Tako napreduje dalje in dalje, pristavi tri, štiri čerte do deset, tako da jih ima na deski dvajset čert, in učenci pravijo: deset na deset je dvajset. Po leni polu učenci nove višje števila pred sebo vidijo, števila, bi rekel, pred njimi rastejo, in učenci se ne učijo po škoreovo.
Ko stoji lestvica s dvajsetimi špreklami ua deski, pustiučence šleti po špreklah, in scer s poglavitnimi številnicaini (edna, dve, tri.. . dvajset čert) in po teiu s redovnimi številnicaini (perva, druga ... dvajseta čerta).
l'tii. To ste se dones naučili, ste prav pridni bili. —
v
Narodeki običaji v Zelcznikah.
4. K u reut
„Kurent* je Mino staro ime in običaj, izvira namreč še iz paganskih časov, vendar se je ohranilo med Slovani do današnjega dne. Xaj povem tedaj tudi enkolko od Kurenta v Zelcznikah. — Na pustni dan dopoldan se zberejo okol I51et stari fantje, kolkorjele mogoče natilioma, v kaki kovačnici al na kakem drugem skritem kraju. Ze delj čas« poprej pripravijo kake stare kožuhe in drugo staro obleko, daje (a dan kaj v roke vzeti. Zdaj napravijo „Kurenta". Oblečejo enemu fantu navadno stare, vma/.aue, široke hlače in ga okol nog z slamo obašejo, da je bolj juiiačen. Po životu ga oblečejo z narobe obernjenimi kožuhi, ga z kako marogasto opasico opašejo čez pas in okol vrata, na obraz mu denejo šemo in na glavo stari klobuk, naverli kterega so navadno kozlovi rogovi pritvezeni. Ako imajo dovolj obleke (in te malokdaj zmauka), se napravita in našemita še dva druga lanta za .varlia", da „Kurenta" varjeta, imata toraj v la namen tudi stare metle v rokah, eden pa se napravi za voznjača. Ko je vse pripravljeno, posadijo * Kurenta" na sani, zdaj eden na kozji rog zatrobi, in hipoma so vsi na ulici, ter ga med vednim troben-jern skoz terg peljejo. Ljudje iz vsih vež priletijo „Kurenta" gledal, iu so silno radovedni zvediti, kdo je ta ul uui, pa nevarno se je preblizo bližati, ker varha sta malopridna in šembrario rada
z metlami krog sebe mahata. Otroci od daleč za njimi gredo, pa «c tudi zlo varjejo, da kteri kaj z metlo po hrrblu nc dobi. Tudi voznjač je večkrat zlo malopriden, če le more, tako krivo zavozi in . Kurenta" po snegu prekucne, komur se ljudje zlo krohotajo. Varha prec priskočita, da nevkretnega siromaka zopet na sani vzdigneta. V koncu terga se vernejo zopet nazaj do kraja, kjer so se napravljali, skerbno pa pnprej otroke nazaj podijo, da bi se ne zvcdlo, kdojc ..Kurent1- bil, ker mu potem radi naganjajo; čez doigo še le se izmuzajo potem skrivaj vsak na svoj dom. — Xa pustni večer iz kuhinj prav lepo diši. zakaj že zlo je v naših krajih v navadi, da ljudje celi post mesnih jedi ne pokusijo. Toraj si la večer sledni, če je še takšen siromak, kaj boljšega preskerbi in se cnkolko za dolgi post okrepča. Kdor pa le kaj v lonec vtakniti nima, se pa napravi v seme, ter gre med večerjo po hišah, malo po sredi izbe poplcse, potem gre k mizam, da kaj jedila dobi. Posebno rade pa sc šeinc takim mizam bližajo, kjer se vino pije, imajo pa tudi precej dolge perste, lo gredć vincc spijejo, če se posebno natanko na taisto ne pazi. Večkrat jo ktera šema tudi 7. krošnjo na berbtu primnha. Xa krošnjo si iz slame in cunj narejenega otroka napravi in lud zanj prosi, da kaj več jedila dobi. —
\a pepelnico popoldan * Kurenta" k pogrebu nesejo. Zberejo se zopet fantje skrivaj skupaj, kjer so se pustni dan oblačili, napravijo iz slame in cunj -Kurenta", ga polotijo na nosilnice, ter ga nesejo med glasnim šumom skoz Icrg. Pred njim nese eden na kaki prekli staro rastergano brisavko in za njim eden al dva, kakor stare babic? všemtjena fanta jokata in z starimi metlami za njun pometala. Xa koncu terga , Kurenta" med sniehoin čez most v vodo telebijo, potem se raz idej o sledni na svoj dom, in tako jc »Kurent* za eno leto v kraj in pokoj spravljen! Ta običaj nam je, kakor sim v začetku rekel sicer še dedšina paganskih časov, opomne nas pa tolko bolj živo k hvaležnosti do Boga, kteri nas je brez našega zasluženja rešil žalostne teme paganstva, in uarn razsvetlil skoz luč sv. katoliške vere pot do večnosrečnega tivlcnja, do domovine nebeške*