'ostnlna plačana v gotovini LetO LV.	V LlUbUanl, V sredo, dne 30. novembra 1927. St. 272. Posamezna številka 2 Dir
Naročnina
Dnevno Ijtdaja
ta državo SHS
neieCno ZO Din polletno 120 Din selolelno 240 Din
ca Inozemstvo mesečno 33 Din oedei)»lta lzdn|n celoleino vJugo-ilavill so Din, za Inozemstvo IOO D
Krs-tess
i/KiiaUfvo /e n Kopitarjevi ulici it. Silil 11 okoplal se ae vračalo, nelranktrana plima se ne sprelemalo * Uredništva telefon »t. 2OSO, upravnlitva it. 2329

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i Slolp. pelll-vrsla moli oglosl po 130 ln2D,ve£|l otjlo.l nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po V In 4 Din. V uredr. I Sitem delu vršilca wo 10 Din □ Pri veCiemc
Izide ob 4 zlulroJ
razen pondetlka ln dneva po priznlKu
Uprava le vKopltarlevl ul.ii.6 * Čekovni
..... ..... ' -<?
3« OUtU/UfU.tf. r	tr'.(lff i
St. 3».OII, Prapa In llunul it. 24.797
račun: Clubllana Ste t. lO.tiSO ln 10.341 za Imerate, Saralvvo SI. 7S6.J, I.a
jreb
Važen socialno-poiitičen uspeh.
Nekatere neprimerne točke predloženega finančnega zakona, katerim se z vsemi razpoložljivimi močmi upira tudi naša stranka, so v zadnjih dnevih tako okupirale splošno pozornost ljudstva, da smo pri tem popolnoma prezrli mnoge jako važne uspehe, ki jih je rodilo naše sodelovanje v vladi. Nočemo omenjati tu zakonskega načrta o izenačenju davkov, ki vsebuje več jako dalekosežnih določb, ki bodo prišle v prid zlasti gospodarsko šibkim slojem, kajti o tem bomo lahko ob priliki njegove obravnave še mnogo govorili, pač je pa umestno, da ugotovimo par jako važnih uspehov v področju socialne politike, ki so deloma tudi pomembne načelne važnosti.
Najprej gre za izrabo milijonskega fonda za borze dela, ki jc ležal doslej v belgrajski hipotekami banki in ki jc znašal žc nad 40 milijonov dinarjev. Ta fond je ustanovil svoje-časno dr. Žerjav, ki je uvedel k že itak visokim zavarovalnim prispevkom še posebne doklade za vzdrževanje posredovalnic za delo. Kakor so vsa dela tega politika jasno pričala, da nima nobene potrebne strokovne kvalifikacije za mesta, ki jih jc zavzemal, tako je tudi ta ukrep dokazoval njegovo nesposobnost v tem oziru. Dr. Žerjav je namreč naprtil delavcem nove dajatve, tudi določil namen teh dajatev, ni se pa pobrigal vsaj za to, da bi se te dajatve tudi res uporabljale v določeni namen. Posledica takega »socialnega delovanja« je bila seveda ta, da so delavci pač morali plačevati, denar je pa ležal dolga leta v belgrajski hipotekami banki, kjer je imela korist od njega le banka.
Uspeh naše parlamentarne delegacije je, da se sedaj ta denar dvigne ter vrne posredno nazaj delavskim krogom, ki so ga zbrali in sicer v tej obliki, da se zgrade iz njega delavska stanovanja.
Drugi uspeh, ki je velike načelne važnosti, je v tesni zvezi s prvim. V zgoraj omenjeni fond prispeva namreč Slovenija vsako leto okroglo poldrugi milijon dinarjev. Vsa povojna leta se je Slovenija šibil? od samih dajatev in le majhen del teh se je vračal v obliki plač državnih uslužbencev ter razrih del, ki so sc pri nas vršila. Ravno v tem pa leži vse bistvo davčnega vprašanja. Davki so končno lahko visoki, če pridejo zopet nazaj v neposredno korist dotične pokrajine, ker dobi ljudstvo s tem za eno dajatev nazaj primerno protidajatev, toda pri nas se je prakticiralo doslej tako, da je Slovenija plačevala investicije za druge pokrajine. To je v prvi vrsti, kar nas jc bolelo, kar nam je škodovalo in v čemer se nam je godila tolika krivica.
Sedaj je po zaslugi naše stranke prvič po prevratu ta praksa prelomljena. Pravilnik o uporabi zgoraj navedenega fonda namreč določa, da se razdeljujejo ti prispevki po posameznih pokrajinah v oni višini, kakor so bili zbrani, le gotov odstotek ostane v centrali. Kdor je količkaj sledil dosedanji praksi našega centralizma, ve, da je to uspeh izredne načelne važnosti, ker je z njim prebit led one prakse, pod katero je Slovenija največ trpela. Z njim je pokazana pot, po kateri edino moremo v bližnji bodočnosti blažiti vsaj najhujše krivice, ki so centralizmu skoro imanentne.
Jako značilno za našo javnost je, da te točke v finančnem odboru pravkar sprejetega pravilnika ni nihče opazil. Edino dr. Žerjav morda, kajti glasom tozadevnih »Jutrovih« poročil je bil ravno dr. Žerjav glavni proti-govornik proti omenjenemu pravilniku ..,
Francija priporoča Varšavi zmernost.
v Pariz, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Francoski poslanik v Varšavi je po nalogu svojo vlade ponovno svetovni Pilsudskemu in zunanjemu ministru k zmernosti napram Litve. Danes je Briand sprejel poljskega poslanika v Parizu Slapovskega ter sta se razgovarjala o položaju na poljsko-litvan-ski meji v zvezi s poljsko kolektivno noto, naslovljeno na velesile. Podal je izjavo Pilsudskega, da !e-ta osebno jamči za vzdrževanje reda v severno-vzbodni Evropi, da se do odločitve Društva narodov prepreči vsak nov incident na poljsko-litvanski meji.
V Litvi pa ae je koalicija ponesrečila.
v Kovno, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Pogajanju državnega predsednika Smetone z voditelji opozicije za ustvaritev nacionalne enotne fronte ln sestavo koalicijskega kabineta so ostala dosedaj brez uspeha. Ker gre ministrski predsednik Wol-demaras kot načelnik litvanske delegacije v Ženevo, ie Smotona razgovore za ta čas ukinil. Litvan-sko notranje ministrstvo je o položaju na meji izdalo pomirljivo por oči ki.
Ob razvalinah »Demokratskega bloka".
Polemika med Pribičevičein in Grolom. — Vloga slovenskih esdeesarjev. — Zopet
obi ski.
r Belgrad, '29. nov. (Tel. »Slov.«) V nedeljski številki smo objavili Pribičevičevo izjavo, ki jo je dal povodom sklepa demokratskega kluba, kateri odklanja vsako nadaljnje pogajanje z SDS za spojitev in za takozvani »Demokratski blok«. Pribičevič je hotel s svojo izjavo prikrili neuspeh svojih pogajanj. Na te njegove izjave je v današnji »Politiki« odgovoril posl. G r o 1, ki je pri pogajanjih sodeloval. V tej izjavi ugotavlja, da ni res (kar trdi Pribičevič), da so delegati SDS-kluba takoj v začetku pogajanj natočili demokratom čistega vina, to je, da so dejali, da ne more biti niti govora o zedinjenju demokratskih strank, dokler so demokrati v koaliciji s take. zvanimi službenimi radikali, to je pod Vuki-čevičevim vodstvom. »Kajti, če bi bili tako dejali, bi sploh ne bilo nadaljnjih pogajanj.«
Še bolj zanimivo je odkritje Grolovo o vlogi slovenskih esdeesarjev Žerjava, Kramerja in S a g a d i n a. Ti so se z njim pogajali deset dni pred prvo sejo parlamenta iu se izjavili za brezpogojno spojitev z demokratsko stranko. S tem je posl. Grol potrdil dejstvo, ki ga je »Slovenec« ugotovil že med volitvami, da je namreč slovenska SDS že pred volitvami ponujala likvidacijo SDS, samo
če bi bila sprejeta v demokratski klub. »Jutro« nas je takrat stalno demautiralo. Zato navajamo ta odkritja, da se vidi, koliko je dati na take demantije. Priobčujemo te vesti radi tega, ker so najlepša slika politične morale slovenske SDS.
r Belgrad, '29. nov. (Tel. »Slov.«) Seljačko-demokratska reakcija še vedno temeljito kritizira sklepe demokratske stranke, s katerimi je odrekla sodelovanje z gg. Radičem m Pribičevičein. Samoumevno jih ta odklonitev zelo peče. I)a bi se ta prepad, ki je nastal pred javnostjo, nekoliko zabrisal, so bili danes zopet tisti smešni politični »obiski« na dnevnem redu. G. Joca Jovanovič je »obiskali Davidoviča, Pribičevič je »obiskal« Jovanoviča, Petrovič je »obiskal« Pribičeviča, Trifkovič je »obiskal« Aco Stanojeviča, Stanojevič je »obiskal« Vukičeviča itd. itd. — V demokratskem klubu sta se obe struji pomirili. Tembolj pi je opaziti napetost med strujama v muslimanskem klubu. Ker se je ta napetost pojavila tudi med sarajevskimi muslimani, se je Spaho odpeljal v Sarajevo, da poskusi nasprotja poravnati. Radičevo zatrdilo, da bo k njemu prestopilo 50 radikalnih poslancev, je izzvalo v Belgradu huronski smeh.
Italija odreka Društvu narodov vsako
e	* . c * «■
junsdikcijo.
Angtra - des?nteressernent.
v London, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Diplo-matični poročevalec »Daily Telegrapha« ugotavlja, da je Anglija odločena, da napram francosko-jugoslovanskemu in italijansko-al-banskeniu dogovoru ne zavzame nobenega stališča. Anglija ni nobenemu od pogodbenikov svetovala, da sklene pogodbo. Njeni interesi po teh pogodbah niso prizadeti in Anglija nima namena, da bi se dala potegniti v konflikte drugih narodov.
Grafa pa ne mara dalati rz5av.
v Atene, 29- nov. (Tel. >Slov.«) Več listov je napovedalo, da bo zunanji minister Mihalo-kopulos odgovoril na najnovejše izjave jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Mihalokopulos je od parlamenta izprosil odgoditev njegove izjave o zunanjepolitičnem položaju, ker je sedaj malo primeren za odkritosrčne izjave.
Uradni Sist fašistov odgovarja „Ava<r.
v Rim, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Napovedani odgovor uradnega fašistovskega lista na noto agenture »Avala« je v bistvu sledeči:
Bistveno vsebino te note so prevzeli pariški listi, kar pomeni čudno soglasje njihovega miselnega in političnega stališča. Belgrajska agentura zastopa mnenje, da francosko-jugoslovanska pogodba služi miru ter da je v duhu Društva narodov in
Locarna. Nasprotno pa italijansko-alhanska pogodba ne zasluži nobenega teh nedolžno čistih pridevnikov, ki so danes moderni v Ženevi. Prizna se lahko, da so besede francosko-srbske pogodbe nedolžne. Ali pa sta n. pr. obe tovarni za vojaška letala, ki lah'co vsako leto na stotine motorjev izdelujeta za jugoslovansko vojno aviatiko im ki ju je Francija ustanovila v Srbiji, tudi tako nedolžni? To je trda resnica, ki tiči za rožnatimi besedami, katerim nihče niti v demokratskem liberalnem režimu ne verjame odkrilo, »A vala« zastopa mnenje, da se pogodba ne more registrirati pri Društvu narodov. Ta trditev je popolnoma napačna. Lahko se smatra, da nihče v Ženevi no misli na to povzeti inicijativo in prevzeti našo težko odgovornost. Nihče si ne bo lastil pravice, direktno ali indirektno spraviti v razpravo defenzivno pogodbo, sklenjeno med dvema svobodnima suverenima državama. Žetneva nima v tem pogledu nobene jurisdikcije. Ženeva še ni ustvarila nobenih temeljnih pogodb, t. j. neke vrste standard-pogodb, ki bi jih vse države morale vzeti za temelj. Društvo narodov ima bolj birokra-tično nalogo registriranja, ne pa jurisdikcije, ki bi, ker bi morala imeti izreden političen značaj, najostreje kršila avtonomijo in neodvisnost posameznih držav. Če bi se pripetil precedenčni slučaj, bi se moralo zopet razpravljati o vseli od 1919 dalje med državami sklenjenih pogodbah, med katerimi jih je veliko vojaškega značaja. — Agentura »Ava-la< trdi dalje, da nihče ne ogroža neodvisnosti Albanije. Popolnoma smo o tem prepričani, da začenši od novembra 1926 in vseh 90 let po novembru 1927 nihče ne bo spravil v nevarnost neodvisnosti albanskega naroda. Ta nepričakovana popustljivost Belgrada spominja na bajko o lisici in kislem grozdju. Jasni pomen italljansko-albanske pogodbe od 22. novembra 1927 je nepremakljivo sledeči: neodvisnost Albanije in miren razvoj. Albanija garantira za svobodno italijansko vožnjo v Adrijo in iz Adrije, katere vrata so otrantska ožina. Kdor se s to temeljno potrebo ne pomiri, se bo zaletel proti volji in proti duhu fašistične Italije.
Vse čaka. kaj bo govoril Litvinov,,
v Ženeva, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Jutri se začne razprava v razorožitveni 1 onferenci. Predsednik London bo podal pregled o dosedanjih pogajanjih in o nevih nalogah komisije. Razprava o poročilu m o glavni svrhi tega zasedanja: ustanovitev varnostnega komiteja, se bo najbrže začela popoldne. Ni še gotovo, ali bo že jutri govoril ameriški delegat Wilson in ruski delegat Litvinov. V varnostnem komiteju bodo zastopniki vseh v Društvu narodov zastopanih držav, ki so v razorožitveni komisiji. Države, ki niso člani Društva naredov, pa so vabljene, dn pošljejo svoje zastopnike v komisijo. Ameriški delegat bo najbrže izjavil, da bo Amerika težko sodelovala v komiteju, ker smatra \vashingtonska vlada varnostno vprašanje za interno stvar članov Društvi narodov, Litvinove izjave pa bodo kritika dosedanjega dela Društva narodov za razorožitev in sedanje razorožitvene komisije. Skušal bo dokazati, da mora politika kapitalistično vladanih držav vedno voditi do vojaških spopadov. Z natančno karakterizacijo sedanjega svetovnega položaja hoče pojasnili obstoječa načela, ki so po mnenju Moskve večinoma utemeljena v nasprot-stvu angleške politike napram sovjetski Rusiji. Dalje pa bo Litvinov razvijal ruski konkretni program za razorožitev. Vložil bo resolucijo, s katero zahteva ruska delegacija popolno razorožitev ali pa vsaj postopno razorožitev in efektivne garancije zu mir s sklepanjem pnktov nenapadanja, kakor jih Je Rusija že vsem državam direktno ali indirektno ponudila. Razorožitvena konferenca ne bo samo ustanovila varnostnega komiteja, temveč določila tudi program delovanja in imenovala poročevalca komiteja in predsednika. Kot voditelja varnostnega komiteja imenujejo dr. Beneša.
V Parizu so prišli na sled sovjetski špijonaži.
v Pariz. 29. nov. (Tel, »Slov«.) Policija je odkrila vohunsko afero, koje posameznosti se držo v tajnosti, ker je glavni krivec, ki je inozomec, ube-žal. Naročil jo je baje agent vohunske službe neke vzhodnoevropske države. Doslej so bili aretirani štirje Francozi: en vojak, en davčni uradnik, en delavec neke tovarne za vojni materijal in neki drugi, delavec, ki so od raznih vojaških oseb skušali dobiti listine iu poročila o narodni obrambi. Listine, ki so jih dosedaj dobili, baje nimajo posebne vojaške vrednosti. — Večerni listi poročajo, da je ubogli agent v službi sovjetske Rusije.
Poslanik Nešič pri Molovu in Burova.
r Sofijo, 29. nov. (Tel. >Slov.«) Jugoslovanski poslanik v Sofiji Ljuba N e š i č je bil danes sprejet od zunanjega ministra Burova in finančnega ministra M 0 1 o v a. Zvečer sta oba ministra odpotovala s soprogom v Ženevo na seje Sveta Dni-štva narodov, ki bo med drugim razpravljal o posojilu Bolgariji.
Cnpablnnca je že obupal.
v Newvork. 29. nov. V šahovskem mojstrskem boju je bila 84. paratija med Capablanco in Aljehi-nom po 80. potezi zopet prekinjena. Stanje igre je za Capablanco brezupno ter je izjavil Capablanca, da bo po zoy<>tni otvoritvi od Igre odstopil, tako da se Aljehin že sedaj smatra za novega svetovnega mojstra v šahu. Oba igralca bosta potem v čilu pred 10.000 gledalci igrala partijo z živimi figuralna.
Grof Bcrnstorff,
nemški delegat na razorožitveni konferenci v Ženevi.
Pričakovanje radostnega dogodka v kraljevi rodbini.
r Belgrad. 29. nov. (Tel. »Slov«.) Kakor se izve iz dvorskih krogov, je v prvi polovici januarja pričakovati v kraljevi rodbini radostnega dogodka.
Kooperacija med radikali in Jugoslov. klubom.
r Belgrad, 29. nov, (Tel. »Slov«.) Današnja »Pravda« prinaša vest o bodoči tesni kooperaciji radikalnega in Jugoslovanskega kluba in hoče to svojo vest pokazati kot originaino in senzacionalno. Znano je, da je kooperacija dogovorjena že oddav-na v blejskem paktu. Kakšna bo ta kooperacija, o tem pa »Pravda« ugiblje z nebrzdano fantazijo.
Vukičevič se z Radičem sploh ne raz-govarja.
r Belgrad, 29. nov. (Tel. »Slov«.) Povodom pisanja Radičevega »Vala«, da so se nekateri radi-jjiupaspojd 9f 'opujA a do]SA ii7. iui/u z uufujlod vlade Vukičevič dal izjavo, v kateri odločno zanika vse vesti ui pripominja, da je krepko odločen, ne samo ne se pogajati z Radičem, marveč se niti z njim razgovarjati. Vesti o tem so torej samo pobožne želje Radiča in njegove okolice, da bi prišel v vlado in obenem dokaz, kako Čvrsta je vez v se-Ijačko-demokratski reakciji.
Brezpomembna seja.
r Belgrad. 29. nov. (Tel. »Slov«.) Seja glav-nega odbora radikalne stranke je minila popolnoma brez vsakega zanimanja politične javnosti. To je razumljivo, ker so se udeležili seje politični pen-zionisti, za katerih mnenja se danes nihče ne zanima. Mnogo zanimivejše bi bilo, da je advokalica gna. Zora Trifkovičeva zagovarjala svojo mamo, ki se jo čutila užaljeno od urednice lista »Reč i slika« ge. Zrnič.
Reforma centralne uprave.
r Belgrad, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Pose< ben odbor ministrov je razpravljal in sprejel zakonski načrt o osrednji upravi, število ministrstev je za eno večje, kakor je v prejšnjem načrtu, o katerem je razpravljal zakonodajni odbor lani. To ministrstvo jc poštno. Nadalje je sprememba tudi v tem, da ostane graditev železnic železniškemu ministrstva, ne pa ministrstvu za javna dela. kakor se je to'nameravalo. Sicer je ta zakon v podrobnostih boljše izdelan ler ima pri vseh ministrstvih določeno število oddelkov in njihov delokrog. Posebni del ima odredbe gl^cle izvrševanja upravne službe. V teh odredbah so nekatere odredbe, ki sc za državno upravo popolnoma nove, zajam^njejo hitro reševanje poslov in preprečujejo lieštevilue stvarno nepotrebne intervencije.
Debata o zemljiškem davku.
r Beljtrad. 29. nov. (Tel. »Slov«.) Davčni od. bor je razpravljal o splošnih odredbah in o odredbah glede zemljiškega davka. Sprejetih je bilo 14 čleuov z malimi stilističnimi spremembami. Po. slanec Pušenjak je predlagal, da se ukine davek na poslovni promet, ki je težko breme za trgovino, obrt in industrijo in ki ovira razvoj našega zadružništva. Glavni ravnatelj Letica izjavlja, da je ta davek vpeljan v vseh zapadnih državah, izvzemši v Angliji in da daje povsod visoke (Miodke Potrebna pa jo reforma tega davka, ki jo pripravlja finančni minister. O načiuu predpisovanja zemljiškega davka in uvedbi kahistra je poročal Letica in za njim generalni direktor katastra Nedeljkovič. Zanimiva so bila izvajanja glede ponovne ugotovitve čistega katastrskega donosa. V celi državi je 14,170.000 ha zemljišča, ki je podvrženo temu davku. V Sloveniji 1,550.000 ha. Katastrski čisti douos bi znašal za celo državo po precenitvi glavnega davčnega ravnateljstva okrog 3.260.000.000 Din. 20 odst. davčna stopnja bi dala okrog (iOO,000.000 dinarjev zemljiškega davka, približno isto vsoto, kakor jo daje sedaj. Katastrski čisti donos m 1 ha zemljišča se računa približno: v Črni gori 20 Din, v Dalmaciji na 40 Din, v Bosni, Hercegovini in južni Srbiji 150 Din, v Sloveniji 161 Din, na Hrvatskem 175 Din, v severni Srbiji 180 Din. v Ba-5®tu in Vojvodini 660 Din. Ako bi komisija ugotovila višjo vsoto, se bo dosedanja davčna vsota znižala. Izjavil je odločno, da na noben način nc uauiorara povišati zemljiškega davka.
r Belgrad, 29 novembra. (Tel. »Slov.«) Pri ministru za socialno politiko dr. Gosar ju se je danes zglasila deputacija železniških kronskih upokojencev in rentnikov in mu razložila svoje težave in težnje. Minister je obljubil vso svojo pouioč in podporo.
Novi ljubljanski občinski svet za nobeno delo ni zmožen.
Prva seia. - Dvakratna brezuspešna volitev. - V ožji volitvl Izvoljena kandidata SDS dr. Puc za župana in Josip Turk za podžupana. - Z dr. Pucem nobenega opravka. - Opozicija ima večino. - Poparjena SDS. - Mirna Ljubljana.
Ljubljana bi včeraj po dolgih letih morala dobiti svojega župana, pa ga ni. Pamet, razsodnost in uvidevnost so podlegle, zmagala je strankarska zagrizenost, zaslepljenost ali pa popolna nesposobnost SDS.
Pri zadnjih občinskih volitvah smo dobili izid, ki onemogoča vlado ene stranke v občini in zahteva za delazmožnost sodelovanje vsaj dveh najmočnejših strank: SLS in SDS. SLS ima namreč 19 mandatov, SDS 23, radikali 2, socijalisti 2, komunisti 2 in g. Gregorič enega. SDS je relativno najmočnejša stranka. Ima pa proti sebi večino 26 glasov.
Kot večinska stranka je bila SDS poklicana, da stori vse, da se upostavi potreben sporazum, skupen program in sporazumna delitev dela, pravic in odgovornosti za novi občinski svet. Javnost je to od SDS pričakovala tem bolj, ker bi se bila ta stranka tako vs>aj za spoznanje oprala velikega greha, da je uničila avtonomno zastopstvo Ljubljane in bi pokazala, da ima vsaj voljo kreniti v tem oziru na nova pota.
Toda SDS je pričakovanje temeljito varala. Znova se je izkazalo, da so pota in cilji SDS povsem drugi, kakor bi jih pošteno misleč človek pričakoval. Tudi v tem slučaju, ko ji je njen lasten interes narekoval pravo pot, je odpovedala in ubrala svojo staro metodo: položaj zlomiti. Seveda je v tem slučaju prelomila »ma sebe.
Volitve župana in podžupana so se torej vršile v znamenju popolne razcepljenosti, le SLS in NRS sta nastopali dogovorno. Pri ožjih volitvah je SDS sicer prodrla s svojima kandidatoma dr. Dinko Pucem 7.a župana in Josipom Turkjm za podžupana, toda ta dva gospoda kakor rečeno, sta zastopnika manjšine 23 glasov in imata proti sebi vse druge stranke s 26 glasovi. Jasno je, da niti enkrat ne more sesti dr. Puc na županski stolec, ne da bi pri tisti priči odfrčal.
Poleg tega številčnega razmerja glasov v občinskem svetu je SDS pa podkrepila svojo popolno nesposobnost še v izbiri osebnosti za župana. Dr. Dinko Puca teže očflu ki nujno zahtevajo razčiščenja, preden bi Liio sploh mogoče govoriti o njem kot županu. Če bi bil SDS največji nasprotnik sufliral izbiro osebnosti, bi ne bil svetoval nikogar drugega. To jasno podčrtava izjava, ki so jo podali občinski svetniki SLS. Kako to svojo izjavo pojmujejo, pa so pokazali s tem, da so vselej, kadar se je oglasil k besedi dr. Puc, zapustili dvorano. Poslušali so vsakega drugega govornika katerekoli grupe, tudi zastopnika SDS g. Turka in bi poslušali tudi vse druge, iz-vzemši še g. Urbančiča, toda z g. dr. Pucem niso hoteli imeti nobenega opravka in so se vselej odstranili, kadarkoli se je ta pojavil kot govornik.
Ta demonstracija ni iz zraka vzeta gesta, ampak z dejstvi popolnoma podprt protest in izraz okolnosti, ki onemogočujejo, da bi dr. Puca kaka oblast mogla potrditi za župana.
Naše stališče je v tem položaju jasno. SDS nima večine in poštenega sporazuma ne mara. Ker ima toliko mandatov, da ona sama onemogoča delazmožnost občinskega sveta, je treba izvesti vse priprave za nove volitve.
Otvoritev seje.
Ob 5 popoldne so se pričeli shajati v mestni posvetovalni dvorani novoizvoljeni občinski svetniki. Galerija je bila nabito polna, mnogo ljudi — pristašev vseh strank, — pa je čakalo pred magistratom. V magistratno poslopje so stražniki pustili le občinske svetnike, časnikarje ter tiste, ki so si preskrbeli vstopnice na galerijo. V sejni dvorani so zavzeli skrajno levo krilo korporativno navzoči ob-Binski svetniki SLS, oba svetnika Napredne gosp. »tranke dr. R a <~ n i h a r in dr. L u k a n sta se vsodla v srednjo klop za pristaši SLS, sredino so zavzeli občinski svetniki SDS, med njimi prav v ospredju bivši gerentje dr. Puc, g. Likozar in g. Turk. No skrajni desni sta sedela oba socialista gg. Likar in Miklošič ter dekalist dr. Lemež. Dr. Lemeževoga somišljenika Marcela Zorge nI bilo in se tudi ni opravičil. Prav v ozadju v kotu je sedel občinski svetnik g. Urbančič, glede katerega se je zagotavljalo, da je položil vse funkcije ...
Mesto začasnega predsednika je zavzel najstarejši občinski svetnik, edini zastopnik Neodvisne gospodarske stranke v občinskem svetu primarij g. dr. Vinko Gregorič, na njegovi deeni je »edel zastopnik velikega župana vladni svetnik dr. Boratnar, na levi pa magistratni svertnlk dr. F u c h «, ki je vodil zapisnik.
Dr. Gregorič je najprej pozdravil vse občinske •vetnlke ter vladnega zastopnika dr. Borštnarja, nakar je dr. Fuchs prečital imena vseh 49 občinskih svetnikov. Navzoči so bili vsi razen Marcela Zorge
Nato je predsednik ugotovil sklepčnost in določil overovatelja zapisnika, ln sicer gg. dr. Jeriča ln dr. Boh Ines. Za skrutinatorje glasovanja so bili Izvoljeni g. ravnatelj Jeglič, g. Vargazon in dr. Letne!
Protest proti okrnitvi univerze.
V svojem otvoritvenem govoru je dr. Gregorič prečital najprej protest novega občinskega odbora proti okrnitvi slovenske univerze v Ljubljani. Za tem je dr. Gregorič prešel h konstituiranju novega občinskega sveta. Poudarjal je, da je bilo ljubljansko prebivalstvo dolgo izločeno od soodločevanja pri občinski upravi. Posledice večletnega gerentovanja in komisarstva se že občutijo. Dr. Gregorič apelira na lojalnost novih občinskih svetnikov ter poživlja obe veliki skupini v novem občinskem svetu, naj se v interesu delazmožnosti občinskega zastopstva v vseli ozirih, zlasti v gospodarskih vprašanjih sporazumeta na skupno delo v blagor In korist mestne občine ln naj odstranita medsebojna nasprotja. Svoj nagovor je znključil r besedami: »Vldeant consulcs, ne quid detrimenti capiat res publlca!«
Izteva dekal?s*ov.
Pred prehodom na volitve župana in podžupana je dr. Lemež prečital daljšo izjavo o postopanju dekalistifnih zastopnikov v novem občinskem svetu. Govore? naiprej o splošni reakciji, ki vlada v državi in protestirajoč proti izjemnim zakonom, ki tlačijo razredno zavedni proletarijat je na sledeči klasični način označil SDS in n jeno delo.
SDS je skupno s srbsko radikalno stranko ustvarila in izvajala izjemne zakone proti delavskemu razredu, razpustila je KSJ in NDSJ, napolnila je ječe s predstavniki razrednega delavskega pokreta in v jugoslovanskih ječah uvedla režim »glavnjače«, da se je mogla lažje izvajati centralistična politika velesrbske buržuaziji Organizirala je Orjuno, ki bi naj bila s fašističnimi metodami zatrla razredni delavski pokret, v kolikor to ni bil v stanju režim zakona o zaščiti države. RazpuSčala je občinske svete v delavskih in kmečkih občinah ter razgnala 1. 1924. ljubljanski občinski svet ter upostavili v drživi skupno z radikalno stranko zloglasni P. P. režim. Govoreč nato o SLS priznava deklaracija, da je bila ona do zadnjega časa proti temu režimu v opoziciji in da je vodila, po govor-nikovem mnenju >vsaj navidezno« borbo za režim demokracije proti centralizmu in za avtonomijo in združeno Slovenijo. Vendar nato deklaracija napada ^LS, dolžef jo sokrivde pri raznih nasilstvih in nerednostih, ki se dogajajo v državi. Deklaracija končno obliubija. da bodo dekalisti vodili borbo tako proti SDS kakor tudi proti SLS tn da bodo v tej smeri postopali tudi pri voli t vi župana in podžupana.
Volitev ?u»vn3.
Sledile so volitve župana. Volilo se je z listki, ki jih je pobiral magistratni sluga od klopi do klopi v žaro.
Pri prvem glasovanju so dobili: dr. Ravnihar 20 glasov, dr. Puc 23 glasov, Marcel Zorga 1 glas, Ivan Tavčar 1 glas, S glasovnice so bile prazne. (Oba socialista in dr. Vinko Gregorič.)
Pri drugem glasovanju so dobili: dr. Ravnihar 21 glasov, dr. Puc 23 glasov, Marcel Zorga 1 glas, 3 glasovnice prazne.
Pazbita žara.
Ker ni ne pri prvem in ne pri drugem glasovanju nihče od kandidatov dobil potrebne absolutne večine glasov, je predsednik odredil novo ožjo volitev med dr. Pucem in dr. Ravnibarjem. Pri ožji volitvi je potrebna le relativna večina. Ko je uradnik pobiral glasovnice, mu je slučajno padla žara na tla, se odprla, vse glasovnice pa so se raztresle. Dogodek je vzbudil krohot ter številne humori-stične komentarje. »Slabo znamenje, g. dr. Puc!« »Tako bo skrahirala SDSt« itd. se je čulo z vseh strani.
Predsednik je moral odrediti novo glasovanje. Dal je pobrati vse še ostale glasovnice za ožjo volitev. Nova volitev se je vršila z glasovnicami z dvojnim občinskim pečatom — da se preprečijo vse zlorabe.
Šele pri četrti volitvi je mogel dr. Gregorič razglasiti končni rezultat. Dobili so: dr. Puc 20 glasov, dr. Ravnihar 21 glasov, štiri glasovnice so bile prazne.
Dr. Gregorič:Razg!asi:.i moram, da je dr. Puc na podlagi ožjih voMtev izvoljen za župana mpsta Ljubljane. (Smeh pri opoziciji, dva. trije fantiči zaploskajo na galeriji.) Vprašam g. dr. Puca, če izvolitev sprejme?«
Dr. Puc omenja v odgovoru najprej apel predsednika na kolaboracljo obeh glavnih skupin v občinskem svetu, priana, do j« občinski svet v sedanji sltnaclji delanezmožen, nato se pa dotakne vprašanja raznih očitkov, ki so bili iznešeml proti njemu v času volivne borbe, nanašajoč se na gospodarstvo bivšega gerentskega sveta.
Zastopniki SLS in Napredne gospodarske stranke zapuste pred dr. Pucevim govorom dvorano. Vtis tega eksodusa napravi na občinske svetnike SDS porazen vtis.
Dr. Puc, ves iritiran izjavlja dalje v svojem ln v imenu svojih tovarišev, da ima on, kakor vsi njegovi tovariši čisto vest.
Po izjavi dr. Puca se opozicija vrne v dvorano.
Dr. Jerl? se priglasi k besedi In podn sledečo izjavo zastopnikov SLS in Napredne gospodarske stranke:
Iziava.
Podpisani člani občinskega sveta ljubljanskega lijavljamo, da ne moremo sodelovati v občinskem svetu z g. dr. Pucem kot šupanom, dokler se ne razčisti afera, lincšena ob priliki obšinskih volitev dne 2. oktobre 1927, tlžoča se prodaje Filipovega dvorca Mestni hranilnici ter prosimo, da se ta izjava priključi spisom o današnji volitvi župana. — Ljubljana, dne 89. novembra 1927. — Izjavi sledi II podpisov.
No galeriji nastane hrup. Nekateri pritrjujejo
izjavi, dva trije pa protestirajo. Predsednik zagrozi, da bo dal galerijo izprazniti
Besedo dobi socialist dr. Stanko Lik ar, ki izjavlja: »Visoka zbornical Očitek Je bil Izrečen od take strani, da je treba nanj brezpogojno dati odgovor. Kljub temu pa javnost še danes tega odgovora ni dobila. Prav tako nepojasnjenih je še vse polno afer. Mi smatramo, da je prva dolžnost novega občinskega sveta, kateri mora imeti dovolj moralne sile v sebi, da razjasni vse le afere. S tem bo občinski svet dokazal, da Ima zmožnost do dela in dn ima Ljubljana pravico do popolne samouprave. Predlagam zato, da občinski svet izvoli iz svoje srede preiskovalno komisijo, ki naj to in vse slične afere preišče in dožene krivce. Ponovno izjavljam, da jo očitek proti dr. Pucu eden najtežjih, ker je bil iznešen z oficijclne strani.«
Dr. Lemež se strinja s principom, Izraženim v izjavi, misli pa, da bi bila izjava umestna šele, ko vlada potrdi župana.
Dr. Lemež v svoji naivnosti apelira na dr. Puca, naj bo toliko pošten in naj prepusti mesto župana podžupanu toliko časa, dokler se ne opere proti njemu izrečenih očitkov. Zahteva, da se takoj spravi na tapet vprašanje razčistitve afere dr. Puca.
Dr. Gregorič zaključi nato debato o tej aleri. Zbornica preide nato k
volitvi podžupana.
Pri prvi volitvi dobi g. dr. Jerič 21 glasov, g. Josip Turk 23 glasov, g. Zorga 1 glas, tri glasovnice so bile prazne.
Pri drugi volitvi razglasi dr. Gregorič, da je dobil g. Turk 23 glasov, dr. Jerič 20 glasov, g. Zorga 1 glas, dr. PeriS 1 glas. (Začudenje v zbornici. Klici: »SmešnoI« Na eni glasovnici je bilo namreč ime g. dr. Jeriča nejasno pisano in je skrutinij Čital ime dr. Perič.) Tri glasovnice so bile prazne.
Ker tudi tu ni dobil nihče od kandidatov ab-sc'utne večine, odredi dr. Gregorič ožjo volitev podžupana. Rezultat je ostal kljub temu isti. Od vseh 48 glasov je bilo oddanih za g. Turka 28 glasov, za g. dr. Jeriča 21 glasov, štiri glasovnice so bile prazne.
G. dr. Gregorič proglasi nato za župana gosp. doktorja Turka. (»Zivio doktor Turklc) Burno, iskreno ploskanje vse dvorane.)
Novi podžupan g. Turk vstane in se ginjeno zahvaljuje za toliko čast in za navdušene ovacije. Zavidno ga gleda dr. Puc, ki ni bil deležen tolikega navdušenja. G. Turk obljublja, da bo vodil (— fural) na magistratu le gospodarsko politiko in da bo tudi gospodarska politika vodila (=: furala) na magistratu njega samega. Končno pove g. Turk, da izvolitev za podžupana sprejme. Vsa dvorana mu ginjena aplavdira.
Govor prof. Jarca.
K besedi se prijavi načelnik kluba SLS v občinskem svetu prof. Jarc, ki izjavlja:
»Gospod dr. Lemež je naperil svoje očitke zoper nameravano kršitev občinske avtonomije na napačno adreso. Izid volitev župana in podžupana dokazuje, da besede o vzajemnem sodelovanju v občinskem svetu SDS ni resno sprejela, niti resno mislila.
Ugotavljamo, da SDS ni storila niti enega koraka, ki bi prispeval k vzajemnemu delu v občinskem svetu. To bi bila njena toliko večja dolžnost, ker še vedno nosi na sebi očitek, da jo dvakrat nasilno razgnala občinski svet v Ljubljani, Ugotavljam, da se je autonomija mestne občine vzpostavila samo od vlade, v kateri sedi SLS. Zato odločno odklanjamo oHtek, da smo mi proti avtonomiji mesta Ljubljano.
Dr. Puc priznala nato, da SDS ni podvzcla nobenih korakov, ker ji je dobrodošel vsakdo, kdor pride — z dobro voljo. SDS je za vsak kompromis iu je to že večkrat izjavila. (»Nam tega niste nikoli povedali!« — klic iz vrst SLS.) Občinski svetniki SLS vstanejo in odidejo.)
Dr. Puc preide nato v svojo običajno razburjenost in prične strastno napadati SLS. »Sram vas bodil« to je bil refren vsega njegovega visokopo-litičnega govora proti SLS. Ko dr. Puc konča svoje zmerjanje, zaključi dr. Gregorič sejo.
Budset ministrstva za vere.
Pod gornjim zaglavjem prinaša nedeljski »Slovenec« (št. 270.) nekatere podatke, ki pa niso točni, četudi se citira expoze ministra za vere M. Obradoviča.
Trdi se namreč, da letošnji proračun 1928-29 ne vsebuje kreditov za dinarska kon-grualna izplačila. To pa ni res! Minister financ je namreč vnesel kredit za dinarska kongnialna izplačila v resort Vrhovna uprava, kjer je pod novo pozicijo baš v te svrhe votiran določen kredit. Če pa bi le-ta ne zadostoval, je predvidena že možnost »virmanisanja«, ker dotična partija vsebuje večstomilijonski kredit. Tudi v tem je expoze ministra pomanjkljiv, ker trdi, da v budgetu 1928-29 ni pozicije za pomoč cerkvam in cerkvenim zgradbam. Vnešena je namreč ista vsota kot lani in s tem ohranjena dosedanja pozicija v označene svrhe. To oboje, kredit za dinarska kongrualna izplačila kot tudi kredit za pomoč cerkvam, je minister financ namreč privzel v budget, četudi je bil sam to dvoje črtal, na energično intervencijo Jugoslovanskega kluba in katoliškega episkopata, ki sta skupno nastopila baš v pravem momentu v prilog zboljšanja proračuna za kal. cerkev, v kolikor se le-ta dotira od državel
Več o budgetu za vere v »Vzajemnosti«. Pripomnil bi le to dvoje v dokaz, da niso zanesljive kritike proračuna bodisi kateregakoli resora od strani kritikov, ki ne poznajo celotnega proračuna in njegovega ustroja, kar zahteva pač daljšega študija kot je trenuten vpogled v posamen oddelek obsežnega proračuna in seciranje posamnih postavk.
K. Škulj, narodni poslanec.
(Imenovano kritiko, ki je, kakor vidimo, hvalabogu neutemeljena, smo prinesli kot kronisti iz »Narodne politike«. — Opomba ured.)
Dr. Hodžar.
Sodišča.
Ona: ...splošno pa je znano, da žive oženjeni mnogo dalje kot neoženjeni...
On: Dolgočasijo se. pa se jim zdi eno leto dolgo za dve leti.,,
(Po novem zakonskem načrtu o ureditvi rednih sodišč.j
Redna sodišča se dele v dve vrsti: •» okrajna (srezka) sodišča s sodniki poedinci in zborna sodišča: okrožna, trgovska in apela-cijska (višja) sodišča ter kasacijsko (najvišje! sodišče.
Sodišča izrekajo sodbe v imenu Njegovega veličanstva kralja ter so dolžna dajati drug drugemu pravno pomoč.
Okrajna (srezka) sodišča.
Načrt predvideva v vsakem okraju (srezu) po eno okrajno sodišče s sedežem v kraju okrajnega glavarstva. Omogoča pil" obstoj več okrajnih sodišč v istem okraju z oiltf&m na število prebivalstva, kakor je taa drugi strani dana možnost, da sc za dva manjša okraja ustanovi samo eno okrajno sodišče.
Nameravalo se je v prejšnjih načrtih tega zakona določiti za vsak okraj samo eno sodišče, čegar krajevno področje naj bi se popolnoma strinjalo s krajevnim področjem poli-tičnoupravnega okraja (okrajnega glavarstva).
V	sedanjem načrtu je to načelo padlo, tako da je mogočih več okrajnih sodišč v istem okraju, kakor tudi ni izključeno, da eno in isto okrajno sodišče sega čez meje posameznih upravnopolitičnih okrajev.
S tem je zadoščeno krajevnim razmeram in potrebam v posameznih pokrajinah. Enkrat določeno število okrajnih sodišč, njih sedeži in krajevna področja pa se morejo spremeniti samo z zakonom.
V	novem zakonu bodo vsa okrajna sodišča in njih sedeži posamič našteti. V Sloveniji ostanejo vsa dosedanja sodišča, mogoče so pa v končni redakciji načrta manjše spremembe v pogledu krajevnega področja posameznih sodišč. Eventuelno se ustanovi, če je za to nujna potreba, v okviru finančne možnosti še kako novo sodišče, da se zadosti potrebam ljudstva, n. pr. v Prekmurju.
Okrajna sodišča sodijo po sodniških po-edincih v civilnih sporih, kazenskih, izven, spornih, izvršilnih in zemljiškoknjižnih predmetih v prvi instanci ter vodijo zemljiške knjige.
Okrajno sodišče upravlja od pravosodnega ministra postavljeni sodnik — starešina. Potrebno število prideljenih sodnikov, sodniških pomočnikov, pisarniškega osobja in slu-žiteljev določa minister za pravosodje.
Starešina sodišča pripravi na koncu leta razdelitev službe in posameznih poslov za bodoče leto, predsednik okrožnega sodišča lahko to razdelitev odobri ali pa v roku 15 dni spremeni.
Načrt pozna tudi redne sodnijske dneve izven sedeža okrajnega sodišča v krajih, preveč oddaljenih od sodišča. Take sodnijske dneve določa pravosodni minister po predlogu predsedništva višjega sodišča, minister tudi odreja, kake vrste sodnijski posli se morejo vršiti na sodnijskih dnevih izven sedeža sodišča. Kraj, kjer se vrši tak sodnijski dan. velia v tem slučaju kot sedež okrajnega sodišča.
Ameriški kapital roma v Rusijo.
v Moskvo 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Med ruskim glavnim koncesijskim uradom in med nju-Jorškim Farquehar-koncernom je bila podpisana pogodbo, po katori bolo prvič dotekala ruski Industriji večja ameriškn finančna sredstva dosedaj še neimenovane njujorake bančne skupine. Prcvi-deva se šestletni kredit 40 milijonov -,-'«H«w m izgraditev žel«zoHvam v kotlini Dona.
JVfir - svoboda - socialni napredek.
Slovenec" slovenskemu delavstvu.
Nekaj novega je na svetu! slišimo od veeh strani Nove države so nastale; stare srednjeevropske monarhije so se razbile; splošne in enake vo-livne pravice je več kot je je bilo pred vojno. Revščina, stanovanjska in »dravstvona beda, tudi tega je več kot je bilo pred vojno. Pa morda največja novost vse to še ni, ampak to, da se družba preoblikuje, da stopa na plan doslej imenovani »četrti stane, e etno besedo, da trkajo milijoni in milijoni delavcev na do sedaj zaprta vrata zbornic, parlamentov, tovarn, upravnih uradov, da se kaže nov človek, ki noj zavzame mesto dosedanje meščanske družbe in morda za stoletja vtisne zgodovini in življenju svoj obraz.
Ničesar ni prikrivati. V Angliji je delavska stranka že enkrat prevzela vlado; potisnjena je bila za nekaj let sicer v ozadje, a v teh letih zida nove okope, da iz njih osvoji trdnjavo, t. j. parlament in politiko. Tudi v Belgiji se lomi; v Nemčiji je bilo neposredno po vojni preko 13 milijonov strokovno organiziranih delavcev, ki so kratkomalo prevzeli vodstvo države v roke in postavili prvega predsednika nove republike — Eberta, bivšega sedlarskega pomočnika. Pa kaj bi naštevali evropske države vse po vrsti! V Rusiji je bil obračun krvav in beseda ■»boljševizem«, izraz tega krvavega, revolucionarnega gibanja je dane« ena najbolj znanih po svedu. Pa poglejmo na Poljsko, Dansko, Češkoslovaško, Avstrijo, Švico in Italijo. Proti komu je vstal v prvi vrsti fašizem? Proti delavskemu, deloma preradikalnemu pokretu, katerega je za enkrat s svincem in rioinusovim oljem potisnil ob steno, da pretrpi še nekaj let prerojenja.
Tako tudi pri nas. A^eČkrat se je že sprožila beseda, da je gospodarski obstoj Slovenije v in-dustrijalizaciji. Povojna leta dajejo tej trditvi prav. Ob železniških progah, kjer je zdehala še pred kratkim gola ali prstena plast, se dvigajo tovarniški dimniki; agrarni okraji se spreminjajo v industrij ske, industrijsko delavstvo izpodriva kmetsko. Tud' pri nas je torej ta novost; opazujemo jo v borbi za občine, za okrajne zastope, za državnozborske mandate, za javno življenje sploh. Kako ji gledamo v oči?
Ali je delavstvo na rs« pripravljen«?
Odkriti hočemo še drugo novost v delavstvu lamem in ta je: Nepripravljeno je bilo in nepripravljeno je še! Poglejmo zopet po svetu! Zakaj sr n. pr. v Nemčiji, kjer je delavski pokret doma, kjei |e obstojala že pred vojno sijajna organizacija, tako hitro izgubili vodstvo države iz svojih rok, da sedi na mestu pokojnega Elierta maršal Hindenburg da je že, dolga leta sem večina delavstva grenak kruh opozicije, da ni prišlo do nikakih socializacij: »akaj je (češkoslovaško, rusko delavstvo v krizi! In taka j italijansko, pa končno zbegano in raztepeno slovensko?
Brez irohrasbo ne grel
Življenje je že tako, da se ne mara obračati nazaj, ampak gleda samo naprej in da tisti, ki gn hoče zavirati, doživi prej ali slej polom in trpko razočaranje. Tovarn ne bo mogoče podreti; razvoja tehnike ne bomo zastavili. Gospodarskih organizacij se ne bo dalo uničiti; zrakoplova ne bomo sklatili iz neba in morski ladji ne bomo preprečili pota po širnem morju. Trgovina bo ostala, mogoče v spremenjeni obliki, a znati jo Je voditi. Pa družine, občine, narodi in države bodo tudi ostale! Kdor pa hoče biti župan, mora pač poznati občino, njeno bistvo, njeno upravo in potrebe ter gospodarstvo. Kdor hoče odločilno vplivati na življenje tovarne, mora biti doma v njenem ustroju, in kdor hoče biti v obratnem svetu podjetja nekaj več kot Številka, mora poznati ravnatelja, bilanco, trg, sklepanje pogodb in gospodarstvo. In kdor hoče biti vodilen v zunanji politiki, ne sme biti samo morda dober govornik, ampak poznavalec, mednarodnih odnošajev, zunanje politike. Kratko v kratkem: Delavstvo po vojni nI imelo mož na svojem mestu,
M
mož-strokovnjakov, ki bi obstoječe znali strokovno voditi naprej in pritegniti v skupni in delavski blagor. Nastala bi naravnost pogubonosna lakota, so trdili socialistični voditelji, če začnemo s tem, kar smo do sedaj učili in postavimo povsod svoje ljudi! Tedaj se je nekaj zabliskalo. V tem preroje-nju je delavstvo samo začelo luščili plevel od zrna, demagogijo od programa, resnice ln življenja in še nikdar v življenju ni stala pred njim beseda is-obratba v taki ožarjenosti kot ravno sedaj!
Kako jo pojmujemo mi?
Izobrazba! Ne mislimo s tem stremljenja tistih, ki z govori hočejo zadostiti osebnim koristim; še manj na lahko užitno hrano dogodb s slikami. Ce naj se slovenski delavec bojuje za Izobrazbo, se mora boriti kot delavec; ne »me otresti s sebe delavskega obraza, ampak kot delavec s svojimi skrbmi, silami in potrebami, upi in veseljem, da gre kot delavec tudi preko samo-delavskih interesov in zagleda nad tem obzorjem še drugo, obširnejše — slovenske in jugoslovanske ljudske skupnosti, da se iz ozkega »razrednega boja« povzpne do stanu, t j. do zavesti, da je ud naroda, da se kot delavec znajde v tej celoti družine, delovne skupnosti, družabnega in ljudskega soživljenja. Ki z narodom, ki ga je dal, dela za se in zanj, ki torej noče biti masa, izročen na milost in nemilost demagogom, ampak človek, ki ve sam, kaj hoče, ki se zaveda rodu, pa naj koplje rudo v slovenskih, ali pa vestfalsldh in ameriških rudnikih.
A zraven tega ne izgubi izpred oči svojih pravic, še manj pa dolžnosti do samega sebe in tistih panog našega domačega življenja, ki se tičejo ravno njega. Ogromno jih je, delavec jih mora poznati, če hoče kot delavec kaj veljati.
Nni se ozremo le na nekatere!
samo v severni Ameriki preko 500.000 Hrvatov, 100.000 Srbov in — 250.000 Slovencev-delavcev! Samo v Pittsburgu je 80.000, Chicagu 50.00 in Cle-velandu 40.000 naših ljudi I Pa morska cesta se ne konča ravno v Ameriki; gre dalje, dalje na jug, vstavi se na kopnem kje v Nemčiji ali Franciji, ali pa tudi doma. Tudi za notranjo kolonizacijo gTe, za delo v mejah naše države! Tu pa gre dalje za to, da se ne podimo po svetu kot čreda ovac, ki ne ve, kaj jo čaka, kakšne so razmere, ampak kot izobražen stan, ki v organizaciji tekmuje s tujino.
Zanimala bo rast ljudstva, razmerje med stanovi; pogledali bomo, kaj je z mezdo pri nas, drugod v tujini in kako jo pojmujemo. Veliko vprašanje! Kajti okoli mezde je nekaj svetega; predstavlja domove in družine in domačnost. Zato se moramo z vso skrbnostjo z njo baviti. V poslovnih knjigah so le številke, a zunaj v življenju pomenijo kruh, posode za premog, polne otroške vozičke, vzgojo otrok, vztrajnost in zadovoljnost v družini, pravi sam Ford!
Slovensko delavstvo mora biti na tekočem, kaj je z našim uvozom in izvozom; kaj je z begom iz dežele; kaj je z indeksom dnevnega življenja; kaj je z domačo socialno politiko in kaj se godi v delavskem oziru jx> svetu. Brez dvorna je prv^ doma; a danes, ko je delavstvo Član samostojne narodne države, se mora z njo vred udejstvi Mi v svetu. In tu bo šla izobrazba za tem, da če že ne more aktivno sodelovati pri mednarodnih ureditvah delavskih stvari, je vsaj o njih informirano. Ženevski mednarodni urad dela pride tudi za nas v poštev. Zmaga ali poraz angleškega delavstva bo zanj važna vsaj v zunanje političnih pogledih. Srednjeevropsko socialno-demokratsko in krščansko-stro-kovno gibanje ne more iti mimo nas, ker smo sami otrok njegov.
In končno hočemo pogledati vsem vprašanjem globlje v oči. N. pr. kaj poreče slovenski delavec k tendenci evropskega delavstva, >da je nesreča, če zahtevamo vse od države in da vpliva dobro in zdravilno, če prevzamejo strokovne organizacije same del tega, kar upravlja danes javni birokrati-7.em iu šteje milijone delavskega denarja kot — •ežijske stroške?«
Kaj je s skušnjami in koliko jih je v življenju vsega naroda dokazanih pri nas, >da je namreS dobro plačani človek zadovoljnejši, brezskrbnejši, delazmožnejši. Ce pride že tako daleč, da si dovoli tudi zabavno delo ali prihranke, je vse kaj drugega, dobi prepričanje, da ni razdedinjeoiec, ampak Movek prvega razreda«.
Ali je samoizobrazba mogoča?
Vse to spada v — izobrazbo. Samoizobrazba brez šol — ali je mogoča? Glejte ju, oba v sredi delavskega, političnega življenja, oba visoko odločujoči osebi, oba samouka.
Lepit je ta hišica. Delavska počitniška vila je. Prav s vsem, kar rabi trpin, ki hoče vžiti dopust in črpati nove moči. V tujini jih vidite mnogo, cele vrste. V Angliji, Belgiji, na Holandskem, Nemčiji; začelo se je tudi v Avstriji in Češkoslovaškem. Dosegli pa so, ker so hoteli, ker so imeli zavest, pogum, načrt, voljo. Brez fraz, z delom I
Vse strani delavskega življenja!
Pa vzemimo trdejše strani našega življenja. Slovensko delavstvo ne more -trditi, da ga n. pr. ne zanima vprašanje izseljeništva I Brez dokazovanja naj številke govore. Iz Slovenije se je izselilo v letih 1893. do 1904. preko 30.000 delavcev! Pa da ne bo preveč naštevanja, vzemimo le 1 "ne povprečne številke in te pravijo: Iz naše države jo
J. Gi«8berts, drugi »samouk« in steber strok. dol. gibanja.
-Vdam Stci i;orwal<l, vodja nemškega kršč. delavstva.
Steperwald pripoveduje sam. »Moja mlartoat je iz dni, ko je naše kmetijstvo veliko trpelo. Do 15. leta sem se ukvarjal s poljedelstvom. S 16. letom sem šel k mizarju v šolo, kjer sem delal in spal pod streho. Po zimi sem imel na odeji za jutranji pozdrav bel sneg. Ild.« Iz kraja v kraj, za df-lom ln izobrazbo. Pred vojno vodja kršč. strokovnega delavstva, po vojni pruski ministrski predsednik, eden najvplivnejših socialno-političnih delavcev delavske Nemčije! In če trdimo, da poseduje to delavstvo veliko izobrazbo, ima samoizobrazba krasno spričevalo!
In tako stoji nepregledna vrsta samoukov, tn milijonska armada delavcev po Evropi z veliko samoizobrazbo.
Gre »a dnevne dogodke! »Slovenec« vaš dnevnik.
Toda današnjo življenje je hitro, jo dnevno, nevarno za zamude. Iz dneva v dan nas preseneča zunanja, notranja, gospodarska, socialna politika. Iz dneva v dan bežijo dogodki; zamujen eden, manjka prehod na drugega!
»Slovenec« bo s stalno delavsko prilogo skrbel, da bo informiranost dnevna; da bodo očrtana vprašanja v tekočem obdelana; da bo delavski stan informira« iz tujine; da bo vedel, kakšni so delavski pogoji v notranjosti in zunaj države 1 Dn bo imel list, ki ga bo lahko štel tudi za svojega t
Delavec bre zdnevnika je borec brez orožjal »Slovenec« kot organ slovenskega ljudstva vabi slovensko delavstvo, da se ga kot njegov organični del oklene I Zvestobo bo vračal z zvestobo!
Na sreCko
loterije društva ..Trgovske akademije' v Ljubljani
10
lahko zadenete dobitek od
50 -100.000 Din
Tako srečko takoj naročite in obenem plačate neposredno pri društvu.
Žrebanje 5. decembra 1927
PRIPOROČAMO
MOŠKO IN DAMSKO KONFEKCIJO TVRDKE
GRKAR & MEJA*
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3
Peter Klemen:
Zvest pristaš.
Gašper Koren je bil rojen idealist, kajti oče njegov je bil državni uradnik in predsednik vseh krajevnih društev za varstvo domačih ptičev, mati mu Neža pa je bila urednica uvaževanega ženskega unenstveuega lista 2X2 = 5.
Tako je Gašper Koren prinesel svoje gorje le na svet in ni mu bilo pomagati. Oče mu Urban in mati mu Neža ata ga vzgajala in skrbela zanj, kolikor se jima je dalo in ne dalo. Dajala sta mu telesne in duhovne hrane, da jo je le z veliko silo ■proti spravljal pod streho. Pitala sta ga z žganci in pojila z večno lepimi ideali, kako je treba ljubiti Boga, bližnjega in živali in da ni mimo te ljubezni nobene druge, ki bd bila prava, idealna in državotvorna.
Io Gašper je verno poslušal ter rastel med njima v modrosti in znanosti.
Dorastel je, doštudiral in postal tudi državni uradnik, kajti ni ga poklica, kjer bi človek laže pokazal, kako malo mu je za mastni materializem, ca pečenko, klobase in prekajen« rebrca s kislim sel Jem.
Da bi ljudje ne dvomili — kajti Tomažov jo legljon — se je Gašper postil pred vsakim cerkvenim svetkom, na državni praznik pa sj>loh ni jedel nlfasar. Tako se je zgodilo, da je bil Gašper suh In idealen ie bolj kot v nežni mladosti.
V*	muiniii tudi uiiado wuu iu
nekaj otrok. In ker je ravno tista leta začelo primanjkovati človeških bivališč, se je moral na željo stanovanjske oblasti preseliti z ženo in otroci v podzemsko klet, kjer je bilo malo zraka, pa dosti vlage, miši in podgan.
Začelo je Gašperja skrbeti, kaj bo z ženo, kaj bo z otroci in nazadnje tudi, kaj bo ž njim. K sreči so kašljal ivsi in tako niso drug drugega prav nič motili. Da bi se splošni kašelj ne končal prehitro pred hišo žalosti, odkoder se bo sprevod [»mikal k Svetemu Križu, se je Gašper obrnil do svojih pristašev in s povzdignjoniini rokami prosil tri tedne, da bi mu ne zamerili, če bi jih radi nečesa nadlegoval. Ko si je koncem konca le upal z besedo na dan, so mu pristaši odgovorili, da osebne, sebične, materialne in sainopnšnc zadeve ne spadajo v njih področje.
Pa je Gašper vzel besedo na znanje in se prepričal prav v dno duše, da je stanovanje v nio-Kri kleti kakor nalašč za idealnega pristaša. Žena in otroci so jokali, on pa jih je prosil, naj ne točijo bridkih solz, češ, da je stanovanje že itak dovolj važno. In žena se je lepega dne naveličala bolezni in je umrla. Videli so to otroci in šli za njo drug za drugim iz hiše žalosti, odkoder se je pomikal sprevod k Svetemu Križu.
Gašper je ostal sam, žalosten, bolehen ta idealen. Stanovanjska oblast ]e menila, da ent somi osebi ne pritiče celo stanovanje.
Gospodar mu je istočasno odpovedal. Gašper je mislil, da mora res biti tako, da bo prav; zno-»II Je starin dt*»k in raztrgane lepenko ter s* ]»o-
stavil hivališče ob dolgem zidu, tako da mu je bilo treba postaviti le še tri stene in strop.
Zgradil si je leseno kolibo, pokril jo je zgoraj za silo in potrebo; novo bivališče je bilo gotovo. Tako je stanoval Gašper Koren leto in dan. Včasih je še potarnal kakemu pristašu, češ, da ga pozimi zebe. Pa mu je pristaš odvrnil: »Kožuh, Gašper, pa korajžo! Pristaši niso zato na svetu, da bi zibali somišljenike na pernicah.«
Pa Gašper je mislil, da mora res biti tako, da bo prav.
Ko je bil Gašper doslužil štirideset let pri državnih idealih ter so gn bili odlikovali 7. redom za zaslužne piskrovezce pW državni blagajni, je zaprosil za pokoj v prestolncm mestu svoje domovine. Plačal je kolkovino in d:il za dve maši, da bi bilo prej.
A ni hotelo biti nič in ni hotelo. Od nikoder ni bilo rešitve in od nikjer beliča. Pošli so Gašperju prihranjeni denarji, začel je stradati in postil se je že skoraj k vsakemu dnevu. :>A kaj za to? Naj bo Bogu v čast in v dobro očetnjavi I« Tako se je tolažil. Nekaj časa je še šlo, a nazadnje je do-rastla sila nad njegovo moč. Spet jo šel k pristašem in prosil, da se ne bi razhujali, če bt jim bil ▼ nadlego.
>če bi pospešili reMtev prošnje za zasluženi pokoj,« tako jih je zaprosil. In pristaš Mokroncelj ga oštnil je z nasmehom trpkim, da je Gašperja zazeblo v kosteh,
»To je stvar uprave,« je renčal, »sicer pa si ia bet ožim vaše ime. Srečno! Z Bogom I«
In šel je k drugemu pristašu ter našel ga na zoti s cigareto.
»Kaj bi pa radi, Gašper idealni, vi abstinent tn najmočnejša vodna sila našega stoletja.« — Gašper jo povedal to in to. Tedaj se mu je nasmejal pristaš Komodny in grenko je pripomnil, da je v zadevah pokojnin pristojen le pristaš Cincin. In Gašper se napotil je, od hojo truden, od gladu po-t?n, k Cincinu. Zvonil je dolgo, dolgo, a Cincina ni bilo in ni hotelo biti od nikjer. Nazadnje so zaškripali tečaji in prikazala se je v vratih dekla, debela bunka tridesetih let, rekoč, da so gospod ji sami naročili, ko zjutraj prišli s kroke so domov, da danes ga ne bo cel dan doma.
Gašper je zavzdihnil in opotekaje se, odšeL Drugi dan je Gašper Koren za lakoto umrl in duh njegov je splaval od zvezdo do zvezde tja gor do nebeških vrat, ki so bila ravno odprta. Svoti Peter je stal na pragu, gledal na zemljo in poslušal navdušeno vzkltkanje tisočglave množice pred ljubljanskim Unionom.
»Kaj pa imajo,« je vprašal Peter. »I, kaj,« je odgovoril Gašper, »v Belgradu že zopet ukinjajo Slovence, drugače, pravijo, da ko-rupcijsko prase ne bo imelo mleka.«
In zasmejal se je sveti Peter pa globoko je potegnil iz svoje dolge pipe, rekoč:
uLe pojdi noter ln javi se v sprejemni pL samit Caja naj zavre Ti sveta Kunigunda in kruha naj Ti Izidor odreže. Saj si mrSav in sestradan, kot bi mescc dni v mravljišču ležal.«
Isti dan se je vršil oa zemlji pogreb G»-
Dnevne novice
KOLEDAR.
Sreda, SO. novembra. Andrej, Konstancij, Justina. Solnce vzide ob 7. uri 27 minut zjutraj in zaide ob 4. uri 12 minul popoldne.
Dunajska vremenska napoved za 30. november: Na višinah jasno, v dolinah jutranji mraz in megla, ki bo na vzhodnem robu Alp trajal tudi podnevu.
*
ir Slovenski komponisti so na svojem zborovanju dne 28. t. m. sprejeli soglasno sledečo resolucijo: Slovenski komponisti, zbrani na sestanku dne 28. t. m. enodušno in najodločnejše zahtevajo, da se zloglasni § 44 finančnega zakona, ki omogoča okrnitev našega najvišjega znanstvenega zavoda, slovenske univerze, brezpogojno ukine, ter ne samo da se ta naš, za kulturo našega naroda prepo-treben zavod pusti v dosedanjem obsegu, ampak da se 5e izpopolni ter se mu dodeli tudi muziko-loška stolica. Slovenski komponisti pozivamo narodno skupščino, zlasti pa vse slovenske poslance, da piav gotovo odklonijo pre41og ministrskega sveta o okrnitvi slovenske univerze. Podpisi: Emil Adamič, dr. Dolinar Anton, Ferdo Juvanec, Anton Lajovic, Slavko Osterc, Josip Pavčič, Stanko Premrl, Janko Ravnik.
Volivno gibanje v okraju Maribor — desni breg. Za občinske volitve v tem okraju je po dcsedaj prispelih podatkih v 20 občinah vložena samo po ena lista in sicer od SLS. Tudi po drugod stoji naša stvar dobro. Volitve bodo 11. decembra.
ir Vlaganje kandidatnih lisi za občinske volitve v sodnem okraju Marenberg. Kandidatne liste so vložene. Volitve bodo 4. decembra. Ta okraj je odločno v taboru SLS. Dokaz za našo trditev je dejstvo, da je po večini v vseh občinah vlo-lena samo lista SLS.
ir Somišljenike po kmetih ponovno opozarjamo na koledar naše kmetske zveze. Koledar mora imeti vsak naš zaveden kmet. Gotovo je tudi najprikladnejši žepni koledar, ker ima trpežno vezavo. Cena je za to opremo silno majhna — 10 Din. Koledar se naroča na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Poslali smo ga tudi na deželo mnogim zaupnikom, da ga razprodajo. Te zaupnike prosimo, da to kmalu izvrše. somišljenike pa prosimo, naj zaupnike po koledarju povprašajo. V Ljubljani prodajajo naš koledar: Jugoslovanska tiskarna. Nova laložba, Giontini in Prodajalna KTD.
ir Higienski tečaj v Št. Vidu nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu prireja ta teden higienski tečaj v Ljudskem domu. Na dnevnem redu so predavanja. Pegasti legar, filmsko predavanje. Predava zdravnik dr. Tavčar. Tifus, predava in pojasnuje s skioptičnimi slikami dr. Ivo Pire. Higiena dojenčka, predava samo ženam zdravnik dr. Dragar. Obrtna higiena, predava s slikami dr. Ivo Pire Zdrav ali pohabljen? Predava dr. Tavčar. Začetek vsak dan točno ob 7. url zvečer. K predavanju se vljudno vabijo vsi župljani vseh slojev.
-k Železniškemu ravnateljstvu. Prejeli smo: Jutranji vlak z Gorenjskega pripelje v Št. Vid nad Ljubljano že nabito poln. V Št. Vidu pa nas toliko vsak dan vstopi, da je redno vožnja do Ljubljane prava stiskalnica. Stojimo in tiščimo se v železniških vozovih kot žveplenke v škatljici. Prosili bi železniško ravnateljstvo, da posebno v zimskem času priklopi k jutranjemu vlaku več voz, da bo vožnja bolj znosna.
ir Zgodovinski dnevi. 30. novembra: 1667. se je rodil angleški satirik Swift. — 1817. se je rodil zgodovinar leodor Mommsen. — 1835. se je
Foto aparate
in potrebščine po Dizkih cenah v zalogi drogerija
A. Kane sinova
Ljubljana, Židovska ul. 1.
rodil ameriški pisatelj Mark Twatn, avtor našega podlistka vKraljevič in siromak«, ki se je včeraj končal. — 1900 je umrl angleški pisatelj Oscar Wilde. — 1806. so srbski vstaši vzeli Turkom Belgrad. — 1846 je umrl nacionalni ekonom Friderik List.
ir »utemeljen napad. Iz Apač smo prejeli: V petkovi številki »Jutra« se je nekdo obregnil v naš samostan radi podpore 1000 Oin, ki mu jo je naklonil oblastni odbor. Da slednjemu ne bo treba informirati dopisnika glede našega mišljenja in delovanja, bodi javnosti povedano, da obstojata tukaj prav za prav dva samostana in sicer eden nemški v Freudenau v Meinlovi graščini, kjer vodijo dotične sestre otroški vrtec v nemškem jeziku, drugi pa v Apačah in so 6estu učiteljice na zasebni dekliški osnovni šoli. Kaj kritični dopisnik z besedo »nedavno« hoče označiti, je nejasno. Da so do prevrata bile na tej šoli nastavljene nemško sestre, je pač umevno, ker so Apače veljale za popolnoma nemški kraj, v Jugoslaviji pa se je ta samostan temeljito »preorientiral«, ker so sestre same Slovenke iu vodijo šolo ravno tako po predpisih šolske oblasti kakor učiteljstvo na deški šoli. S tem je menda dovolj jasno povedano, da denar ni prišel v napačne roke in ne bo služil za germa-nizacijo deklet.
ir Promet je nstavljen na cesti Kamnik— Črna—Gornji grad za kakih osem dni, ker so se podsuli novi plazovi na cestišče.
ir Trgovinam prepovedano točenje alkoholnih pijaP. Zadnja leta se je zelo razširila prodaja alkoholnih pijač v trgovinah in sicer za stoječe goste. Samo v trboveljski občini je okrog 50 takih trgovin, ki so nakupovalcem živeža kakor tudi drugim oddajali pijačo. Dobil si pa tudi večkrat v trgovinah boljšo kapljico Da so imeli gostilničarji radi tega veliko škodo, je razumljivo, zato se je Zveza gostil-ničarskih zadrug pritožila na državni svet, ki je sedaj po notranjem ministrstvu izdal naredbo, da se z 31. decembrom 1027 zatvorijo tcčilnice alkoholnih pijač v vseh onih trgovinah z mešanim in spccerijskim blagom, ter tudi v branjarijah, katerih lastniki ob uveljavljenju novih taksnih predpisov niso bili v posesti posebne koncesije za točenje alkoholnih pijač za konzum v poslovnih prostorih. Vse te trgovine morajo od 1. januarja 1928 prodajati alkoholne pijače le v originalno zaprtih steklenicah, katere se pa v prodajalni ne smejo odpirati ne polniti ali pretakati v manjše posode, kakor pač predpisuje pravilnik o gostilnah.
ir Ponovna letalska nesreča. Iz Mostarja poročajo z dne 27. t. m.: Danes dopoldne se je dogodila nova letalska nesreča, ki je zahtevala zopet dve smrtni žrtvi. Letalo je vodil podnarednik Dra-goslav Vidojevič, rodom iz Srbije, prideljen mu je bil Slovenec dijak-pilot Jakob Korenjak. Letalo je padlo radi defekta pri motorju z višine 100 m. Oba pilota sta bila mrtva.
ir Izrodna lovska sreča. V lovišču občine Dolenja vas je trgovec g. Karel Hribar iz Prigorice 27. t. m. ustreli! lepega medveda. Mrcina je dolga 185 cm, 80 cm visoka, podplat ima 16 cm. Težak je bil 95 kg. V lovišču so tudi jeleni in divje svinje.
•k Strojni ključavničarji in železostrugarji!
Komisija, ki bo izbrala večje število strojnih ključavničarjev in železostrugarjev za vojaški arzenal v Kragujevcu, bo poslovala pri podpisanem uradu dne 2., 3. in 4. decembra 1927 dopoldne. Kdor re-flektira na mesto, naj se na te dni javi dopoldne pri podpisanem uradu. — Državna borza dela v LJubljani.
ir Smrt dunajskega policijskega uradnika na
helgrajskem kolodvoru. V ponedeljek dopoldne je v Belgradu v vagonu Orient-ekspressa Carigrad— Ostende umrl policijski svetnik Friderik Ramaseh z Dunaja. Pokojni je organizira! policijo v Cari-giadu. V spremstvu bolniške sestre se je vrnil proti Dunaju. Med potjo se je njegovo stanje poslab-
šalo in umrl je ravno, ko je vlak stal na belgraj-skem kolodvoru.
Obsojen vojaški dobavitelj. Pred sarajevskim sodiščem se jo vršila razprava proti znanemu veletrgovcu in veleindustrijalcu Kosti Petroviču iz Belgrada. Petrovič je prevzel dobavo enega vagona vojaških čevljev za vojno ministrstvo. Ker ni mogel pravočasno dobaviti, je prišel na originalno misol, ki pa je bila zanj katastrofalna. Izdal je namreč račun na 12.500 parov čevljev, ki jih je bil zavezan dobaviti, v resnici je pa dobavil samo 1260 parov. Na lo Je dal naloženi vagon zapečatiti in ga je sam spremljal iz Belgrada v Sarajevo, kamor je imel poslati čevlje. Med potjo je na neki postaji blizu Sarajeva zažgal vagon v nadi, da bo vagon s tovorom vred pogorel in tako ne bo prišla na dan goljufija. K njegovi nesreči so pa ogenj kmalu pogasili, ne da bi čevlji zgoreli. Na lice mesta poslana komisija je seveda ugotovila goljufijo. Petroviča so takoj aretirali in sodišče ga je obsodilo na pet let ječe.
ir Skrivnosten umor. Te dni so našli na polju pri Sarajevu mrtvega 60 letnega Jurija Raucha, ki je bil nastavljen pri sarajevskem električnem podjetju. Morilec, ki ga še niso mogli izslediti, je Raucha ustrelil od zadej v glavo s samokresom. V žepu umorjenega so našli samokres z enim nabojem. Policija se trudi, da bi razjasnila ta skrivnosten zločin.
0RI.AČILA TVROKK ,1 MAČEK
Ljubljana Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
ir Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogerijj Kane, Židovska ulica.
Miklavžev večer v »Unionu«
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Jutri v četrtek t. decembra se vori v Unionu pred veliko dvorano ob 9 dopoldne predprodaja vstopnic, id traja do 13. uro. Predprodaja se vr3i potem vsak dan od "5—7 zvečer. — Cene vstopnicam: družinsko v purterju po 15, 12, 10 in 8 Din; otroSke (t. j. za one otroke, ki jili obdari Miklavž) po 2 Din; bnlkonske po 12 Din: galerijske po tO in 8 Din; MojiSČa po *> Din. — Darila za otroke in oorasle se sprejemajo že v predprodaji. — Prosimo in opozarjamo cenjeno občinstvo, dn »i vslopnice pruvočasno preskrbi že v predprodaji, ker ri izključeno, do na dan prireditve ne bo oio-roSe več postreči z njimi, kakor jc bil »lučaj lansko leto, ko je moralo ninof*o obiskovalcev oditi brez vstopnic.
Cfutolfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski
cesti in Levstek na Resljevi cesti.
*
0 Dostojna manifestacija. Včeraj je bilo in v napredni Ljubljani je bilo, v tistem mestu torej, za katerega »višino« se poteguje tudi gospod dr. Dinko Puc in Josip Turk. Moj prijatelj me sreča pred stolnico in mi razodene, da nek čudno oblečen, zastaven gospod in naprednjakar kliče proti magistratu v malo zvezdnato noč: Dol s klerikalci! Grem dalje in naletim na veličastno manifestacijo. Dobro oblečen demokrat Jo maha po sredi oeste, za njim pa veličastna povorka 7—10 šoloobveznih otrok. »Živio Puc — za njim je pa prec Pepe Turk — je podžupani Prmej... Men je vse glih, Ljubljana je pa le napredna.« In spet: Živio-o-o! Otroci se razlete, boječ se, da jih navdušen naprednjak natepe... In tako je šla manifestacija od magistrata preko frančiškanskega mostu skozi Wolfovo ulico tja proti Zvezdi in naprej... Vse tiho, mrzlo, le ži-vio-klici iz okajenosti in otroci, ki se bodo danes o tem razgovarjali v šoli. Nekdo, ki bi rad manifestiral, pa si ni upal s to družbo, je pripomnil pri frančiškanskem mostu: »Prav ima; živio Puc! Pa naj kaj takega spravijo skupaj klerikalci!« Jaz in drugi smo šli svojo pot in jim dali prav; vsak po svoje, manifestacija je pa le — manifestacija!
a—a.
© 0 cerkvi sv. Frančiška v šiški poroča ameriški koresnondenčni urad (N. C. W. C. Service) vsem katoliškim listom sledeče: Frančiškani so v S;ški, predmestju Ljubljane, prestolice Slovenije, nedavno posvetili novo, veličastno cerkev sv. Fran-
šperja Korena. Še isti večer pa je priredil Nebeški Pavliha šaljivo poročilo o Korenovem pokopu, ki se takole je glasilo:
»Gašper Koren, odlikovan z redom za zaslužna piskrovezce pri državnem budžetu, je bil zvest pristaš, a žal, ni ga več, ker so ga danes pokopali t vsemi njegovimi lepimi lastnostmi, z njegovim čednim prepričanjem in njegovimi nesmrtnimi Ideali. Pri pogrebu je bilo zato pa tudi tako, kakor se pristašu spodobi. Bilo je konj, globoko žalujočih sorodnikov, duhovnikov in vencev, sto parov žalostnih pogrebcev ln polne "lice hvaležnega občinstva. Zapeli so pokojniku tudi prav lepe pesmi v slovo, češ, da vigred se povrne, in vse spet oživi in tratica pogrne se s cvetlicami... Le prijatelja ljubega več nazaj Yie bo ... ho, ho, ho ... nazai jja več ne bo... A to še ni bilo dovolj. Pri železniškem mostu so mu tudi še čestitali, češ, da blagor mu, ki se spočije, potem pa so se gospodje pevci razšli vsak v svojo gostilno na Martinovi cesti kjer so se pri teti mizi zopet našli, da ne bi se kdo izgubil.
Ko 30 pripeljali blagega pokojnika na pokopališče, je postalo vse silno v srce segajoče. Že libera je nekaterim zmočila oči in lica, ko pa so prišli s krsto do groba, se je začel« naravnost solzna demonstracija, kajti vsi pristaši so blagopokoj-nega Korena ljubili, spoštovali in upoštevali, prav kakor se spodobi dobremu pristašu. In ta ljubezen Je bila čista, zvesta, ir.ofina, Iz kristaliziranega kremena, velika, dolga in kratka.
Stopil je k odprtemu grobu gospod pristaš Martin Dobrotnik ter Je izvajal: »Nai preljubi Gašper! Zdaj, ko se zadnjič poslavljamo od Tebe, bodi povedano, kako drag si nam bil in da si nam
zdaj še dražji, ko vidimo, da nisi umrl za zavratno boleznijo, ne za kugo, ne za ošpicami, ne za je-tiko, pljučnico ali naduho, ampak za čistim, kre. menitlm idealizmom, za lakoto. Zato slava Tvojemu spominu, ljubi pristaš Gašper Koren! Dragi naš nepozabni Gašper Koren! Dovoli, da Te zdaj, kc ležiš pod nami v ozki hiši, spomnim na naša lepa mladostna leta! Ali se še spominjaš, kako sem Ti pred dunajsko dijaško kuhinjo posodil tri krone, ki mi jih nisi nikoli vrnil? Vem, da bi mi jih bil lahko, a Ti si bil vedno šaljivec in 3i mi nagajal.
No, saj mi ni in mi ni bilo za tiste tri krone, a to sem omenil le zalo, ker si bil šaljivec. Zato pa, dragi pristaš, naj Ti bo žemljica lahka, mi pa bomo molili vsak po svoje za Tvojo dušo, ki je 51a k Večnemu po zasluženo plačilo.?
In stopil je h grobu gospod predsednik pristašev. Vzel je iz žepa popisan list ln bral: »Naš dragi gospod pristaš! Ti si bil naš vzor, naš vzgled, naš dragoceni vzorec. Mi, ki smo te le deloma poznali, nismo niti od daleč slutili, da se za Tvojim smehom skriva huda bol in prazen želodec. Rad si hodil v našo veselo družbo in mislili smo, da imaš kjerkoli z obl od vami napolnjeno koritce, ki odtehta ves Tvoj idealizem in gorka čuvstva za našo čedno stvar.
A Ti si vendar stradal, Gašper ljubi Zato smo Ti hvaležni vsi, ki tu stojimo pri odprti Tvoji zadnji hiši, naš pristaš! Mi ljubimo vse one, ki trpijo za nazorov naših plemenito stvar, kajti življenje je trpljenje, trpljenje pa je siadko dobremu pristašu. In Ti si bil pristaš, kot jih je malo..
Po teh besedah so se udrle solze vsem, ki so zamiSljeni premišljevali, ta, kaj jedel je opoidne, ta, kaj jedel bo zvečer.
Gospod pristaš Teodor Kuliš se Je pri tem spomnil, da bo morda moral umreti tudi oo in strašansko se je zasmilil sam sebi. Glasno je zastokal pri misli, da bo mogoče tudi on moral' kdaj ležati tam doli.
Duhovniki so bili končali svete obrede in za-zvenela je po pokopal išču glasna, s kratkimi odmori zmiselno presekana molitev za dušo pokojnikovo: Oče naš, kateri si v nebesih. ..
Ko je gospod pristaš Kuliš zaslišal turobne pobožne prošnje za rajnkega Gašperja, se mu je nehote zazdelo, da ne molijo za Gašperja, ampak zanj, zanj, za Teodorja Kuliša. Premagalo ga je čuvstvo, zvodenele so se mu oči in drle, drle so mu solze po rdečih licih in okrogli bradi, spodre-zani s simpatičnim podbradkom. In jokal, jokal je predobri gospod Kuliš z vsemi predali odkrite ljubezni do samega sebe. Pa zadrgnilo se mu je v gilu. zakašljal in vzdihnil: »Joj, kako radi so me imeli, joj, joj, joj...«
Tako se je izvršil pogreb zvestega pristaša Gašperja Korena.
In Rajski Pavliha je romal iz roke v roko po celi slovenski koloniji nebeškega kraljestva. Sam Oče nebeški si je da! prečitati poglavje o Gašperju Korenu ter naročil svetemu Petru, naj spravi Gašperja v kak višji plačilni razred, če je za to predvideno v proračunu ln če je prazno kako mesto.
In Peter se je ozrl po rajskih prostorih ter izjavil, da je eno samo mesto prosto pri mučenikih na desni božji strani, a da mučeniško mesto nr> gre preprostemu Slovencu.
Pa se nasmejal je Bog oče in veleval: »Le pusti ga, ne bodi siten, Peler, še več je trpel revež kakor ti. snj je bi1 državni uradnik v Jugoslaviji.^;
Vse beži
pred bacili, temi zločestimi povzročitelji vsake bolettii. Nevarnost preti našim dragim na vseh straneh. Modra gospodinja se trudi, da obdrži ->voj dom v čistoči. Lvs form vrši svojo dolžnost — Lyso orm je tdirio moino (lesiniekcijsko sredstvo prijemega duha. ki ne maže.
Predmeti za »sakdanio vpo-rabo naj se čistijo v raztopini Lysoforma pod. kadi, odvodne cevi. To Vam ukazuje ljubezen nasproti rodbini.
Navodila pri vsaki steklenici.
Dobiva se povsod.
SNAŽMOST ZDRAVJE ŽIVLJENJE
čiška, ki inia tudi za ameriške katoličane svoj pomen. Po splošnem prepričanju bo cerkev stala 6 milijonov dinarjev. Od tega je 3 milijone dinarjev plačanih. Tudi ameriški Slovenci so k temu velikodušno pripomogli. Cerkev, ki je monumentalna zgradba, je zidana v staro-grškem slogu in vzbuja tako pozornost, da jo hodijo celo arhitekti iz drugih krajev Evrope študirat.
o Kriminalen drobiž. Policija je aretirala -štiri osebe in sicer dve radi beračenja, eno radi tatvine in eno radi nočnega razgrajanja. Prijavljena je družba hazardistov, ki je inscenirala velik pretep, ker eden od hazardistov ni hotel plačati za. igranih 000 Din. Prijavljeni sta dve mali tatvini.
O Nezvesta uslužbenka. Gostilničarka Antonija Zrine z Bleda je pred dnevi javila ljubljanski policiji, da ji je ušla njena natakarica in odnesla b seboj večdnevni skupiček v skupnem znesku nad 4000 Din. Natakarica Ana O. je bila izsledena v nekem ljubljanskem hotelu, kjer se je Javila pod napačnim imenom. Izročena je bila sodišču.
0 Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva bo razstavljena v Jakopičevem paviljonu od četrtka, 1. decembra ob 11. uri do inkluzivno četrtka, 8. decembra, proti vstopnini 3 Din. Kolekcija obsega 200 slikarskih in grafičnih del iz zadnjih 50 let slovenskega slikarstva, ki so po večini na prodaj.
O Gradnja delavskih liišic. Iz avtentičnega vira smo zvedeli, da bodo mogli dobiti cenen državni kredit za gradnjo delavskih hiš izključno delavci, ki plačujejo zavarovanje za slučaj bolezni, ne glede na to, v kakšni stavbni zadrugi so organizirani. Stavbna zadruga bo dobila kredit samo za tiste svoje člane, ki ustrezajo gornjim pogojem. Snovanje posebnih delavskih stavbnih zadrug izključno v ta namen je torej povsem brezpredmetno.
O Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15.
0 Miklavž bo zbiral lepa darila za deco in odrastle dne 1. decembra od 5. do 7. ure zvečer v trgovini M. Tičar, Selenburgova ulica št. 1. 9636
© Fino šunko in drugo se dobi najbolje v znani Jančevi delikatesi samo Židovska ulica 1.
9530
O Tovarna Jos. Reirb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
C ''f'!ko izbiro volnenih jopic, najfinejših b' perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. Zargi, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta
© Otročki plašči, oblekre - Kristofič-Bučar. 0 Vino prvih vinogradnikov. Vsakdo naj se prepriča, kako prvovrstne kvalitete so letošnja vina pri Košakii, Krekov trg.
Skok preko kole
DNE 17. DECEMBRA 1927 NA TABORU
Četrtkov slavnostni koncert v ..Ufisonu".
Samo enkrat na leto stopajo slovenski organizirani časnikarji pred ljubljansko javnost, proseč jo podpore in uvaževanja za njihovo stanovsko stvar. Kako javni činitelji razumejo njihovo stanovsko vprašanje, o tem priča vsakoletna ogromna udeležba na časnikarski prireditvi. Treba je poudariti, da se la solidarnost Javnosti s časnikarji ne zrcali samo v številnem obisku prvodecemberskega koncerta, ampak tudi v sporedu sodelujočih posameznikov in društev.
Med dejanskimi podporniki novinarske prireditve najdemo letos veliki orkester Narodnegji gledališča v Ljubljani, ki bo izvajal prekrasno Novakovo kompozicijo »Slovaška soita« pod vodstvom kapelnika g. Balatke Glasbeno društvo »Ljubljana« nastopi z dvema zbnroma. Prvi je Kimovčeva skladba »Naročilo z bojnih poljani, drugi kompozicija pevovodje dr. Dolinarja na besedilo Gregorčičeve popularne »Mavrice«.
Drugi del prireditve otvori Sancinov knmorni trio iz Zagreba, ki ima na propramu Beethovnov trio op. 11. v B-duru. Kompozirija, filigransko delo klasicističnega stila obsoga tri stavke, ki se odlikujejo po vedrosti nastroja in prijetnem tumorju, ki ga nismo navadno vajeni pri tem velikem muziku.
Na sporedu sta dalje dva samospeva s sprein-ljevanjem klavirja. Prvi je škerjančeva skladba »Večer soparen bo«, drugi skladba A. Lajovlca »Zatveln Je'reža- Tako bomo tudi v samospevih slišali dva predstavnika slovenske moderne glasbe. Kompoziciji bo pela sopranistka gdč. Vera Majdi-
č< va, na klavirju jo bo spremljal kous. prof. gosp. Janke Ravnik.
Pravo presenečenje in iznenadenje obeta nastop »Ljubljanskega Zvona« pod dirigentom gosp. Prelovcem. Prinese nam prvo izvajanje Adamičeve skladbe »Preizkušena ljubezen«, kompozicije za mešan zbor, nnto pa še Pavčlčevo »Lenko« skladbo za zbor s spremljevanjem klavirja.
Vstopnice za prireditev so na prodaj v Matični knjigami. No dan koncerta se bodo prodajale od 10. do 12 ure dopoldne v vestibulu Uniona, »večer od 8. ure naprej pa pri koncertni blagajni.
Občinske volitve.
Sodražica. Pri obč volitvah, ki so se vršile v nedeljo 27. t. m., si je priborila SLS 11 (pred tremi leti 8), SDS 7 (9), druga lista SLS B (8), Zverin 2 (0) odbornika. SLS je imela štiri pod-občinske liste. Ker sta bili tik pred volitvijo kand. listi »Podobčina Zimarice« in »Podobčina Vinice« | razveljavljeni, se iz dotičnih podobčin nad polovico volivcev ni udeležlo volitve. S tem je SLS izgubila najmanj štiri mandate. Ker je bilo pri vsem voli vnem postopanju toliko nepravilnosti v našo škodo, se bomo pritožili.
Dolenja vas pri Ribnici, Vloženi sta bili dve listi: SLS in Gospodarskal Slednja pa je bila par dni pred volitvijo razveljavljena radi potvorjenih podpisov in s tem je obveljala le SLS lista, ki sama prevzame celoten odbor s 25 odborniki I
Rogatec. Pri nedeljskih občinskih volitvah so dobili Nemci 71 glasov (4 odbornike), SLS 29 (1), j napredni blok 72 (4).	I
Sladka gora. Za tukajšnje obč volitve so bile vložene tri liste: dve SLS in ena združene gospodarske stranke. Ker je bila ena ljudske stranke razveljavljena, je bilo nekaj manj volivcev za SLS kakor bi jih bilo sicer. SLS je dobila 83 glasov in 11 odbornikov, Združena gosp. stranka 46 glasov in 6 odbornikov. Pa tudi tam so večinoma pristaši SLS.
še popoldne od 8—B v pisarni Prosvetne zveze v 1. nadstropju /.sriružno-gospodarske banke.
□ Trgovski gremij ta okolico Maribor naznanja vsem Članom, da morajo ostati vse trgovine dne 1. decembra (državni praznik) ves dan zaprte.
Cel/e
Maribor
□	Pomembni koncerti v Mariboru. Poleg žo popularnega časnikarskega koncerta bo v Mariboru koncert iral v petek, dne 2. decembra celokupni, 120 odličnih godbenikov broječi orkester kraljeve garde pod osebnim vodstvom referenta vseh vojnih muzik, višjega kapelnika Pokornyja. V ponedeljek, dne 5. decembra pa bo imel Maribor priliko slišati po daljšem presledku slavne in svetovno priznane Zikovce, ki žanjejo pri vseh koncertih v tu- in ino-lemstvu prave triunife.
□	Misijonsko predavanje. Prihodnjo nedeljo, dne 4. decembra t. 1. ob 4 (16) priredi tukajšnja krščanska ženska zveza v dvorani Narodnegn doma velezanimivo misijonsko predavanje. Prišel bo g. misijonar naš rokaj M. Jožef Vizjak, ki misijonari v Indiji, in bo zopet tja odpotoval 16. decembra. Predavanje bodo pojasnjevale izvirne slike naših jugoslovanskih misijonarjev v Bengaliji in v drugih misijonskih pokrajinah. Vstopnina se ne bo pobirala, pač pa se bodo hvaležno sprejemali prostovoljni darovi za potnino odhajajočih dveh misijonarjev, ki stane skoraj 30.000 Din, ln pa za misi-jone v Bengaliji sploh. Slična predavanja je imel M. J. Vizjak v zadnjem času v vseh večjih mestih Jugoslayije. Naj tudi v Mariboru obilna udeležba pri omenjeni prireditvi pokaže, da poznamo važni pomen ta nujno potrebnost katoliških misijonov.
□	Ta štednja bi bila na mestu 1 Mariborska Cel. delavnica ima svojo malo plinarno, kjer ji pride plin m" na 4 do 4.25 Din. Mestna plinarna pa je ponudila delavnici, da ji dobavlja plin po 2.50 Din. To bi bila velika razlika v dobiček za drž. delavnico, ki bi s tem dobičkom mogla zboljšati prispevke za delavce. Prepričani smo, da bodo merodajni krogi gotovo zastavili svoj vpliv, da drž. delavnica to ugodno ponudbo sprejme.
□	Kupone za gledališče dobe člani naših organizacij v pisarni Prosvetne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1.
□	Miklavžev večer. Naše organizacije »Ljudski oder«, Orel in »Maribor« prirede za svoje član-slvo in prijatelje naših organizacij — v nedeljo 4. decembra zvečer ob pol 8 v dvorani Zadružno gospodarske banke Miklavžev večer. Najprvo je Miklavžev nastop in obdarovanje, nato družabna zabava. Darove je oddati dobro zavite v soboto popoldne od 3—6 in nedeljo predpoldne od 9—12 in
0 K občinskim volitvam pri St. Jarijn ob J. i.
P-i nedeljskih volitvah v trgu je dolžnost vsakega zavednega pristaša SLS, da gre brezpogojno na volišče in voli prvo skrinjico, ki nosi naslov Slovenske ljudske stranke in katere nosilec je g. dekan Valentin Mikuš. Nikomur na nasprotnih listah nočemo jemati zaslug, ki si jih je morda pridobil za tržko občino. Odločno pa odklanjamo oni način agi-tcMje, ki skuša vcb napredek naše občine pripisati nam nasprotnim strankam. Pri občinskih volitvah gre za to, da pridejo v občinsko vlado trezni tn pošteni ter gospodarstva vajeni ljudje. Nikjer pa ne stoji, da imajo baš demokrati patent na vse te lastnosti. Ce kje, je pri volitvah treba načelnosti in ne sentimentalnosti. Tudi pri nedeljskih volitvah gre za to, da Sv. Jurij ob j. ž. z veliko volivno udeležbo in z veliko večino za 1. skrinjico pokaže, da stoji avesto za Slovensko ljudsko stranko.
0 Volitev župana v Vojniku. Prošlo nedeljo popoldne se je v občini trg Vojnik izvršila volitev župana ln dveh svetovalcev. Za župana je bil izvoljen pristaš Slovenske ljudske stranke g. Ivan Uratarič, za 1. in 2. svetovalca pa gg. Franc Jurčak in Frane Novak, oba pristaša SLS. Demokratska gospoda, ki je pred volitvami nekaj vpila o nemški nevarnosti, se naj sedaj prime za nos. Narodni značaj Vojnika bodo znali zastopniki SLS varovati najmanj »oliko kot demokrati.
0 Praznovanje 1. decembra. Na praznik ze-dinjenja se vrši dopoldne ob 9 v župni cerkvi sv. Danijela slovesna služba božja, ki se je udeležo predstavniki civilnih uradov in vojske. Ob 10 dopoldne bo slovesnost v pravoslavni kapeli. Ob 11 bo g. mestni poveljnik sprejemal v častniškem domu čestitke. Gg. rezervni častniki so dolžni se udeležiti božja službe v uniformi. — Trgovine bodo na ta dan zaprte.
še ta teden je čas, da si naročite oglas v posebni samo Celju posvečeni številki »Ilustrira-I nega Slovenca«, ki izide tekom decembra. Odveč bi ; bilo naštevati prednosti, ld jih ima oglašanje v
»Ilustriranem Slovencu«. Rečemo lahko, da je oglas v tem listu stalne vrednosti. Saj ogromna večina naročnikov list spravlja ter ima tako oglas skozi leta isto vrednost kot ob objavi.
0 Telefon raili telefona. V Celju imamo telefon in je to zelo važna prometna ustanova in tako rekoč v moderni dobi neobhodno potrebna. V tem oziru tedaj Celju vsa čast. Ni pa Celju v čast, da tega telefona tako rekoč ni, kadar ga potrebuješ. Če imaš mnogo sreče, se ti na klic oglasi nežen ženski glasek in ti da takoj zaželjeno zvezo. Če imaš srečo seveda. Zgodi se ti lahko namreč tudi, da zvoniš in zvoniš, a telefon ostane gluh. Morda mu delamo krivico in je gluh le nežni ženski spol, ki telefonu streže. Na noben način pa v Celju ne dobiš spojev neposredno drugega za drugim. Na pošti te puste zvezanega s prvim naročnikom, pa če še tako protestiraš v telefon. Morda bi se pa vendar našla kaka močna roka, ki bi spravila ceij-
|

Srajca pique 90 68 58
Srajca ceffr 120 100 80
HI Je gradi 60 50 45 K*
ravate, ovratnike, naramnice. nogavice in žepni robci. Prodaja se samo izbrano, •lobro blago po zelo nizki ceni.
Veletrgovina
R Stermecki, Celje.
Celje leži centralno, dohod lakov zelo ugoden.
ski telefon v ono čast, ki mu med sodobnimi tehničnimi sredstvi gre.
0 Koledar Jugoslovanske kmetske iveie lahko kupile v Celju pri tajništvu SLS na Cankarjevi cesti šter. 4. — Pojdite In oglejto Bi ga. Za 10 Din se dandanes dobi malo, dobi se pa krasno vezan kmetski koledar z za kmetsko gospodarstvo življonsko važnimi članki.
Ormož
Volivni imenik. V nedeljo bodo pri nas občinske volitve. Volivci smo radovedni ln želimo, da se nam pojasni, kako so prišli v volivni imenik potoni reklamacije ti-le gospodje: Adolf Rosina, Vlado Porekar, Emil Žinko in Škorjanc. Prvi biva in stalno živi na Hardeku, dragi na Hurau, tretji v Središču, četrti v Sod'ncih pri Veliki Nedelji. Vsak je vpisan v volivni imenik svoje občine in zdaj še nri nas. Naj dotični. ki so vpis povzročili, s premislekom preberejo člena 1. in 14. ..akona o volivnih imenikih. Demokratom mora res huda in trda presti, ker se zatekajo k očitnim nepravilnostim. Ali je pravilno, ako vpišeš koga v volivni imenik one občine, v kateri ne živi, še manj pa v smislu zakona stalno živi? Ako pride kdo v našo občino samo na sprehod, ali v gostilno na četrt litra, ali pa je ta v državni službi, pa se vendar vsak dun vozi sem in tam od doma in domov v drugo občino, s tem še nima pri nas volivne pravice. Ali Vam jo to jasno, gospodje? Čujemo, da je bila vsa zadeva ovadena državnemu pravdni-šlvu in velikemu županu in da so preiskave že v teku. Zaunamo v pravičnost in nepristranost oblasti in vemo. da bodo postopale le po strogi pravičnosti.
Volitve. Boj za občinsko gospodarstvo bo precej živahen. Prva lista je demokratska, druga slov. ljudske stranke. Naši volivci so pripravljeni in polni zavesti in upanja na zmazo Saj ako bi smel vsakdo voliti, kakor mu pamet in srce velevata. bi ne bilo nikakega dvoma, da naša poštena stvar enkrat pošteno zmaga. Toda mnogi so v denarni ali kakšni draei odvisnosti in se morajo hočeš nočeš vdati sili in prit;=ku in tudi — zvijačnosti. Možje, vrzite proč vse obzirel Volite vendar enkrat tako, kakor sami spoznate, da je prav! Volite po svojem notranjem prepričanju 1 Vrzite kroglico v drugo skrinjico! Poučujte nevedne, hodite od volivca do volivca, dajajte pogum plašnim in boječim! Pomagajte, da zavihra na mestni hiši zastava SLS!
»Slovenec.* V Ormožu in v okolici je precej naročnikov dnevnesa, nekaj tudi samo nedeljskega »Slovenca« Prihodnje leto bomo število še pove-, čali. Ormožani in okoličani, ki to berete, pišite upravništvu, da Vam pošlje na ogled par številk. Gotovo Vam bo »Slovenec, všeč.
Šoštanj
Občinske volitve. V mestu so volitve potekle mirno, le izid je mnoge presenetit. Gospodarska lista, katere nosilec je bil Nemec g. V. Hanke, je dobila 156 glasov in 8 odbornikov. Tu je odločeval vpliv tovarne, ki je v nemških rokah. Slovenska gospodarska in obrtna lista je dobila 117 glasov in 6 odbornikov, socialisti pa samo 64 in 3 odbornike.
Okolica Šoštanj je imela bolj živahne volitve. Združeni nasprotniki, ki so pri zadnjih volitvah dobili od 25 odbornikov 12, so trdno upali tokrat na zmago. Agitirali so z vsemi sredstvi, najbolj seveda z lažio, a vkljub temu so dobili samo 117 glasov in 8 odbornikov, SLS pa 231 glasov in 17 odbornikov. Tako imamo v naši župniji Šoštanj od 4 občin, tri trdno v naših rokah, ker je v Sv. Florjanu bila samo naša lista izvoljena in v Topolšici imamo tudi še od lani našo večino.
Trbovlje
Zakaj ne smejo otroci pod 14 leti v kino? Pred 14 dnevi je prišla od oblasti prepoved, da ne smejo otroci, stari pod 14 let, obiskovati kino-pred-stav. Nobeden pa ni vedel vzroka to prepovedi in tolmačil se je vzrok prepovedi obiskovanja kinov največ iz njoralnib ozirov. Šele po prejemu dnevne revije Berliner Film Kurier se je zvedelo, da je v Jugoslaviji otrokom obisk kinov prepovedan — radi škrlatinke.
Posvetovalnica za matere v četrtek dne 1. 12. t. 1. radi narodnega praznika ne posluje.
Razstavo naj si ogleda dne L eceuibrad
Sv. rahla«
pri tvrdki BELIHAR & VELEPIC, Mestni trg 13, kjer dobi po zelo znižanih cenah lepa ter primer,i« darila, obleke in predpasnikov v veliki izbiri za deco in odrasle.
čel z delom, da se prizlda k staremu poslopju Se novo. Višja dva razreda se bosta sicer združila s topliško šolo, a tudi zn Sesttazrednico bo troba prl-/.idati vsaj še tolikšno poslopje kot je staro. V poslopju bo tudi telovadnica in upraviteljevo stanovanje.
Kamnik
Nov zvon. Danes popoldne okrog 3 pripelje posestnik in svečnr g. Janez Štele, iz ljubljanske zvonolivarne tretji zvon za frančiškansko cerkev. Zvon ima glas f in lehta 750 kg. Dva znonova je livarna vlila že pred par loti, tako, da bo sedaj zvonenje primerno cerkvi in mestu. Blagoslovil bo zvon g. kanonik, dekan Lavrenčič.
Spod Šiška.
Proslavo narodnega praznika priredi »šišenska prosvela« v četrtek 1. dec. t. 1. ob pol 8 zvečer v društveni dvorani (samostan). Pridite v obilnem številu prav vsi! — Ob tej priliki pozivamo vse naše člane, da izobesijo raz svoje hiše in stanovanjska okna ta dan naše Irobojnice!
Za učitelfstvo
Učiteljsko društvo za novomeški okraj zboruje dne 3. decembra ob 1 popoldne Na dnevnem redu je poleg drugega predavanje g. dr. Gregoriča. Dolžnosti učitelja pri pojavu nalezljivih boleznL Udeležba bodi polnoštevilna, ker bodo odslej zborovanja le vsaka dva meseca! — Odbor.
Spori
Zagorje ob Savi
14 dnevno izplačevanje se uvede z decembrom pri rudniku. Rudarji, zapomnite si, da je to naredil za vas minister SLS dr. Gosar. Tako SLS popravlja, kar so zagrešili nad delavstvom prejšnji režimi, zlasti pa kapitalistična SDS.
Za štirirazrednico brez paralelk so pred 50 leti zidali zagorsko šolo. Danes pa so v istem poslopju že osmo leto nahaja osemrazrednica s 5 paraiel-nimi razredi, ker so ves čas imeli občino v roki demokrati. Gerent SLS g. Prosenc je zato takoj za-
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, 80. novembra: Zaprto, četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Sobota, 3. decembra: ob 15 HLAPEC JERNEJ. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — ob 20: MEDEA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda, 80. novembra: MILOŠEVA 2ENITEV Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Premijerski abonma, četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: TRUBADUR. Red B. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: BAJADERA. Ljudska predstava pri znižanih - cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Sreda, 30. novembra ob 20. url: IGRA S SMRTJO. Ab. A. Kuponi.
Miklavžev večer v mariborskem gledališču. Letos priredi mariborsko gledališče lasten Miklavžev večer, spojen z otroško predstavo »Divji mož«, in to v ponedeljek 5. decembra ob 17 (5) popoldne.
Glasba
120 godbenikov kraljeve garde ii Belgrada
koncertira v soboto, dne 3 decembra ob 20 v ljubljanski Unionski dvorani. V Ljubljani smo imeli priliko slišati že razne tudi velike simfonične orkestre, med njimi češko, dunajsko in berlinsko Filharmonijo, a tako impozantnega In močnega simfo-
ničnega orkestra, kakor je orkester kraljeve garde, pa še ni bilo nikdar v naši sredi. V bogatem koncertnem sporedu opozarjamo posebno na grandi-jozno Cajkovsk6>ga overturo: Solenel, ki je navadno znana tudi pod imonom »1812«. To je eno najimpo-zantnejših orkestrskih del vse glasbene literature. Poleg vsega gardnega orkestra bo sodeloval pri tem delu tudi del godbe dravske divizijske oblasti. Vstopnice so že v predprodaji po običnjnih koncertnih cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Prireditve in društvene vesti
Ljnbljana.
Slovensko kršč. gensko društvo vabi vse svoje članice in po njih upeljane goste k predavanju v Akademski dom v sredo 80, novembra ob 8. Predava p. dr. Hugo Bren: Življenje in stremljenje amerikanske žene. S tem predavanjem se prične ciklus predavanj, katere bo Slov. kršč. ženska zveza priredila to zimo. članice so dolžne, da se teh predavanj udeležujejo. Vršila se bodo na 14 dni
Obrtniška stavbna zadruga ima zaradi jutrišnjega narodnega praznika nocoj ob 8 svojo 18. redno načelstveno sejo. — Načelstvo.
Spored telovadne akademije Orla sv. Jakob, Ljubljana, ki se vrši v nedeljo 4. decembra ob ' pol 8 zvečer v telovadnici na Grabnu: 1 Proste vaje Orličev. 2. Gimnaslične vaje Mladcev. 3. Proste vaje članic. 4. Proste vaje članov. 5. Drog. 6. Govor. (Dr. Čampa.) 7. Članice, vaje s kiji. 8. Skoki Mladcev. 9. Raznoterosti, OrliČi. 10. Člani, »Orli«. 11. Bradlja. 12. Zaključna skupina.
Klizabelna konferenca pri sv. Petru ima redno sejo v četrtek, 1. decembra ob pol 6 zvečer.
Maribor.
Naraščaj društva Rdečega krila v Mariboru priredi v četrtek dne 1. decembra t. 1. v proslavo drž. praznika ob 15 popoldne v gledališču predstavo s prav pestrim sporedom. Nastopili bodo z glasbenimi, pevskimi in telovadnimi točkami dru-
štveni člani tuk. osn., mešč. in srednjih šol Izvajal se bo tudi igrokaz »Pohorski san ujedinjenja«, ki bo gotovo splošno ugajal Ker gre ves izkupiček v prid »Podpornemu društvu za revne učence«, da bo moglo prirediti čim lepšo božičnico za naše najrevnejše malčke, prosi društveni odbor obilnega poseta.
Celje.
Dijaški praznik Brezmadežne praznuje celjsko katoliško dijaštvo že v nedeljo dne 4 novembra t. 1. s slovesno akademijo, ki se vrši ob štirih popoldne v veliki dvorani Narodnega doma Spored bomo še objavili. Opozarjamo pa na dijaško akademijo že danes vse prijatelje katoliške učeče se mladine.
Miklavževa proslava za orlovski naraščaj se vrši prihodnjo nedeljo ob treh popoldne ,v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Prijatelji orlovskih malčkov se naprošajo, da sodelujejo pri obdarovanju.
Krekovri' Danes zvečer ob sedmih pri »Belem volu« vaja za Krekovo alegorijo. Tridite vsi točno I
Ostali kraji.
Trbovlje. Dne 18. decembra napravijo naši Orli akademijo s posebno pestrim sporedom Ta ! dan je tudi sprejem novih članov.
Trbovlje. Akademiki >Zarjani« iz Ljubljane priredijo v nedeljo dne 4. decembra ob pol 4 popoldne v Društvenem domu igro »Bele vrtnice«. Dolžnost vseh Trboveljčanov je, da poselimo igro in jim z obilno udeležbo pokažemo našo naklonjenost.
Trbovlje. Za sprejem sv. Miklavža so delajo veliko priprave v Društvenem domu, ker je naznanjeno, da se bo letos posebno dobro odrezal. Odvisno je seveda tudi od staršev, kaj so svojim otrokom v9e obljubili, da to bv. Miklnvž hrani začasno v trboveljskem konzumu. Kakor navadno, se tudi letos nadejamo, da napolnijo starši z otroci veliko dvorano.
F Smartnrrti pri Liliji priredi pevski odsek j Kat. prosv. društva dne 4. decembra ob B popoldne ; koncert umetnih in narodnih oesml moški, ženski 1 in mešani zbor.
Tekma lovskih psov brakov in brakov jazbečarjev se bo vršila v četrtek 1. decembra v Medan-skem hribu pri št. Vidu nad Ljubljano v lovišču gosp. Šlepica ob vsakem vremenu. Sestanek posestnikov omenjenih psov iu lovcev po prihodu jutranjih vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega, ob pol 8 v Cirmanovi gostilni v Mednem, kjer bo tudi smotra lovskih psov, dol Konih za tekmo. Posestniki dobrih in lepili brakov, udeležite se tekni,, za tekmo so tudi lepa darila. — Klub ljubiteljev brakov.
SLAVOSPEV NA SMUČARJE.
Ob priliki prireditve tekem za nemško smu-ško prvenstvo priobčajo dr. Kaup, dr. Gotthardt, dr. Hoferer in dr. Spatz sadeči slavospev na smu-ški šport:
»Raziskovanja zadnjih let so nam pokazala nekaj značilnih znakov, l jubezen do smuškega športa ni začasna, kakor vidimo to pri drugih športnih panogah. Mladina goji smučanje prav tako raoa kot starejši ljudje. Že leta 1925. smo videli, da so gojili smučarji ta šport že pet do deset let; bili so pa tudi drugi, ki so ga gojili že petnajst do dvajset let Se bolj se je ta ljubezen do smuškegn športa pokazala ob priliki letošnjih prvenstvenih tekem. Udeležba starostnih vrst od 32. do 40. leta ter od 40. do 50. leta je bila veliko močnejša kot kdaj prej. Eden od smučarjev je bil že čez 50 let, in ni bil med najslabšimi. Videli smo smučarje, ki smučajo že od šestega leta naprej.
Vedno bolj vidimo, da more pri smuških tekmah prinesti uspeh lo smolreno treniranje, in sicer ne samo po zimi, temveč tudi po leti. Veliko ja smučarjev, ki tekajo že v poletnih mesecih po gozdih; veliko jih je, ki hodijo na gore ali pa se vadijo v drugih športnih panogah. Prav počasi je vzklilo ludi spoznanje, da mora biti naše življenja redno. Naš letošnji prvak .pravi, da ga usposobi ja za uspehe samo njegov redni način življenja, abstinenca od alkohola in nikotina, lalikoalletske vaje, trajnostno tekanje, dolgi nočni počitek in zmerna prehrana. Norvežani naj nam bodo zgled skrbnega treniranja in popolne abslinence. Trajni teki že poleti, dvakrat na teden 3000 do 5000 m, redno plavanje, zmerna prehrana in dolgo spanje dvigajo našo tekmovalno sposobnost od meseca do meseca, in smo nato po prav kratkem pravem treningu žo na višku.
Tehmika s palico in dihanje zahtevata neprestano vajo; a tudi najboljša tehnika nam nič ne pomaga, če nismo v splošni telesni izvežbanosti prvovrstni. Dr Knoll je po izkustvih v Švici poudarjal, da so gorski tekači veliko na boljem kot tekači v ravnini. Umevno je, da ima nnjmanj upanja na uspeh meščan in da je njemu vestno treniranje najbolj potrebno.
Zdravnik in higienik more to poročilo združiti v razveseljivo celoto. Kakor turistika in veslaški šport ima tudi smuški šport veliko prednost telesnega udeistvovanja v prosti naravi; mikavnost hitre toplotne spremembe in vedno menjajočega se zraka ter vpliv odbijajočih se solnčnih žarkov od bleščeče snežne odeje na našo kožo sta tnko močna kot pri nobeni drugi športni vrsti. Smuški šport je izborno sredstvo za utrjenje in ojačenje telesa. Je pa ta spori tudi vaja, ki zahteva v bliskovitem spoznavanju vsakega položaja v naravi igro vseh mišic, ki dviga stabilnost telesa in ki jači naš ravnovesni čut. Neskončna raznolikost vtisov in doživetij v hitrem teku čez menjajoča se pobočja in čez nepričakovane zareze nudi živčnemu sistemu menjavo miru in vznemirjenja, kakršne mu ne nudi nobena druga športna vrstn v tej intenziteti. Ni čudo. da sa naša mladina vriskaje oklepa tega sporK Kdor enkrat tehniko pozna, ta tega športa nikdar več ne pusti.*
Knfifje in r&vifc*
»Vrtev« in »Angelček«. Leto 1927-28. Izšla Je četrta številka tega nnšega najstarejšega mladinskega lista, ki ima za prilogo samostojen list »Angelček«, namenjen našim najmlajšim. »Vrtec« pri-naSa v prozi med drugim Lee Faturjeve živahno pisano povest iz turških časov: Matjažek. Ks. Prun-kova piše Pravljico o lončku, mladinsko pesništvo zastopajo Janko Samcc, M. Kunčič in dr. — V >An-celČku« najdemo med sotrudniki spet priznana imena, kakor L. Fntur, J. E. Bogomil, Langerholz, Črniški, Kunčtč itd. Oba lista priti,-»Sata med drugim drobižem tudi uganke In razpisujeta za rešilce lepe nagrnde; — Lista sta bogato ilustrirana in so ilustracije večinoma zelo lične, tisk na dobrem papirju je vzoren, tako da listoma tudi glede zunanje opreme ni oporekati. — »Vrtec« in »Angelček« našim staršem prav toplo priporočamo v naročbo. Naročnina znaša za oba lista 22 Dtn (»Angelček« sam 7.M* 8 Din) ler Jo *pre|ema uprava V. in v Ljubljani. Sv. Petra cesta Dob« m š* vse Številke tekočega letnika.	K X.
S. Montanus:
Da je mehiški predsednik Calles eksponent boljševiške Rusije, o tem že do sedaj ni nihče dvomil. Vatikanska in londonska diplomacija sta to nedvomno ugotovili. Po izbruhu resolucije v Nikaragvi je to zaslutila tudi ameriška vlada. Prej dolgo časa ni hotela ničesar o tem slišati, pač zato, da ne. bi udarila sebe po zobeh. Je že itak preveč znano, da je pre-zident Coolidge spravil Callesa na mehiški predsedniški stol. A Calles je znal judovsko zvito manevrirati, da se mu to ni moglo z dokumenti dokazati. Potom svojega cenzurnega urada, po katerem se je pustil slikati kot mučenec sredi upornih katoličanov, je znal strica Sama tako imenitno za nos vleči, da je lahko ponosen na to. Sedaj so mu vendar enkrat potegnili masko raz obraz. In tako temeljito so to storili, da bo Amerika morala iz svoje dosedanje zagonetne rezerviranosti in pasivnosti, če že ne iz humanitete, ki ji je to d lžnost že zdavnaj narekovala, pa iz ljubezni dc sama sebe.
Calles orodie komunistične svetovne revoluciie.
Večje senzacije za Ameriko že zlepa ni bilo, kakor jo doživlja sedaj, ko listi njeni vladi z avtentičnimi dokumenti dokazujejo, kdo je Calles in kaki so njegovi cilji. Iz njih se za prijeti jasno vidi, da je on le orodje boljševiške Rusije, s katerim hoče najprej revolu-cijonirati vse ameriške obrobne države, nato pa naskočiti njo samo, se polastiti njenega zlata in z njim izvesti svetovno revolucijo. Kolumbovi vitezi so ji to že pred dvema letoma na uho trobili. Celo nazorno so ji kazali te boljševiške načrte. A ona je vse to smatrala za babje čenče, ali kvečjemu za nekako povečano strašilo v prid preganjanim mehiškim katoličanom. Zato mora zdaj doživljati sramoto, da je bilo ameriško javno mnenje bolje poučeno o Callesovih načrtih kot njena diplomacija.
Nekdo, ki se ne strinja s sedanjim Calle-sovim krvavim terorjem proti katoličanom in njegovim političnim nasprotnikom, je iz njegovega tajnega arhiva izmaknil originalne akte,
iz katerih se vidi, da je oče revolucije v Nikaragvi Calles. Ta naj bi bila prvorojena hčerka boljševiške Mehike; druge: Panama, Guate-mala, Venezuela itd., naj bi polagoma sledile. Dotični je ta svoj plen izročil ameriški Har-vest-tiskovni družbi, ki je začela akte po vrsti objavljati, potem jih pa misli izročiti ameriški vladi v nadaljnje poslovanje.
Calles plačuje revolucionarje v ameriških obrobnih državah, da naskočilo severno Unijo.
Eden izmed aktov, podpisan od Callesa osebno, vsebuje naročilo državnemu zaklad-ničarju, naj izplača dr. Joželu Z e p e d a , voditelju nikaraških vstašev v Mehiki 100.000 pezet, to je 50.000 dolarjev, za orožje njih re-volucijonarne armade v domovini, da vrže Ameriki prijazno vlado. Drugi akt, istotako od Callesa podpisan, ukazuje, naj državni blagajnik izplača dr. Zepedi 50.C00 pezet v svrho neke tajne misije, ki mu je bila od njegovih pristašev poverjena. Ta tajna misija, kakor ve povedati ameriško časopisje, je bila financiranje revolucijonarnih elementov v Guatemali. Tretji akt, ki tudi nosi Callesov podpis, nakazuje izplačilo 10.000 pezet venezuelskemu revolucionarju dr. Karlu Leon za slično tajno misijo. Dr. Leon je znan kot izrazit sovražnik Amerike in kot soudeleženec revolucije v Nikaragvi, kateri naj bi pod njegovim vodstvom sledila revolucija v Venezueli. Približno dva mcseca potem, ko je Calles nakazal to izplačilo nikaraškim revolucijonarjem, je ondi izbruhnil znani puč, ki daje Ameriki šc danes opraviti.
Celles spravila s sveta svoje rivale.
Ti trije dokumenti so do danes priobčeni. Ostali sledijo polagoma. A že ti zadosti jasno govore, kako misijo ima Calles sam od boljševiške Rusije. Ker njemu službena doba poteka — po obstoječih določilih mehiške ustave noben predsednik ne sme biti neposredno drugič izvoljen — dane misije pa še ni izvršil,
hiti spravljati s poti svoje naslednike kandidate. Za S e r r a n o m je šel G o m e z. Ostal je kot resni kandidat samo še Obregon, njegova desna roka. Kakor ga ima rad, ima vendar sebe in svoj predsedniški stolček še rajši. Da bi mu ga Obregon ne prevzel in morebiti začel kake svoje politike, ki bi se z njegovo križala, je sklenil še njega s poti spraviti, čel ker drugega ne bo, bom izjemoma jaz ponovno izvoljen. Poročilo iz Mehike pravi, da je bil na Alvaro Obregor.a izvršen atentat. Dve bombi sta bili vrženi na njegov avto, ko se je peljal k neki bikoborbi. K sreči so ga le drobci razbite šipe ranile, sicer je ostal nepoškodovan. Calles, ki se je tudi udeležil bikoborbe, mu je k srečni rešitvi prisrčno častital. Kako odkritosrčna je bila njegova častitka, se razvidi iz tega, da je po časniških informacijah napad sam najel. 2e ko sta bila predsedniška kandidata Scrrano in Gomez postreljena, so časniki namigavali, da sta bila to osebno politična umora. Sedanji komplot proti Obregonu to potrjuje.
Vsa Amerika napeto čaka vsebine nadaljnjih aktov. Kaj bo potem ameriška vlada ukrenila, se ne ve. Toliko pa lahko rečemo, da so Callesu dnevi paševanja šteti. Kot komet se je pojavil na svetovnem obzorju, kot komet bo zginil. A z njim ne bo še zginila boljševiška nevarnost za Ameriko. Predolgo je ta spala, med tem ko je sovražnik okoli nje sejal lulko. Pa tudi v Ameriki sami se komunizem bohotno širi. V sami Chicagi jih optimisti štejejo okrog 30.000, ki so v tesni zvezi s komunistično internacionalo. Tudi ameriška strokovna delavska organizacija (American Federation of Labor), ki šteje okrog tri milijone članov, še ni popolnoma zavrnila očitka, da simpatizira z mehiško delavsko organizacijo Crom (Con-' fcdercion Regional Obrera Mexicana), ki opravlja za Callesa špionske posle in ovaja katolike, če se kakor prvi kristjani zbirajo k tajni božji službi. Vendar bo borba zoper bolj-ševiško nevarnost lažja, ko je mehikanski Neron, največji preganjalec kristjanov v novem veku, razkrinkan.
java, katekizem in »v. pismo, sestavil Ivan Pavl& duhovnik v Istri; 3. Beškarina, istarska priča, spisal Vladimir Nazor; 4. Veterinarska čitanka, sestavil živlnozdraviiik dr. Ravnik. V Italiji stanejfl knjige 5 lir; v Jugoslaviji 20 Din (za dijake 15 Din) in se naročajo: Franjo Barbalič, učitelj — Sušak — kuča Ružič br. 8/II.
Pogumni Toniek. — V zadnjem času je oder ptujskega gledališča uprizoril igro »Pogumni Tonček«. Igra se je predstavljala tudi za šolsko mladino; bila je lepa in primerna, tudi dobro izpeljana, le rajanje vil in njih kostumi niso bili vzgojni ampak naravnost pohujšljivi za mlada srca. Zato se opozarja društvo, da s takimi nevzgojnimi scenami in kostumi ne pohujšuje mladine.
Zdravstvo
Dr. V. Sporn, specialist za notranje bolezni.
O srčnih napakah.
Srce ima nalogo, da poganja kri kot majhna črpalka po vsem omrežju žil. Ta nad vse važen organ mora zalivati z zadostno hitrostjo, pa tudi s primerno množino krvi samega sebe in vse telo do najmanjše žive celice, ki dobi tem potom hraniva in kisika, oddaja pa tudi krvi vse mogoče koristne in škodljive produkte presnove. Svojo nalogo vrši brezhibno le, če je zdravo. Ce pa svojega dela ne zmore, začno bolniki kaj kmalu tožiti s različnih težavah. Slabo spijo, sapa jim nagaja, srce jim močno in nemirno utriplje. Nazadnje se jih loti pogosto tudi vodenica. Tako bolno srce je vedno spremenjeno in te spremembe lahko ugotovimo na različne načine pri živem človeku. Posebno jasno vidimo razliko med bolnim in zdravim srcem pri sekciji. Kai se pa še skriva prostim očem in tipu, se nam odkrije pod drobnogledom. Te bolezenske spremembe so raznovrstne, težje in lažje, odvisne od tega, koliko časa in na katerih mestih je divjal proces. Imamo vsled vnetja zra-ščene srčne ovojnice, ki kot oklep ovirajo raztezanje in krčenje srca, z brazgotinami posejano srčno mišico, propuščajoče lopute, zožene predore med preddvori in prekati, trde, ozke srčne žile, skozi katere ne more zadostna množina krvi, da bi hranila srčno mišico. Razumemo, odkod vse težave, o katerih nam tožijo taki bolniki.
Poznamo pa tudi ljudi, ki jih vedno vznemirja srce. pa nam nobena, še tako vestna preiskava ne razkrije niti bolezenskih sprememb, niti nezadostnega krvnega obtoka. In če iščemo vzroke teh tožb tudi v izrezanem srcu in žilju, bo naš trud zaman. Odkod torej ti bolestni občutki pri srcu, to nemirno bitje, odkod ta neprijetna, grozo vzbujajoča tesnoba v prsih, ki seže včasih kot železna pest do goltanca? Odkod to sumljivo spodtikanje in mučno zastajanje srca, ki spravi bolnika skoro v obup, to silno valovanje krvi, da čuti utripanje sleherne žilice, kovanje v sencih, tema pred očmi, nezavest? Ze se začne v obrisih prikazovati nad glavo bolnika Damoklejev meč, strah pred kapjo, Tedaj se začne njihov križev pot. Povprašujejo Enance, svetujejo jim tete, romajo k čudodelnikom, uien/avajo zdravnike. Nemirni brskajo po strokovnih knjigah, stikajo po leksikonih in iščejo povsod miru. Začno si očitati vse mladostne grehe, obžalujejo vse vesele urice, vsako kupico vina, vsako cigareto. Vse, kar jih je veselilo na tem svetu, jim zagreni moreča skrb, da so bolni na srcu.
Zaman pa iščemo pri teh bolnikih bolezenskih sprememb na srcu. Vzrok težavam mora biti drugod in je predvsem v oslabelem živčevju. Zanimivo je, čemu nastajajo ravno krog srca različne živčne motnje. Vsebina srca se od udarca do udarca menjava, to utripanje srca čutimo pri vsakem večjem naporu in imamo zato o legi srca tudi brez medicinskega študija vsaj nejasen pojem. Okolica srca je preprežena z mnogimi Čutnimi živci, ki nam neprestano privažajo dražljaje ter poročajo o polnjenju prekatov, o sili udarca, legi itd. Na te dražljaje se navadimo tako, da jih pri svojem običajnem delu ne Čutimo. Ce se pa spremeni srce radi
bolezni v svoji velikosti, svoji obliki ali legi, če postane udar srčne konice jačji, nam prihajajo nenavadni dražljaji do zavesti, vznemirjati nas začne nadležno utripanje srca, čutimo nenavadno tesnobo v prsih. Ni pa tieba, da bi srce obolelo, spremeni se lahko živčevje, ki vodi te dražljaje. Preobčutljivo živčevje poveča normalne dražljaje, imamo potem isto sliko, iste težave, dasiravno je srce zdravo.
Srce samo ima tudi svoje posebne naprave in omrežja, ki upravljajo redovito krčenje in širjenje preddvorov in prekatov, poleg tega pa je na vajetih perifernega živčevja zvezano z možgani. Saj čutimo, da nam v strahu, jezi ali žalosti srce hitreje, oziroma počasneje bije. Tudi to živčevje zgubi mnogokrat ravnotežje, in vsi dražljaji iz srca in okolice ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Poročevalska služba je zbegana, do zavesti prihajajo pretirane vesti brez kritike, vsevprek, mnoge se pa med potom zgubijo.
Dovolite, da vam predstavim nekaj slučajev namišljenih srčnih napak.
Gospod X. želi, da bi ga vsestransko preiskal. Vedno je bil popolnoma zdrav in nima nobenih težav. Je razumen gospod, rad posluša zdravstvena predavanja, ogleda si vsako higiensko razstavo, spoštuje očeta Kneippa in pogleda tudi včasih v Bilza. Rabi pa po svojih principih potrdila o svojem zdravju, da lahko spet pol leta pije mirno zvečer četrt cvička in pokadi dvoje slabih cigar. Ko mu po končani preiskavi svečano zatrdim, da ne morem odkriti nobene bolezni, je bil naenkrat ves razočaran.
»Med vojno mi je vojaški zdravnik konštati-ral srčno napako. Sicer mi res ni nikdar delala nadlege m sem zdrav, srčno napako pa vendar imam.«
Gospod se je čudno razvnel za svojo napako. Po pravici, zakaj bila je pohlevna, nikoli ni imel ž njo neprilik. In postala mu je sčasoma ljuba in potrebna Kdo ve, koliko mučnih zadreg in neljubih poslov ga je že rešila. Zato jo je tako vestno hranil in čuval, da mu je kdo ne odvzame.
Pred več leti so me poklicali k bolniku, ki je baje že dolgo bolehal na srcu. Imel je vse mogoče bolečine krog srca, romal je od zdravnika do zdravnika, zbral si še prav lepo apoteko, bolestnih senzacij pa ni bilo konca. Nekoč Je naletel na dobrega znanca, ki ga je ljubeznivo opozoril, da ga lahko vsak čas zadene kap. Imel je dovolj. Brž se je odpeljal domov, legel v posteljo, napravil testament in se pripravil na večnost. No, smrti pa le ni bilo od nikoder, bilo mu je odveč tega zoper-nega čakanja in poslal je še pome.
V tem slučaju ni bilo težko odkriti vzroka te srčne napake, tudi ni bilo težko pomiriti njegovega živčevja in mu vrniti veselje do življenja. Še danes hodi z lahkoto po hribih, vlači hlode, na srčno napako je pa bržčat že pozabil.
Nekoč so pripeljali v bolnico šestnajstletnega dijaka. Ves obupan je sedel na klop, tiščal se i obema rokama za srce, oči je imel široko odprte. Neznana groza mu je spačiia obraz, tresel se je po vsem životu.
»Srce mi zastaja .. .* Mrzei pot mu je oroeil bledo čelo, obupni, smrtni krik se je razlegal po
hodnikih ven v pozno noč, njegova mati je stala poleg njega, ga mirila, božala in jokala.
In vendar je utripalo njegovo srce mirno In pokojno svoj enakomeren takt, nikjer nisem mogel opaziti najmanjše bolezenske spremembe tega organa, ki se pač ni menil za prikazni bolnega živčevja.
Poznamo torej poleg težkih srčnih bolezni i organskimi spremembami tudi srčne napake, pri katerih je srce nespremenjeno. Ker pa so nekateri znaki srčnih bolezni podobni znakom teh namišljenih napak, se pogosto po krivici obdolžuje srce. Živčne bolezni te vrste so neprijetne, vendar življenju niso nevarne, dočim se o srčnih boleznih kaj takega ne more trditi. Seveda je tudi zdravljenje v enem in drugem slučaju popolnoma drugo.
tCuliurni pregled
DOM IN SVET ŠTEV. 7.
Izšla je sedma številka Doma in sveta, ki prinaša na vodnem mestu »študijske črte« z naslovom »Skušnjavec« izpod peresa Ivana Preglja. »Skušnjavec« je slovstven biser, v skladnosti organizma si tu podajeta roke življensko čustvo, ki je izraženo elementarno-prvobitno in visoka eetetična lepota. Matija Malešlč nadaljuje povest »Tam za goro«, a Bogomir Magajna je priobčil črtico z naslovom »Bokalšek« To je eno najmočnejših del izpod njegovega peresa. Tu ni podan zgolj oris zunanje zgodbe, preko vsega realizma se razodevajo bistvene osnove življenja, ki so s spretno roko este-tičnega tvorca dvignjene v visoki okvir umetniške lepote. Pesniški del prinaša pesmi Tineta Debeljaka (Ljudje ob cestah, Nočna pesem. Mati...) in Jožeta Pogačnika (Krist, Novomašniška). Umetniška stran je zlasti pri Debeljaku premalo poudarjena, radi čeear življensko čustvo pogreša živega izraza.
Prosvetni del prinaša članek »Arhitektura-poezija«, kjer razpravlja France Štele o arhitekturni panogi umetnosti; zlasti z ozirom na dela našega mojstra Plečnika, dalje priobčuje Isti pisec prevod Mestrovičevega spisa »O postanku umetnine«, ki je zanimiv zlasti zato, ker ga je o umetnosti napisal umetnik, a to z izredno točnostjo pogleda. Slovensko kulturno javnost bo to pot zanimal zlasti polemični članek »Umetnostni nazor j09. Vidmarja, v katerem Anton Vodnik v obrambo avtonomije umetnosti spretno pobija Vidmarjeve laži-umet-nostne nazore. Iz teh izvajanj jasno tudi sledi, kako diletantsko-krivičen je očitek proti katolištvu, češ, da ubija »svobodo« umetnosti, kajti ta očitek velja, zanj le v toliki meri, kakor za vse svetovne nazore. A svetovni nazori kot taki niso krivi tozadevnih zablod, marveč nepoznan je bistva umetnosti, kakor n. pr. pri Vidmarju. A najboljši dokaz tasm je pTav dejstvo (s slovenskega kulturnega vidika zelo zanimivo dejstvo!), da mora danes prav katoliško revija hraniti svobodo umetnosti pred nazori, ki ii morejo biti le v kvar.
Med slovstvenimi poročili referirajo: Franc Štele o časopisu za slovenski jezik, književnost ln zgodovino (VI. 1.) in o Rnnpravah III., dalje o »Svetosavskem hramu« od K ost o Strajniča, a Stanko Vurnik ocenjuje »Slovensko umetnost L«, ki jo je napisni Viktor Steska. Tine Debeljak priobčuje prvi del svojega referata o češki knjigi dr. Franka Woilm*na: »Sloviceske drama«, a J. Sedivy nas Informira o beloruskem pesniku Fr Hryškiewicu (WIe9nawvia melodyl), ki pozna tudi naše slovstvo. — Sledi še »Iz naše dnevne kulture« in »Prejel! smo v oceno<
List krase številne lepe Ilustracije: posnetki Plečnikovih arhitekturnih ustvaritev, večinoma v Pragi, a nekaj tudi v Sloveniji (Bogojinn).
Fr. V.
Knjige zDruštra sv. Mohorja za litru*- »u izšle. Istrska Mohorjeva družba je letos izdala naslednje knjiga; 1- Danica, koledar la L 1928.; t Boži« ob-
Z. rui^LUVC, dirigent »Ljubljanskega Zvona«.
PRVI ŠPANSKI NARODNI KONGRES ZA NRAVNO OBNOVO.
Sredi tekočega meseca je zboroval v Madridu kongres Zvez proti javni nenravnosti. Vdeleževali so se ga razni člani vlade in visoki zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti. Kongres Je obiskal tudi kralj. Predavatelji so vsestransko obdelali razne vzroke nravnega propadnnja med španskim ljudstvom in podali primerne predloge u nravno obnovo. Jezuit p. Castro, zdravnik, je govoril o padanju rojstev, od 1. 1914. je na Španskem po 70.000 rojstev manj nego preje. Vzrok: popa-čenost ženstva, žensko delo, alkoholizem, padanja porok — 1. 1925. je bilo na Španskem 35.000 porok mani nego 1. 1902. — 1. dr. Zahteva ostrejše kazni za prešuštvo; vse beznice, kavarne itd,, kl žive od nemorale, naj se zapro. — Odvetnik Serra in posl. Melendez sta govorila o nemoralnih predstavah v gledališčih in kinu in o pornografiji; zahtevala sta — kakor tudi mnogi nadaljni govorniki — preventivno cenzuro za filme in uveljavljeni« ženevske konvencije z dne 12. septembra 1924 proti pornografiji. — Vseučiliški profesor Aznar je govoril o padanju rojstev; priporočal je socjalno politiko, ki naj ščiti družino, matere in otroke. Kongres je končno sprejel vrsto rezolucij, ki zahtevajo stroge zakonske določbe proti pisateljem, tiskarnam in razširjevalcem umazanega tiska; stroge kazni za zločine proti spočetemu življenju; tekom enega leta se morajo zapreti vse javne hiše; za kino in radio naj se uvede preventivna cenzura; zaščiti naj se mladina; po dekliških šolah naj se uvede gospodinjski pouk; družine, ki imajo mnogo otrok, naj se oproste vsakega davka in naj se jim zagotovi državna podpora; izvede naj se obširno socijalno zavarovanje, ki naj se raztegne tudi na družine zavarovancev. — Ob zaključku kongresa je Royo Villanova rekel, da bodi ideal, kar je rekel kralj Alfonz: Za vsakega delavca hiša, za vsako hišo družina. Vojvoda Amalfi je naglasil, da se more nravna obnova izvršiti le s praktičnim katoličan-stvom v družinah. Končno ie min. Martinez Anido zagotovil, da se vlada popolnoma pridružuje boju proti nenravnosti in da bo v tem oziru storila vso svojo dolžnost
Člani belgijske viade: Houtart, De Broqueville, Janson, Bnelg, Hy«nam ln Jaftpas,
02110229
Gospodarstvo
Trgovinska pogodba z Belgijo.
Zbornica TOI v Ljubljani je za to pogodbo sestavila obširno spomenico iz katere posnemamo večino sledečih podatkov.
Predlogi, ki jih je zbornica stavila ministrstvu, so bili upoštevani. Predvsem se je zbornici posrečilo obvarovati vse interese usnjarske industrije, železarske, kemične in puškarske kakor tudi tekstilne pred novimi popusti. Koncesije, ki so bile dane Belgiji, se nanašajo na predmete, ki jih ne izdelujemo, kjer je torej carina samo fiskalnega značaja. Glede usnjarske industrije, pa so bile samo vezane nekatere postavke. Nasprotno pa smo dobi1' carine proti uvoz v Belgijo za vrsto važnih kemičnih izdelkov in znižano carino za les in lesne izdelke.
Naša trgovina z Belgijo razmeroma ni velika. Vsekakor pa je večja, kakor Jo izkazujejo statistike naše zunanje trgovine, ker gre mnogo blaga iz naše države v Belgijo n. pr skozi Brailo in ne figurira torej direktno v našem Izvozu v Belgijo. Isto velja tudi za naš uvoz v Belgijo, kjer posredniške države ni°o izločene.
Iz Belgije smo uvažali:
mil. Din	%
1922.	40	0.62
1923.	33.3	0.40
1924.	38 3	0.47
1925.	42.3	0.48
1926.	73.2	0.96
1. pol. 1927. (1926.)	23.4 (40) 0.70 (1.06)
Kakor se vidi, je začel naš uvoz iz Belgije, ki je skozi do lani naraščal, že v drugi polovici 1926 padati, Še bolj pa je padal v prvi polovici letos.
Največ uvažamo iz Belgije jekla ln produktov (1926 11.4 milijona Din); Belgija ima namreč visoko razvilo železno industrijo, ki uvaža zlasti v južno Srbijo skozi Solun, kamor tarifne razmere ne pripuščajo konkurence našega železa in jekla, ki je koncentrirano na severu naše države in v centru. Na drugem mestu je usnje (kruponi, krajniki itd. leta 1926. 5 milijonov Din). Slede produkti razvite belgijske industrije lanu in jute (predivo, tkanine itd. 1926 za 3.2 milijona Din) ter bombažne tkanine (1926 2.6 milijona Din). Važen je tudi uvoz produktov za našo kemično industrijo kakor n pr. palmovo olje, destrin, sirupi itd. Izredno važen pa bi mogel postati uvoz stekla iz Belgije in sicer tako za ogledala kakor za okna ter orožje, v katerih strokah ima Belgija specialne industrije. Steklo za okna ne pride toliko v poštev za Slovenijo, pač pa lovsko orožje, ker imamo v Kranju domačo industrijo.
' PW ifvozu iz Belgije je pripomniti, da se je tako ugodno razvijal, ker je vse do leta 1926. belgijski frank padal, z uvedbo »belge« pa je popustil.
Koncesije, ki smo jih dali Belgijcem, niso znatne: znižane so uvozne carine za: sladk. peso in cikorijo od 15 na 5, ultramarin od 30 na 20. toma-ževa žlindra od 2 na 0, gonilni jermeni od 200 na 160, vložki za klobuke ter ortopedski in kirurški predmeti od 350 na 100, steklo za okna in zrcala nad 5 cm deb., dolgo in široko 100 ali manj cm od 30 na 25, dolgo in široko 100—200 cm 35 na 25, nad 200 centimetrov od 40—30, ostalo steklo 100 centimetrov do 200 centimetrov za okna in zrcala 5 cm ali manj debelo 100 cm od 40 na 35, 100—200 cm od 45 na 35, nad 200 cm od 50 na 45, bicikll od 40 na 30 odst., motociklt ln priklopni vozovi od 30 na 20 odst., deli od 30 na 20 odst.; vse ostalo pa v zlatih Din. Vezane so pa carine: Usnje strojeno, kruponi 130 (prej 130), juht, kra-vina in svetlo usnje v kosih nad 3 kg 130 (130), 1-3 kg 180 (220), 1 kg in manj 220 (220), teletina vseh vrst tudi svinjsko (boks) 250 (250), lakirano usnje brez razlike 300 (300), steklo za okna in zrcala nad 5 cm deb. pod 100 cm deb. in široko 12 (12) in ostalo nad 200 cm 17 (17). i
Kakor je videti, v tej pogodbi so interesi Slovenije dovolj zaščiteni.
Izvoz v Belgijo se je razvijal takole:
mil. Din %
1922.	6	0.16
1923.	10.5	0.18
1924.	23.1	0.24
1925.	12.2	0.14
1926.	19.2	0.25
1. pol. 1927. (1926.) 10.6 (12.5) 0.35 (0.32)
Izvoz je torej dosegel svoj maksimum 1. 1923., šele letos v prvi polovici se je začel popravljati.
Najvažuejši naš predmet, ki ga izvažamo v Belgijo, je les: 60 odst. Prihaja namreč po morju in vkljub temu vzdrži konkurenco z nordijskim lesom. Belgija rabi veliko lesa za obnovitev dežele, ki je sedaj tudi še živahna. Za naš izvoz pride v dobro tudi dejstvo, da ima sedaj Belgija stabilizirano valuto. Nadalje kupuje Belgija v naši državi pšenico, koruzo, kože divjačine, verh, umetna gnojila, izdelke iz lesa ter sadje. Za Slovenijo pride v poštev izvoz fižola, ki je prost carine. V letih 1920. do 1923. smo izvažali v Belgijo mnogo jajc, ker ni bilo carine. Zaradi poslabšanja kvalitete našega blaga smo ta trg izgubili v korist Bolgarije, Rusije in Poljske. Nadalje bi konveniral za Slovenijo tudi direkten uvoz hmelja, ki gre sedaj najbrže skozi Niiruberg in Žatec.
V lisli so navedene sledeče postavke za uvoe naših produktov na ozemlje bclgijsko-luksembur-ške carinske unije, ki obstoja od leta 1923.: fižol —, slivo 20 frankov, salame 12, pekmez 25, clana-mid prost, taninskl ekslrakti —, les grede in gredice nad 15 cm 5, ostalo 7, Ier za doge (ambalažo) 0.40 ter d esk t. za parkete 20 zl. frankov. Za Slove-
nijo so važni: fižol, le« ter taninskl ekstrakti (zanje prideta v poštev 2 tvornlcl v Sloventtf).
Promet z Belgijo bi se pa razvijal še ugodnejše, če bi imeli z Belgijo direktno železniško tarifo, katero imamo sedaj žal le z Italijo.
Promet naših borz v preteklem tednu je znašal v milijonih dinarjev: Ljubljana devize 17.7 (16), Zagreb 63.3 (61.2), od tega devize 61.9 (58.6), efekti 1.4 (2.6), Belgrad 45 (78), od tega devize 38.5 (62.5), efekti 6.5 (15.5).
Vpisi v trgovinski register: Franc Zevnik, eksp. trgovina z lesom in ogljem v Bruhanji vasi; Al Neudauer, lesna trg. in izvozna tvrdka v Gornji Radgoni; Jugoslovanska topilnica kovin M. God-nik v Mariboru; Ivan Adamič, eksportna trg. i lesom in teleti ter prašiči v Ponikvah; Jakob Costa, eksportna trgovina z lesom in ogljem v Predstru-gah; Janez Škrlec, trgovina z vinom in sadjevcem v Spodnjem Gasteraju; Franc Domanjko, trgovina z govedi ter svinjami in izvoz v Stanjgrodi; Blaž Kranjc, trgovina z vinom, sadjem in sadjevcem ter izvoz pri Sv. Ani na Krembergu, Marija Jelenu, eksp. trgovina z lesom In mizarstvo v Velikih Laščah: Franc ErSulj, eksp. trgovina z lesom in ogljem v Zdenski vasi.
Vpisi v zadružni register: Zadružni kredit v Kranju, reg. zadr. z o. z.; Obrtniška stavbna zadruga, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani; Splošno ekonomsko društvo, reg. zadr. z o. z. v Mariboru; Stavbna zadruga v Tržiču, reg. zadr. z o. z.
Občni zbor Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani 13. dec. ob 18 v pisarni družbe (re-gularia; volitev uprave in nadzorstva); nadalje Delniške družbe združenih Žalec in Laško dne 13. dec. ob pol 19 v pisarni pivovarne Union (regularia, poročilo revizijske komisije ter volitev uprave in reviz. komisije.
Podatki o zadolienju kmetov so zbrani za 81 oblasti, s 332 okraji ter 4390 občinami za 410.500 oseb. katerih skupni dolg znaša 2666 milijonov Din Relativno največ je v sremski oblasti (8400 Din), v valjevski 71 (X), v niški 6800, v podunavski 6200 in v Šumadijski 6150 Din.
Nedoseglt. vu
Kbu de CdORne CHypre
Bourlois - Parts
I
Horsza
Dne 29. novembra 1927.
DENAR.
Kakor na ostalih borzah se je ponudba privatnega blrga znatno povečala tako, da je Narodna banka morala intervenirati samo v devizah Curih in Dunaj z manjšimi zneski. V skladu z mednarodnim oslabljenjem kurza London je tudi pri ms popustil za 10 par. V devizah Newyork in Italija ni prišlo do zaključka. Promet je bil srednji.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.553—18.585 (13.57) Curih 10.94—10 97 (10.955), Dunaj 7.9975-8.0275 (8.0125), London 276.70—277.50 (277.10), Newyork 56.73—56.74, Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 308 75 — 809
Zagreb. Berlin 13.555—13.585, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.70—277.50, Newyork 56.628-56.828, Pariz 223-225, Praga 168.05—168.85, Trst 307.75-309.75.
Curih. Belsrad 9.1375, Berlin 123 87, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.18, Duna-' 73.11, London 25.2975. Newyork 518.5, Pariz 20.395. Praga 15.365, Trst 28.20, Sofija 3.76, Varšava 58.10, Madrid 86.90.
Belgrad. Berlin 13.555—13.585, Budimpešta 9.985—9.995, Curih 1094-1097, Dunaj 7.995—8.025, London 276.40—277.60, Newyork 56.64—56.81, Pariz 222.75—224.25, Praga 168.05—168.85, Trst 308— 310.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 190.10, London 34.60, Milan 38.57, Newyork 709.10, Pariz 27.9025, Varšava 79.50. Valute: dohrji 706.50, dinar 12.38, češkoslovaška krona 20.9^5.
Praca. Devize: Lira 183 50, Belgrad 59.45, Pariz 132.75, London 164.P5. Newyork 33.755.
Dinar: Newyork 176.05, Berlin 7.375, London
277.
Trst. Belgrad 32.38—32.41, Curih 353.55— 356.55, Dunaj 252.12—256.12, London 8.970 - 9.980, Newyork 18.38—18.40, Pariz 72.10-72.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
LJubljana. Celjska 164 den., Ljublj, kreditna 132 den., Kred. zavod 160 den., Kranj. ind. 350 den. Vevče 133 den., Split 610 den., Ruše 280—295, Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85.25, agrari 52.5— 53, vojna odškodnina 402—402.5, dec. 403.5—404.5, Hrv. esk. 91, Hipo 57.5-59. Jugo 94.25-94.5, Praštediona 885, Ljublj. kreditna 132—135, Šečerana 585—588, Drava 555—585, Slavonija 13—14, Trbovlje 500, Vevče 132.5.
Belgrad. Narodna banka 5600—5800. vojna odškodnina 401.75-402.50 (3,150.000), dec. 404.75, 1% inv. posoj. 84.50, agrari 53.50 -53.52 (100.000).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.10, Živno 107.50, Hrv. esk. 10.80, Hipo 7, Alpine 43.45, Trbovlje 63, Kranjska ind. 45, Gutmann 26.10, Slavonija 1.56.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi plohi paral, ostror. očeli. 115 mm in 145 mm od 4 m dolž. in od 20 cm šir. fko vag. meja 550—560, 2 vag. zaklj. po L>50, deske smreka-jelka 18 mm par'1. monte media 24, fko vag. meja 1 vag. po 500, buk. drva met. suha, i zdrava 10% okroglic brrz klad, fko vag. meja 10 v. i po 23: zaklj. 13 vng. Tendenca živahnejša. -- Dež. pridelki (vso samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% bač. 347.5- 852. dec. 347-352. sr. 345—347.5, slav. 342.5—345, koruza st. bač. 267 5. nav. vozn. 272.5, bač. um. suš. 262.5, nav. vozn. 267.5, času primerno suha kval. gar. 242.5. dec. 250, jan. 252.5, febr. 265, marec 275, april 277.5, maj 280, oves bč. zdrav rešetan 275, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plnčilo po prejemu. Zaklj. 1 vag. pšenice. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. 295 297.50, potiska 300-302.50. ban. 290-292.50, sr. 295-SuO, rž bač. 280—290. ječmen bač.. sr. 245—250, oves bač., sr. 235—237.50, koruza bač. stira 220—225, nova kv. g. ?02.50- 207.50, 12—1 212.50-215, 1- 2 par. Indjija 217.50—220, moka 0 g tn gg 420—430, 2 400—410, 5 350—390, 6 817.50- 325. 7 200-270, 8 200- 205, otrobi bač., sr., slov. 175 180, fižol bnč. beli novi in sr. 360— 370, bač. novi izbrani 375-380. Tendenca čvrsla. Promet: 7 vag. pšenice, 23 vag. koruze, 2 vag. moke, 1 v«?. ovsa.
Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. PSenica nvirec 32.20-32 16. zaklj 32 26-32.28, maj 32.60—32.46. zaklj. 32.54-32 56, r? marec 31.14 -30.94. zaklj. 30.98- 31. koruza maj 25.84-26, zaključek 25.86—25.90.
Nova železniška kaita srednje Evrope.
Skoraj neopaženo je nedavno izšla lepa železniška karta Srednje Evrope, ki sta Jo priredila J. A. Dolinar in F. A. Mačkovšek od generalne direkcije naših državnih železnic v Belgradu (Že-leznička karta Centralne Evrope, Belgrad 1927, z 58 str. besedila, tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Cena PO Din). Dobro izvedena in vzorno tiskana publikacija ima namen pokazati vse obmejne ln prehodne postaje celokupnega železniškega omrežju od Pirontjev do Crnovic na eni, od Danske do Italije na drugi strani. S to vsebino postane važna ne le za železniška ravnateljstva, za carinske in potniške urade, temveč tudi za trgovce, potnike in sploh za vsakogar, ki ga zanima zamotani obmejni Ir. medmejui promet evropskih držav. Naj-gostejšim železniškim omrežjem kontinenta so posvečene stranske kartice (Belgija, Šlezija, Švica, avstrijsko-madžarsko obmejno ozemlje). Glavna karta ima merilo 1 : 2,300.000. Železniške proge so označene i različnimi črtami po ravnateljstvih z lastnim vozovnim parknm, nadalje po širini tira kakor tudi po njihovem različnem mednarodnem pomenu. Vrednost zemljevida povečuje obširno besedilo, ki vsebuje poleg uvodnih besed seznam vseh srednjeevropskih železniških direkcij, kf uravnajo evropski tovorni promet na podlagi dogovorjenega »Pravilnika za vzajemno uporabo tovornih voz v mednarodnem prometu« oziroma »Pravilnika za vzajemno uporabo potniških in prtljažnih voz v mednarodnem prometu« (R. I. C. in R. I. V.). Drug seznam nas seznani z vsemi prehodnimi postajami Srednje Evrope, tretji s temi kraljevine SHS, četrti pa, kar je zelo važno, s prehodnimi postajami od omrežja do omrežja. Za železniško geografijo pomeni to zanimivo delo dveh belgrajskih Slovencev dragocen donesek, ki zasluži obilo priznanja in razumevanja ne le doma, marveč tudi po vseh srednjeevropskih državah.
Bhc.
Cerkveni vesinik
Friderik Baraga t nemškem prevodu. Dočim pri nas doma že preradi poznbljamo na prelepe Baragove molitvenike, doživljajo med Nemci nove prevode in izdaje. Lani je založništvo »Waldstatt< v Einsiedeln izdalo prevod njegove »Dušne paše« pod naslovom >Die Seelenspeise der Stteren hI. Kommunlon« V Herderjevem katalogu za mesec oktober 1927 je knjiga takole? označena in priporočena: »Pisatelj tega molitvenika je 1. 1868. v Ameriki umrli slovenski misijonski škof. S tem svojim poučevanjem hoče navajati vernike k pogostemu, da, vsakdanjemu svetemu obhajilu. Dodane molitve so vse v ozki zvezi z nebeško hrano. Poučevanja in molitve so preproste, a dihajo globokega duha molitve, ki prihaja iz duhovniškega srca, ki živi v tesni zvezi z Gospodom v zakramentu.« Naj bi to lepo priporočilo in visoka pohvala vzbudila tudi v nas novega zanimanja za našega apostola med Indijanci, za njegova dela in zlasti za njegovega glo-kega duha ljubezni izvirajočega iz neomajne vere v.Pot, Resnico in Življenje.

Ona: To je vendar šestcilinderski!
On- Kako to? Jaz vidim le dva t...
Darovi
Podpornemu druilvu slepih, Ljubljana, Wol-fova 12, so darovali: Občina Št. Janž na Dravskem polju 50 Din, Jazbec Fran na nabiralno polo 153 dinarjev, Županstvo Velesovo 90 Din, Lobnik Fran, Gornji grad 20 Din, Občina Marenberg 100 Din, Narodni klub delavske zbornice, Maribor 300 Din, Drnovšek Mihael na nabiralno polo 660 Din, občina Črnuče 50 Din, neimenovani 300 Din. Vsem plemenitim darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor.
Po sapniku prihajajo
v dihalne organe povzročitelji bo ezm. če s« hočete varovati infekcij, vzemite zdravniško priznane Panflavin-pastile. Te zadržavajo razvoj vstopajočih povzročiteljev bolezni, so prijetne v okusu in neškodljive za želodec. Priporočane so od prvih strokovnjakov. Dob« •e v vseh lekarnah.
žrebanje drž. razred, loterije.
V ponedeljek dne 28. nov. so zadele veijt dobitke naslednje številke:
40.000 Din srečka 116.199.
10J000 Din srečka 52.094.
Po 4000 Din: 88.553, 70.195, 81.878, 120.019 ln 124.488.
Fo aOOO Din: 207, 3802, 6616, 7324, 7499, 7679, 11.193, 11.451. 11.619, 11 746, 12.838, 13.55)6, 14.784, 15 588, 21.884, 24.252, 24.678, 28 549, 29.825. 30.24», 31.875, 34,185, 37,152, 38.292, 38.994, 39 606, 39.822, 30.945, 45.172, 45.840, 48.025, 48.098, 49 879, 51.031, 51.149, 52.238, 52.425, 53.398, 54.925, 57.882, 58.610, 60.817, 62.641, 04.257, (15 397, 66.862, 67.166, 68.049, 69.892, 70 287, 73.422, 74.660, 78.286, 78.462, 78.787, 79.472, 80.603, 81.107, 82.079, 84.112, 84 628, 84.842, 90.664, 91.488, 91.642, 96 660, 101 657, 105.008, 110.371, 113.187, 113.729, 113 856, 114.108, 116.611 120.032, 120.035, 121.141, 124.364 in 124.872.
Iszpredl sodišča
KRANJSKE OBČINSKE VOLITVE PRED SO D IŠČEM.
Včeraj se je odigral pred tukajšnjim sodiščem epilog občinskih volitev v Kranju. Senat so sestavljali gg. Mladič, Mohorič, Kralj in Juvano. Predmet razprave je bila obtožba g. Sirca Iz Kranj« proti g. Druzoviču, poslovodji Tiskovnega društva v Kranju radi nekega letaka, ki je bil v času občinskih volitev razširjen po Kranju. Letak je vseboval sledeči stavek: »Napredni volivci, pokažite, da odločuje prosta volja, ne pa komanda Sirca, Sabotkyja in Slavenske banke.« Ker letak ni bil od nikogar podpisan, se je tožilo poslovodjo tiskarne, ki je letak natisnila. G. Sirca jc zagovarjal g. dr. KnafliČ, g. Druzoviča pa g. dr. Brejc. Zagovornik toženega tiskarniškega poslovodje je ugovarjal, da ni podana tožbena legitimacija tožilelja, ki je v letaku omenjen — samo kot Sire brez nadaljnje označbe. Dalje je toženec ugovarjal, da inkriminirani stavek sploh ni tožljiv, ker ne očita ničesar neresničnega, kar bi utegnilo njegovi časti, dobremu imenu ali družabnemu ugledu škodovati. To da je samo običajna volivna agitacija, ki ni kazniva, ker se gosp. Sircu ne očita, da je morda svoj vpliv zlorabil.
Sodni dvor je razglasil oprostilno razsodbo, priznavajoč tožitelju tožbeno legitimacijo, dočim se je v ostalem pridružil stališču zagovornika, da inkriminirani letak ni žaljive vsebine. G. dr. KnafliČ ie prijavil seveda pritožbo.
DR. LENARD PROTI »SLOVENCU«.
Takoj po razpravi o kranjskih obi .ili volitvah 6e je vršila razprava o tiskovni loi: : g. dr. Leopolda Lenarda proti časnikarju g. Fr. Knatliču, ki je lansko leto začasno vodil uredništvo »Slovenca«. Povod tej tožbi je dal članek »Volk dlako menja« v »Slovencu« od 23. oktobra 1920, v katerem je »Slovenec« reagiral na članek »Samouprave« od 21. oktobra 1926 pod naslovom »Koncepcija SLS«, ki je bil podpisan z veliko Siiro L. V »Slovenče-vem« članku se med drugim trdi, da je g. L. ie preje sumničil ljudi zaradi veleizdaje in da je dva člana »Slo\enČevega< uredništva, ki sta bila znana po svojih simpatijah do Srbov, sumničil, da sta srbska vohuna in plačana. Dalje so v inkriminiranem članku trdi, da sedaj denuncira g. L. »Slovenca«. Končno se pristavlja na naslov »Samouprave«, da »se zelo Čudimo, da njeno uredništvo brez vsake kontrole sprejema in priobčuje dopise enega g. L., ki mrgole samih laži in falzifikacij dejstev.« »Samoupravo« se vprašuje, če za slovenske razmere res ne more najeti zanesljivega in poštenega poročevalca.
Zagovornik obtoženca g. dr. Brejc je predvsem poudarja, da se tožba tožencu sploh ni dostavila, ampak kratkomalo v uredništvu »Slovenca« pustila, in to ob času, ko obtoženec ni bil več odgovorni urednik »Slovenca« ter je bil sploh odsoten to je na dopustu. Zagovornik je bil mnenja, da se zadnji odstavek čl. 73. tiskovnega zakona, ki govori o nadomestni dostavi, more nanašati samo na odgovornega urednika, nikakor pa ne na bivšega odgovornega urednika, ker ne gre, da bi se tiskovna tožba proti bivšemu uredniku kratkomalo dostavila v roke poznejšega urednika, kateri bi tožbo tudi lahko pustil ležati, in vsekakor nima nobene obveznosti, jo dostavljati prejšnjemu uredniku, tudi če bi vedel za njegov naslov.
O tem vprašanju se je najprej vnela debata. Sodni dvor je odločil, da je bila dostavitev pravilna. Zato je toženčev zagovornik vložil proti tej razsodbi ničnostno pritožbo.
V nadaljnjem je toženčev zagovornik ugovarjal tožbeni legitimaciji, poudarjajoč, da samo šifra L. nikakor ne more biti jasna označba v smislu tiskovnega zakona. Za slučaj, da bi se tožitelju tožbena legitimacija kljub temu priznala, pn je nastopil zelo obširen dokaz retfiice. Predložil je celo vrsto člankov, objavljenih v »Samoupravi«, ki so podpisani od tožttelja, deloma s polnim, deloma same z rodbinskim imenom, dalje z L. L., dr. L. in L. dalje nekaj člankov brez podpisa, katerih dikcijf in vsebina govore za to, da jih je tudi pisal tožiteij, ki se sploh sam označuje kot referent za slovenske zadeve pri »Samoupravi«. Predlagal je predvsem, da se dožene avtorstvo teh anonimnih člankov.
Sodišče je temu njegovemu predlogu ugodile in v ta namen razpravo zaenkrat preložilo.
Vremensko aoročilo
Meteorološki 7avod v Liubl>an> dne 28. novembra 1927.
Višina haromelrn 10R-8 m
	Opn/.ovania		Baro meter	ioploia v C	Kel. »Iona ' %	Velei ln Dnina » m	Obl«, I nosi I	Vrst« padavin		fl	«Q ||
	T«'	< n*					0—1 |	11 opazovanju	, mm !>■		
	L|abl|ana	8	774-6	2	82	SE 2	10				1-7
	Maribor		774-0	0	90	SE 4	megla			1	0
	Zagreb		774-8	2	89	ESE 4	megla			4	3
	Belfirad	«(	776-1	1	74	SSE 8	10			5	0
	Sarajevo		7? 5-0	—2	93	mirno	6			0	-1
	Skopljc		775-2	S	81	S 4	10			8	4
	Dubrovnik		77(i-2	9	76	mirno	1			It	3
	Spili	7	.'69-8	9	38	NE 6	0			17	9
	Pršu"		771-6	—t	—	SE 2	10			1	-1 '
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (batometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, trnki (pod 755 mm) pa padavinsko vretne Barometer v mejah od 755 dn 7(15 mm uazuunia v izlavnem spremenljivo vreme.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vBaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 sli 9 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
HLAPEC
išče službe pri kakem trgovcu ali za postiljona ali kaj podobnega. Nastop lahko takoj ali pozneje. - Naslov se izve v upr. lista pod it. 9544.
SOBE za pisarne
v pritličju, blizu glav kolodvora, se takoj oddajo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 9416.
Opremljena spalnica
Fiat-auto
model 503, 4 sedežni, zelo dobro ohranj., poceni z eno posteljo, posebnim naprodaj. Pism. vprašanja vhodom, elektr. razsvet- upravi pod šifro: »P. P.«
MLEKARJA
išče večja mlekarna na deželi; biti mora v vseh strokah mlekarstva in sirarstva, istotako v pisavi dobro izvežban — Nastop službe 1 januarja 1928. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista pod: »Marljiv« 9366
Izurjena ŠIVILJA
se sprejme, vajena krojenja pletenin. - Ponudbe pod »Šivilja št 9447« na upravo »Slovenca«.
Dve prodajalki
manufaktur. stroke sprejmem. Javijo naj se samo izvežbane moči. Ponudbe z navedbo plače upravi pod: »Kranj 119—9510.«
VAJENCA
s primerno šolsko izobr.
ljavo, blizu glav. kolodv., se takoj odda solidnemu gospodu. - Naslov pove uprava lista pod it. 9529.
LEPA SOBA
solnčna, s posebnim vhodom, se odda boljšima gospodoma nasproti kavarne »Evropa«. Naslov v upr. lista pod it 9545.
i
s§
a «
Klobuke pnfl0p.adičžj
in drugo modno blago, kupite najceneje pri
»AMERIKANCU« Ljubljana - Stari trg 10.
oešplje
O	O
8 >	JŽ
v) ~
xj Q	o _ £
,S5W
j J	a « W *3
3 O	a « O- r
k
N
2 0» |
2 — «J
" o
o ■o
medu
Večjo množino »pristnega proda Fr. Janiovec, čebelar, Veržej, p. Križev-ci pri Ljutomeru. 9528
PRODAJO SE:
Prodajni pult s ploščo iz trdega lesa - s preHali, spreimem takoj za čev- ; več stelaž s predali in ljarsko obrt. A. MULEY,' J^ge potrebšč. za opre-
Babno pri Celju. 9532
Francosko in nemško
KONVERZACIJO
in gramatiko za odrasle in otroke — prevzamem. Knailova ul. 4/II, des. 2X pozvoniti. M. Nachtigall.
~ ZASEBNO
KROJNO UČILIŠČE
Ljubljana — Stari trg 19.
V začetku decembra pouk splošn krojenja za krojače, šivilje in ncšivilje. Specialen pouk o jopicah in plaščih za pletilje (štri-karice). Za vsako pletiljo je velikega pomena, da zna sama izdelovati kroje za jopice in plašče. Ne zamudite ugodne prilike in se tečaja udeležite!
mo trgovine. Predmeti se morejo ogledati pri mizarju Repietn na Poljanski cesti. - Ponudbe na upravo lista pod značbo »Stelaže«.
Brinje
italijansko in istrsko
ima v zalogi
A. ŠARABON,
LJUBLJANA. — Na zahtevo se pošljejo vzorci.
za žganjekuho ima v zalogi A. ŠARABON, LJub-lfana. — Na zahtevo se pošljejo vzorci. 9382
HLODE
bukove la. in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETT1 -Ljubljana.	7490
"HLODE
smrekove in jelove,
od 20 cm debeline in od 4 m dolžine naprej, suho blago, vsako množino, kupi proti takojš, plačilu
Fr. Gorianc & Cie„ Kranj.
STANOVANJE
2 sobi s kuhinjo, se išče takoj. Ponudbe na Auto-odelenje - telefon 2378. i družnikov.
Izredni občni zbor Zadružne elektrarne v Zlatoličju,
registrov. zadr. z omei- zav. se bo vrSil dne 8. decembra 1927 ob 14. nri pri načelniku p. Antonu Golobu v Zlatoličju s sledečim dnevnim redom: t. Odobrenje računskega zaključka za leto I92b. 2. Sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev. 3. Slučaj, nosti. — V slučaju nesklepčnosti tega občnega zbora eo bo vrfil eno uro pozneje ob istem dnevnem redu in na istem mestu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih za-
MALINOVEC
in 12 vrst najfinejših sokov nudi poceni »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski n. 10,
Posredovalnica za službe
se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe, Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrlnjska ulica 5.
ELEKTRO-ri::
vršuje ALOJZ ARHAR r Spodnji Šiški, Celovška cesta 80 Solidno delo. cene zmerne.	8509
Damske
klobuke
najmodernejie, najceneje, iilc in barzun, priporoča modni salon ANGELA SMREKAR - Kongresni trg 4, Ljubljana.
** NajboiiSl
/\ hOKSl Čebln, Wolfova 1/2
Volna - bombaž
za strojno pletente in ročna dela. dobit« po P0F" oainižtih cenah pri
PRELOGU LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Priporoča se trgovina t železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloika cesta.
O
hJ
M
Z
<
Z
N <
Z
(U
JE
t5
0 ot
01 >
o
Ž o
s °
•5 no 5 O
t- ."S « ,
v w — i &
J jf
»
HO
10
rt O C
S °
> a
H
<
*S S >
JS
•2J3l£
■Si«?
- -9 5§ 8 - *
g Si E| ° «
« > — a c u
C TJ O..J2

Zakaj? Zato!
opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo manj pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka i Kdor ne oglašuje, ne napreduje I

Vino prvih vinogradnikov
A



sr



s«'
-J?
pri
Košaku
Krekov trg.
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh, odstranjuje v 5 minutah zanesljivo, brez bolečin in posledic
„DepI!atorlum Venus"
Cena: I zavitek Din 201—
Koruzo za krmo
oddata najceneje veletrgovina žita In moke
X, VOLH Llublfona
'lesileva eesta fit. .4.
Trbov. premog, drva.
Pogačnik, Bohoričeva 5. ODBOR. Telefon št.
Za Miklavža, ožlč in Novo leto
ima
Oblačilnica za Slovenijo
MubSi&na - Miklošičeve cesta štev. 7
v svoji veliki zalogi različnega manufakturnesa blaga najprimernejša darila.
2059.
9468
IBBBffiBI
Portugalko, prim« lino, novo pošiljat«? Ormoški mošl, . „ PlherCana. iibornega
Toči po smernih cenah
..Aškerčeva klet"
nasproti srednje tehnične šole.
Novost za božično dobo!
»BOŽIČNI PRELUDIJI«, cena 10 Din. — Dalje ie jako lahke skladbe za mešani zbor: 1. »12 mainih«, partitura 15 Din, glasovi po 6 Din. — 2. »Staro-slovenska maša«, part. 12.50 Din, glasovi po 5 Din. — 3. »Evharistične«, part. 8 Din. — 4. »Litanije M. B.«, part. 5. Din, — 5. »Zbornik ial in anekdot« (v hrv. jeziku), 8 Din. — Naroča se na naslov: KARLO ADAMIČ, učitelj glasbe na križev. uči. teljiiču, KOPRIVNICA, Hrvatsko.	9542
Klavirji in pianini
prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajam tudi na obroke.
M. ROPAŠ, CELJE.
Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaSko.
Št. ad 21.787/ref. IX.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo pleskarskih in parketnih del za 19 vil poleg topničarske vojašnice.
Tozadevne podatke je dobiti v mest' nem gradbenem uradu do 2. decembra 1927. - Ponudbe je vložiti do 3. decembra 1927 ob 11. uri dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 29. novembra 1927.
bo rt
L.
O >
o-
co
(D > M
- tn
1*3
k +-1 © tn
i> ® > CL
Neobhocno potreben vsakemu raoio-amaterju
Rodiokofcdar
1928
Cena Din 25-—
in
Rodtozemlfevld

Cena Din 15-„Radiowelt,a
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Radio. Osnovni pojmi o radiotehuiki s 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andr^e. Broš, Din 60, vez. Din 76.
Parni Btroj iu parna turbina. Knjiga za strojnike in obratovodje. — Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez 80 Din.
Parni kotel. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez. 30 Din.
Ojačen beton. Učua knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. Spisal inž. Jaroslav Foer ster. Cena 12 Din.
nesKocmami
Onlieni papir K^ttSkSvS^ Ind. Baraga, Lfnbllana r1'^
Sir H. Rider Haggard:	1
Kleopatra, egiptovska kraljica.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec.
Posvetitev.
Draga moja mati!
Dolgo časa sem gojil upanje, da bi Vam posvetil eno svojih knjig, in sedaj prihajam s pričujočim delom zavoljo tega, ker je baš ono, o katerem bi želel, da ga vzprejmete ne glede na njegove pomanjkljivosti in ne glede na sodbo, ki jo utegnete o njem izreči Vi in drugi.
Upam, da boste črpali iz moje povesti o Kleo-patri onega veselja in zabave, ki je olajšala trud njene zgraditve, in dalje, da bo nudila Vašemu duhu sliko, četudi nepopoino, o starem, skrivnostnem Egiptu, ki se tako živo zanimate zanj in njegovo izgubljeno slavo.
Vaš ljubeči in spoštujoči sin
H. Rider Haggard.
21. januarja 1889.
UVOD.
V globelih pustega Libijskega gorovja, ki leže za templjem in mestom Abidus, kjer mislijo, da leži pokopan sveti Oziris, so nedavno odkrili neko grobnico, v kateri so poleg drugih predmetov našli zvitke papirusa (pergamenta), na katerih je pričujoča zgodba napisana. Grobnica sama je prostorna, sicer pa je znamenita samo zavoljo globine jaška,1 ki drži iz votline, v živo skalo vsekane, katera je nekoč služila kot mrtvaška kapelica za prijatelje in sorodnike rajnkih, navpično v zemljo do izbe z rakvami ali mumijami. Ta jašek je nič manj kot devet in osemdeset čevljev globok. V izbi ob njegovem vznožju so našli
1 jašek je navpičen rov v zemljo; rov je vodoraven ali nekoliko poševen.
samo tri rakve, dasi je v njej mnogo več prostora. Dve teh rakev, v katerih sta po vsej verojetnosti bili trupli velikega duhovna Amenemheta in njegove žene, ki sta bila oče in mati Harmahisa, junaka pričujoče zgodbe, so bili brezobzirni Arabci, ki so jih našli, na licu mesta takoj odprli.
Arabci so bili mumiji odprli. Z brezobzirnimi rokami so raztrgali mumijo svetega Amenemheta in nje, ki jo je navdajal duh Hator, kakor je pisano; raztrgali so ud za udom, ko so iskali zakladov med njunimi kostmi. Kosti so po svoji navadi bržkone prodali za nekoliko pijastrov nevednim turistom, ki so nanje namerili- V Egiptu namreč najdejo živi svoj kruh v grobnicah velikih mož, ki so živeli pred njimi.
Malo časa po tem dogodku pa se je prigodilo, da se je po reki Nil pripeljal v Abidus nekdo, ki je dober znanec pisatelja te knjige in po poklicu zdravnik, in se je seznanil z Arabci, ki so bili storili ono dejanje. Razodeli so mu, kje leži tisti kraj, in mu povedali, da je ena mumija ostala še nedotaknjena. Rekli so mu, da kaže, da je to bržčas rakev kakega reveža, in se je zavoljo tega niso doteknili, posebno ker jim je šla trda za čas. Mojega prijatelja je gnala radovednost, da bi preiskal kraj, kamor še ni bil stopil noben turist, in je podkupil Arabce, da bi mu ga pokazali. Kaj je temu sledilo, hočem povedati z njegovimi lastnimi besedami, točno kakor mi je pisal:
»Tisto noč sem spal blizu templja Seta in se drugo ju!ro še pred dnevom podal na pot. Z menoj je bil nek škilasti lopov Ali po imenu — jaz sem mu rekel Ali Baba — človek, od katerega sem dobil prstan, katerega ti pošiljam, in majhna, a izbrana Iružba njegovih sofatov. Tekom ene ure po solnčnem vzhodu smo dospeli do doline, v kateri leži grobnica, ■(raj je puščoben in solnce razliva ves božji dan žgočo vročino po njem, tako da postanejo velike rujave -»kale, ki leže raztresene naokoli, tako vroče, da se jih človek niti dolekniti ne more in se noge opečejo na pesku. Bilo je že prevroče, dn bi hodili; zavoljo tega
smo nekaj časa jezdili na oslih dalje po dolini, kjer je bil jastreb, ki je plaval visoko na sinjem nebu, edino drugo živo bitje, ki smo ga videli, dokler nismo dospeli do neke ogromne skale, ki jo je tekom dolgih stoletij popolnoma ogladilo skupno učinkovanje solnca in peska. Tukaj se je Ali ustavi! rekoč, da se grobnica nahaja pod skalo. Tako smo raz,jahali, pustili osle pod varstvom mladega felaha in se podali k skali. Pod njo je bila majhna luknja, ki je bila komaj tako velika, da je človek mogel zlesti skozi. Pravzaprav so jo izkopali šakali, in dohod in del votline sta bila popolnoma zamašena s peskom; le s pomočjo tega šakaljega brloga so bili našli grobnico. Ali je prvi zlezel po vseh štirih vanjo, jaz pa za njim. Kmalu sem se znašel v nekem prostoru, kjer je bilo v primeri z vročino zunaj skoraj mrzlo in je v nasprotju z dnevno svetlobo vladala popolna tema. Prižgala sva sveče in ko so za nama prilezli še nekateri izbrani člani tatinske družbe, sem si ogledal prostor. Nahajali smo se v votlini, ki je imela velikost velike sobe in je bila izkopana z roko; od vhoda oddaljeni del votline je bil skoraj brez prahu. Na stenah so vklesane verske podobe običajnega ptolemejskega značaja in med njimi je podoba dostojanstvenega starega moža z dolgo sivo brado, ki sedi v izrezljanem stolu in drži v roki palico.' Pred njim stopa sprevod duhovnov, ki nosijo svete podobe. V desnem kotu grobnice se nahaja jašek do jame, v kateri leže mumije, štirioglata odprtina, vsekana v črno skalo. Seboj smo prinesli bruno iz trnjevega lesa in to bruno smo položili preko jame in privezali nanj močno vrv. Nato je Ali — ki je pogumen tat, moram priznati — vtaknil za oprsje svojega oblačila nekoliko sveč, se oprijel vrvi, uprl bose noge ob gladke stene jaška in se pričel z veliko hitrostjo spuščati v globočino. Kaj hitro je izginil v temini; samo gibanje vrvi nam je pravilo, da se spodaj nekaj godi.
' Po moji sodbi je to slika Amenemheta samega.
1EIII
3	B
e	a
s	s
h ;	r
S	p
B
C s	c-
p' 5	I
_	ta-'
S G
S E'	T
Sgf
5' S |
1 C I
>£
'/i C
li g >
!§ 5" N » 2!
-c o
o >
S s
(P c
S I p sr
-n — »
ra (S se
2-oS	'
S %	S
° °	n
o s-	i
B" g	w
o	a:
£
< i<S
8 v 3. □
o gg
3'
S- B
Ul 3—
» S oa H a 3
o- S
a. u
— Ch
S (S
•	o
to a
4» O
P' 8
K-
*	®
M •-:
tNS ^
r- 0
B 3
B o
^ C
N S
S I t &
T >
a
SN s3
o * * 8
=111=111
Za Jugoslovansko tiskarno 1 LJubljani: lUiei C«č
izdajatelj: dr. F t. K. ulove«.
Uradnik; Franc Tersedlavi