bližini Devina je Prhat prehitel avto «Fiat 500», ki ga je v isti smeri vozila pred njim Renata Le-ghissa iz Trsta, Ul. Giulia 13, Ko je bil že skoro mimo, pa je zadel od strani v «Fiat 500» ter ga povlekel nekaj metrov s seboj. Ko sta se avta ločila, je šoferka izgubila kontrolo nad svojim vozilom, ki je krenilo proti levi in treščilo v obcestno drevo. Le-ghissa je pri tem zletela iz avta in dobila pri tem poškodbe, ki si jih je morala zdraviti 8 dni. Včeraj je sodišče Erhatu, ki je bil odsoten, znižalo kazen na 20.000 lir globe, vse ostalo pa je potrdilo kot je odločil sodnik v Tržiču. Obtoženca je branil odv. Blessi. Drž. tož. Piacentino; preds. sod. Cenisi; zap. Daidone. Gorici. Voznina po 1200 lir za člane in po 1300 lir za nečlane. Kosilo iz nahrbtnika. Za prehod meje zadostuje veljavna propust-nica. Odhod avtobusa iz Gorice (kavarna Bratuž) ob 4.30 zjutraj, iz Podgore ob 4.45. Povratek zvečer. Izlet SPD v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi ob priliki mednarodnih smučarskih skokov na mamutski skakalnici v Planici, ki bodo predvidoma v nedeljo 24. marca, enodnevni avtobusni izlet za člane in prijatelje v Planico. Vpisovanje v kavarni Bratuž v PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Dvakratni poseg gasilcev Včeraj dopoldne ob 7.55 so zopet poklicali goriške gasilce na žago Zul-li v Ul. P. Diacono, kjer je že večkrat gorelo v sušilnici lesa. Tokrat je požar izbruhnil zaradi premočnega segrevanja. Zgorelo je 4 kub. m smrekovih desk. Škodo cenijo na okrog 120.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Gasilci so bili dobre pol ure na delu. Nekaj pred 12. uro so poklicali gasilce v stanovanje Tomasetti v Ul Rossini 10, kjer so se vnele saje \ dimniku. Tudi tu so po polurnem delu odstranili nadaljnjo nevarnost, škodo cenijo na 10.000 lir. PREVELIKE ZAHTEVE ZA MALO DELA Ayala ne pride v poštev za treniranje italijanske teniške reprezentance Zopetna ponudba Jaroslavu Drobnemu? RIM, 15. — Italijanska teniška zveza se je odpovedala namenu, da bi najela čilskega profesionalnega Igralca Luisa Ayalo za trenerja italijanske ekipe za Davisov pokall963. Ta sklep so sprejeli člani tehnične komisije FIT, ki so se sestaii v soboto in nedeljo na podlagi dejstva, da Ayala ni odgovoril na predlog zveze, zaradi česar je komisija sprejela Ayalov molk kot odklonitev predloga. Komisija se je pozanimala pri raznih tehnikih, katerim pa namerava poveriti ne vloge trenerja, pač pa «vodje ekipe». V zvezi z nastopom na turnirju za Davisov pokal je tehnična komisija sestavila spored treningov za izbrane igralce. Za Pietrangelija, ki je te dni prispel v Formio, so se treningi že začeli. Njegove tehnične priprave bo vodil angleški igralec Mike Davles, atletske pa Inštruktor formijske šole za atletiko. Po proučitvi koledarja za letos je komisija sklenila zavrniti vabilo sovjetske teniške zveze, s kate» rim bi morala dva ali trije italijanski igralci sodelovati na mednarodnem prvenstvu Sovjetske zveze v pokritih dvoranah, ki bo v Moskvi od 24. februarja do 3. marca. Glede «pokala de Galea» je komisija predlagala naj bi prireditveni odbor prepustil organizacijo italijanske cone italijanski teniški zvezi. Kljub obsežnemu dnevnemu redu sestanka tehnične komisije FIT, se je ta v glavnem bavila z rešitvijo problema trenerja za italijanske reprezentante. Kot se je izvedelo iz krogov Federtennisa, so si člani e-notni v dejstvu, da Je trenutno Jaroslav Drobny edini sposoben trener. Predvsem je Drobny, rojen na Češkem in sedaj naturalizirani Anglež, dober poznavalec italijanskih razmer in še posebno igralcev, pri katerih je zelo v čislih. Ta je treniral italijansko ekipo 1960. in 1961. leta in sicer z odličnimi rezultati: obakrat se je namreč Italija uvrstila v finale turnirja za Davisov pokal. 1962. leta je Drobny treniral Svede, ki so zmagali v evropski coni. Zaradi tega odpade vsaka možnost najema Ayale, ki ne samo, da ni odgovoril na italijanski predlog, temveč je še prej zahteval izredno visok znesek za dva meseca Ayala bi moral trenirati «pla-ve» junija in julija in za ta dva meseca je zahteval 3 milijone lir. V zvezi s treningi se je izvedelo, da bo tudi Sirola vadil pozimi in sicer skupno s Pietrangelijem in Tacchinijem Sirola in Tacchini bosta kmalu prišla v Formio, kjer je že Pietrangeli s skupino mladih, nadebudnih igralcev * * * LONDON, 15. — Bivši wimbledon-ski prvak Jaroslav Drobny je danes izjavil, da bi se radevolje vrnil v Italijo, če bi mu FIT nudila sprejemljive pogoje. Drobny je pripomnil, da mu je vodstvo italijanske teniške zveze ponudilo pred dvema letoma dobro pogodbo za sprejem mesta «direktorja» italijanske ekipe za Davisov pokal, a je moral žal predlog zaradi družinskih razmer zavrniti. «Ce bi mi danes ponudili isto, bi brez nadaljnjega sprejel» je še rekel Drobny Na opozorilo, da je Ayala za dva meseca zahteval tri milijone lir, se je Drobny nasmehnil in Izjavil, da bi za isto vsoto ne samo treniral, temveč bi tudi prodajal «spaghette». PLAVANJE 173 tekmovalcev na mednarodnem mitingu v Bremenu BREMEN, 15. — Sedmega me* narodnega plavalnega mitinga, »M bo 26. in 27. t. m. v Bremenu, e® bo udeležilo 173 tekmovalcev iz držav. Med temi, poleg seveda nW boljših evropskih plavalcev, bodo-dva Japonca — Fujimoto (prosto) in Fukushima (hrbtno) — In štlrj» Američani — Stickles (prosto), ’9' stremsky (prsno), Schulhof (ine' tuljček) in Stock (hrbtno). , ! BOKS Eddie Cotjj opil v Li®“. LIMA, 15. — Američan ton, ki bo v petek nastopil v . proti Mauru Mini iz Peruja, je J* javil, da bo zahteval nevtralnem sodnika, ki govori špansko in efl' gleško. Ta dvoboj v 12 rundah sn>*' trajo za polfinale svetovnega Pr’ venstva. , Petkov dvoboj bo drugi med W ksarjema. V prvem, ki je bil oktobra lani, je Mina premaS* Cottona in tako postal izzivač št. * svetovnega prvaka Američana H» rolda Johnsona. 'I Cotton, ki je po porazu izJ»W da mu nista ugajali ne hrana t aa mu nisi» ugajali ne nnuu* ~ : * voda Lime, si je tokrat prinesel »J -rojstnega mesta, Seattle, 25 kg ne in 60 litrov vode. Iz Lime Cotton odpotoval v Nemčijo, kj®* bo 26. t. m. nastopil proti Netn®“ Eriču Schoeppnerju. Slednji se kasneje spoprijel za evropsko no s sedanjim prvakom ItalijanO® Giuliom Rinaldijem. u 0l I«»«"0 ir SMUČARKE V SCHRUNSU Marianne Jahn tudi v veleslalomu Hecher jeva, kljub padcu, tretja SCHRUNS, 15: — Po včerajšnji zmagi v slalomu ženskega tekme vanja v Schrunsu - Montazonu, je Marianne Jahn danes zabeležil» uspeh tudi v veleslalomu. Avstrijka je za las premagala sicer odli* no in drzno Francozinjo Marielle Goitschel, medtem ko je Avstrijk® Traudì Hecher, kljub padcu kake tri metre pred ciljem, zasedla tretje mesto. Današnje tekmovanje v veleslalomu Je potekalo v znamenju fran-cosko-avstrijskega dvoboja. Med prvimi desetimi se je uvrstilo 7 Avstrijk in 3 Francozinje. Samo Italijanki Pii Rivi se je posrečilo vmešati se v borbo, vendar brez posebnega uspeha: zaradi slabe forme se je morala Riva zadovoljiti z osmim mestom. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. MARIANNE JAHN (Av.) 1’34’’39 2. Marielle Goitschel (Fr.) 1’34”51 3. Traudì Hecher (Av.) 1’36”48 4. Fannie Famose (Fr.) 1’36”81 5. Erika Netzer (Av.) 1’37” 6. Madeleine Bochatay (Fr.) PST’1*: 7. Barbi Henneberger (Nem#)4 1’38”70 8. Pia Riva (It.) 1’39”00 9. Therese Obrecht (Sv.) 1’40”2» 10. Inge Jochumn (Av.) 1’40”66 i*0, NOGOMET LONDON, 15. — Zaradi poškf*L jj be na desnem kolenu, do kai»re ^[ T prišel v srečanju za evropskf po*® J proti enajstorici Glasgow Rang®1* je moral kapetan in zveza Totten hama in Severne Irske Dan™ Blanchflowers včeraj v bolni šnW? Zelo verjetno bodo morali igral®' operirati. Nezgoda na cesti Včeraj okrog 6.30 zjutraj so pri peljali v goriško civilno bolnišnico 19-letnega Claudia Lamanda iz Ul. sv. Antona 22, v Gorici. Fant je namreč malo prej dobil poškodbe pri neki cestni nezgodi. Zdravniki so mu ugotovili več prask na obrazu In na levi roki ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. S kolesa je padla Popoldne okrog 16.30 so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 20-letno Marijo Maden, doma iz Gradiške, Ul. Dante 37, ki si je malo prej pri padcu s kolesa zvinila desno nogo in verjetno tudi zlomila piščal. Po pregledu so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju. V soboto je bil v Gorici namiznoteniški turnir za, (podrobno bomo še pisali) so zmagali Doberdobcl. prehodni pokal Prosvetne zveze. Kot smo že poro?®J Na sliki: pogled v dvorano med uspelim turnirje*” uspelim »»««»»*«»»»»»««»•»♦**«*«•*•**»••♦♦♦♦***«»«»♦♦•»♦»*•»*♦♦♦♦♦♦ DONALD H0N1G PRIKAZEN OB KAMINU To j« bil dostojanstven podeželski dvorec pod mogočnimi bukvami. Nekoliko mračen, nekoliko zapuščen — ampak to je imelo svoj razlog: nihče ni hotel v njem stanovati, odkar si je Henry Cannon, njegov bivši lastnik, v njem pred petindvajsetimi leti vzel življenje. Jaz pa se nisem bal. £a smešno nizko ceno sem kupil posestvo in si dvorec uredil po svojem okusu. Pisal sem svoj tretji roman in skrivnostna tišina, prasketanje bukovih drv v kaminu in šuštenje orumenelega listja pred oknom so dobrodejno vplivali name. Edini sosed, ki sem ga od časa do časa srečaval, je bil podeželski zdravnik dr. Albert Morris. Bil je tudi edini, ki sem ga rad sprejel pri sebi — razen čistilke, ki je prišla vsak dan za nekaj ur iz vasi. Dr. Morris je bil sivolas mož že čez sedemdeset let. Ko me Je prvič obiskal, si je radovedno o-gledal hišo in prikimal: «Lepo ste si uredili tukaj, gospod Brent.» Dr. Morris me je poznal samo pod mojim pisateljskim imenom. «Nisem sl mislil,» je nadaljeval, «da bom stopil v to hišo še enkrat kot gost. Zadnjič pred petindvajsetimi leti sem moral opraviti žalostno dolžnost: napisati sem moral mrliški list za Henryja Cannona. O njegovi smrti ste gotovo slišali, kajne?» «Mimogrede,» sem dejal, mu potisnil naslanjač bliže k ognju in se mu spodbudno nasmehnil. «Vsa zadeva pravzaprav niti ni tako skrivnostna,» Je pričel stari zdravnik. «Marsikaj v njej si lahko razložimo na naraven način. Kljub temu ostaja precej nejasnega, celo grozljivega. Kot trezno misleč zdravnik bi si raje odgriznil jezik, kot da bi pripovedoval zgodbe o strahovih.» Pozneje se mu je pri steklenici rdečega vina in ob dobri cigari vendarle razvezal jezik. «Povedati vam moram, gospod Brent, da je bilo na gospodarju te hiše nekaj mračno skrivnost- boste mogli zaspati. Henry Cannon je bil molčeč čudak. Ko mu je bilo štirideset let, je bil videti kot sedemdesetletnik. Ni se mogel odločiti, da bi se oženil. Morda se tudi nobena ženska ni mogla odločiti, da bi ga vzela. Ljudje so se njegove visoke, koščene mračne postave najraje izogibali. V vasi je veljal za strašilo otrok. Seveda tudi služabniki niso dolgo vzdržali pri njem. Razen enega, Johna Keeverja...» Sklonil sem se naprej in dregnil v ogenj. Plameni so švignili kvišku. «Verjetno sta se Cannon in Keever zato tako dobro razumela, ker je bil služabnik prava kopija svojega gospodarja. Mršav možak z ostrimi očmi in o-kamenelim obličjem. Bil je hkrati kuhar in čistilka, oskrbnik in vrtnar. O njem smo vedeli le to, da je bil vdovec. Pri sebi je imel sina Timothyja, desetletnega dečka. Cannon je prenašal dečka le zato, ker je od zore do mraka pomagal očetu. Noben o-tròk v vasi mu ni zavidal. Do katastrofe je prišlo nekega poznega zimskega popoldneva tu v tej sobi s kaminom...» Naslonil sem se v svojem na-slanjaču nazaj in si poizkusil prizor predstavljati. «Henry Cannon se Je vrnil z nega, pa čeprav morda nocoj ne | jahanja. Iz neznanega razloga je bil tega dne še slabše volje kot po navadi. Ko je stopil v na pol temno sobo, je bil Timothy pravkar zaposlen z zlaganjem drv ob kami. nu. Cannon je dečka nekaj časa opazoval, nato pa je brcnil v kup skrbno zloženih drv in nahrulil fanta, naj svoje delo bolje opravi. Timothy je začel znova in zopet mu je Cannon prevrnil ves kup... Ko se je to še tretjič ponovilo, si je deček drznil plašno u-govarjati. Tedaj ga je Cannon v neobrzdani jezi udaril s pestjo po tilniku. Timothy je izgubil ravnotežje, udaril z glavo na železni rob kamina in nepremično obležal. Cannon ga je brcnil s škornjem in se zadrl nad dečkom, naj se ne pretvarja in naj brž vstane. Toda deček se ni ganil. Gospodar je jezno stopil v kuhinjo k služabniku. Povedal mu je, da je malo sunil dečka, ki je takoj izgubil zavest. Keever je stopil v sobo. Nekaj časa se je trudil ob otroku, slednjič pa se je dvignil. «Timothy je mrtev, gospod Cannon...» je dejal mirno. * * * Strmel sem v ogenj. «Kdo vam je to pripovedoval — Cannon ali Keever?» «Keever mi je zaupal,» je odgovoril zdravnik, «in sicer pozneje, ko... toda na to bova še prišla. Vsekakor je bil spočetka silno vznemirjen. Prisegel je, da je šlo za nesrečen primer, iri je rotil očeta s tisoč obljubami, naj ga ne naznani. Gotovo ga je mučila vest — bal še je kaznilnice. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega: Keever se je dal prepričati, da je bolje za oba, če na strašni dogodek pozabita. Domnevam, da mu je za to obilno plačal. Služabnik je odnesel svojega sinka v sobo. Zvečer je naložil trupelce na voz in ga odpeljal v trideset milj oddaljeno otrokovo domačo vas. Tam ga je dal pokopati ob njegovi materi, še danes mi ni jasno, kako si je priskrbel potrebni mrliški list. Čez štiri dni se je Keever vrnil in nadaljeval svoje delo, kakor da se ni nič zgodilo. Zdelo se je, da je trava pozabljenja prerasla tragedijo... dokler ni čez kake tri mesece prišel Can non k meni. Bil je zmeden, njegove oči so čudno žarele. — Ali sem v vaših očeh moški z zdravim razumom, doktor? — me je vprašal zmedeno. Odgovoril sem mu: — Vi ste sicer res težak človek, Cannon, ampak nori niste — Ali sem videti kot človek, k: verjame v duhove? — Nobenih duhov ni, vanje verjamejo samo norci. Divje me je pograbil za roko: — Pač, pači Videl sem prika- zen! Nocoj... videl sem Timothy. ja Keeverja... Obotavljaje mi je povedal zgodbo o dečku. — Nocoj pa... bilo je v mraku... stal sem ob oknu in zamišljeno gledal ven... tedaj sem zagledal dečka... stal je ob nekem grmu in nepremično gledal, ne, strmel vame... Mislil sem, da je utvara, in sem zaprl za nekaj trenutkov oči. Ko pa sem jih zopet odprl, je stala mala postava še vedno tam... hladna roka me je pograbila za srce... stopil sem od okna in poklical Keeverja... pogledal je skozi okno in zmajal z glavo. Pogledal sem preko njegovih ramen... in resnično, nobenega sledu o dečku... zdelo se mi je, kot da sem imel hude sanje... Miril sem ga, kolikor sem mo-gel: — Halucinacije, Cannon, nič drugega... Grmovje dobi v mraku včasih čudne oblike... Odšel je pomirjen. Verjetno mu je bilo silno žal, ker mi je zaupal zgodbo o dečku. Čez teden dni je znova pritekel k meni. Drhtel je po vsem telesu, kot da bi imel mrzlico. — Bil je zopet tu, doktor... mali Timothy... ko sem po večerji stopil v sobo s kaminom... je stal tam... natanko na istem me-stu, kjer se je tisto zgodilo... videl sem ga čisto razločno... — Ali ste prikazen nagovorili? — sem ga vprašal. — Niti glasu nisem spravil iz sebe... zdirjal sem ven, poiskal Keeverja... ko sva se pa skupno vrnila, je bila soba prazna... Ampak prisegam vam, doktor, deček je bil tu... znorel bom... Minili sta dve uri, preden sem moža vsaj malo pomiril. Odkrito sem mu govoril o občutku krivde in ga naravnost vprašal, ali bi ne bilo bolje, če bi se sam prijavil sodišču. — Ah, nesmisel! — me je o-sorno zavrnil in jezno oddirjal. čez deset dni me je poklical Keever v dvorec; sporočil mi je, da je gospodar hudo bolan. Bilo je že po polnoči. Henry Cannon je ležal oblečen na postelji in težko dihal. — Bil je zopet tu, — je hropel, — malo prej... ko sem hotel iti spat... pravkar sem prižgal sveče... tedaj so se odprla vrata... na pragu je stal on... me gledal... ne vem, kako dolgo... oh, bilo je strašno... tega ne prenesem več... Cannon se je stokaj e premetaval po postelji. Dal sem mu injekcijo močnega pomirjevalnega sredstva in počakal, da je zaspal. Razmišljal sem, kaj naj ukrenem. Pa ni bilo potrebno nič več ukreniti. Naslednjega dne mi je navsezgodaj telefoniral Keever in mi sporočil, da je našel gospodarja obešenega v sobi s kaminom. Ugotovil sem smrt zaradi 1 O momora. Na dan pogreba je^jj ever zapustil posestvo, daljni sorodniki v WaleSU, ? se bali vseliti se v dvorec. je iz okolice so se v velikem L ku izogibali hiši. Pravzaprav\ mi niso vedeli, zakaj, ker ni**, ni poznal pravega ozadja sa*”j mora Henryja Cannona. sem molčal., do dnnniniecffl d™ do današnjega Zdaj sem pa vesel, da sem r. posled lahko spregovoril o te*^ Dr. Morris je obmolknil. tja jaz sem se pogreznil v wK, Dolgo sva oba zamišljeno *” čala. * * * Ko sem ostal sam, sem z94> dal Timothyja Keeverja. V .,#( calu na steni sem videl tridesetletnega moža z m®^ razredčenimi lasmi in s prv’ gubami okoli oči in ust. Jaz sem bil Timothy. j Ko sem ugašal luči in se ", časi vzpenjal po stopnica*’ji spalnico, sem se spomnil ur» t, pa je bil do Henryja Cani*0 moža brez vesti. — Vnaprej: UREDNIŠTVO’ TRST — UL MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir . letna 1800 lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubb • — ........ ......................— OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. = Mali oglasi 30 lir beseda. —: Vsi oglasi se naročajo prj uprav Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ^ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 )