UREDNIKI IN ŠE EDEN OB JUBILEJU
Kot smo poročali že v prejšnji števiiki Nsk, slavimo letos 15-letnico izida prve številke Naše skupnosti. Ob tem pomembnem jubileju smo povabili na razgovor oba nekdanja glavna in odgovorna urednika Štefana TROBIŠA in Bogdana ŠTURM A ter sedanjega glavnega urednika Slavka GERLICO. Pogovarjali pa smo se tudi z najstarejšim članom uredniškega odbora, dolgoletnim našim lektorjem in korektorjem, Milanom PRITEKLJEM.
Pogovor je zapisal in ga pripravil za objavo Edo Svetek.
Vsak začetek je težak
Letos mineva petnajst let, odkar je leta 1960 zagledala luč sveta predhodnica Naše skupno-sti - Moščanska skupnost. To je bilo prvo glasilo občine Moste, po združitvi občin Moste in Polje pa kot Naša skupnost prvi redni mesečni ča-sopis občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje. Objavljal je vesti s terena in z občinske
m
Štefan Trobiš: ,,Na začetku poti smo bfli glede zbiranja pri-spevkov popolnoma neorgani-zirani."
skupščine za občane, jih se-znanjal z dogodki od prav tam in pisal o vsem, kar je takratni odbor uspel važnega zvedeti. Dopisnikov ni bilo in glavno breme je ležalo na takratnem uredniškem odboru, saj so bili njegovi člani tudi dopisniki, uredniki in skrbniki celo za fi-nančno plat izhajmja časopisa. Prvi urednik glasila je bil Šte-fan Trobiš, ki je dve leti skrbel, da je glasilo redno izhajalo.
,,Na kak način ste prišli do mesta urednika Moščanske skupnosti? "
-   Vseskozi sem bil aktiven družbenopolitični  delavec   na terenu, največ pa v SZDL. Ta je čutila, da v občini primanjkuje glasilo, s katerim bi seznanjali občane o dogajanju na terenu in v občini Zato je prav od nje prišla pobuda za izdajanje tega glasila. Ker pa sem bil ravno pri roki in voljan delati, so me po-stavili za glavnega urednika.
,,0d kod ste dobivali gradivo za posamezne številke? "
-   Takrat   smo  bili popol-noma neorgantirani glede zbi-ranja prispevkov. Nismo imeli dopisnikov in uredniški odbor je moral pripraviti vse sam, po-sebno še tehnični urednik, kate-rega smo za tehnično urejanje lista le morali imeti. Tudi hono-rarjev za prispevke nismo dobi-vali, saj je še vse dišalo po pro-stovoljnih akcijah in prostovolj-nem dehi.
»Pišete tudi danes? "
-   V glasila in časopise ne, pač pa pripravljam zgodovino delavskega gibanja za Kočev-sko. Vseskozi mislim, da nimam roke za pisanje in zato se tega tudi ne podstoparn.
,Jn kako gledate danes na Našo skupnost? "
-  Zelo dobro sem seznanjen z njitn in ga redno prebiram. Prepričmi sem, da odgovarfa na-menu, za katerega je bil postav-Ijen, saj ga Ijudje radi spreje-majo.   To pa je prav gotovo tisto, česar si tudi uredniški od-bor najbolj želi.
Izpopolnjevali bomo vsebinsko zasnovo časopisa
Od maja letos ste novi ured-nik Naše skupnosti in tretji po vrsti. Kako ste sprejeli to ime-novanje?
,,Naša skupnost kot osrednje komunikacijsko sredstvo obča-nov v občini visoko cenim. De-lovno dolžnost urednika sem sprejel z velikim pomislekom ali bom zmogel z izkušnjami, ki jih imam na področju informiranja v industriji, zadostiti zahtevam, ki jih na področju občine pred Našo skupnost postavlja sedanji ,,novi" čas. Sprejel sem in tru-dil se bom."
Kakino politiko mislite vo-diti?
,,Nimam svoje pditike in ne nameravam je imeti. Sem za podružbljanje vseh sredstev jav-nega obveščanja, tako kot nam to prinaša nova ustava. Skupaj s člani uredniškega odbora bom izpolnjeval in praktično obliko-val vsebinski koncept in za-snovo Naše skupnosti, kot nam jo bo narekoval izdajatelj - to je SZDL - prek družbenega organa časopisa - izdajateljske-ga sveta. Po drugi strani pa bomo člani uredniškega odbora z    vsemi    praktičnimi    mož-
Slavko Gerlica: ,,Sedanji kon-cept glasila bomo dograjevali."
nostmi, močjo in sposobnostjo prisluhnili našemu občanu. Drugače povedano: Ustvarjali bomo možnosti, da bo naš ob-čan, organiziran v družbenopo-litičnih organizacijah,.krajevnih skupnostih, delovnih organiza-cijah ali le kot bralec Naše skupnosti obenem tudi njen ob-likovalec. Tako bodo kreatorji politike pravzaprav občani."
Kakšna naj bo v bodoče Naša skupnost in ali bo v bodoče posvečala več pozomosti tako imenovanim polemičnim član-kom?
,,Koncept Naše skupnosti, ki se je izdelal v petnajstih letili, nam je ugajal. Ta koncept bomo v temeljih brez dvoma še obdržali, le dograjevali ga bomo z noviini zahtevami, ki jih pri-naša delegatski sistem in na-sploh velik polet samoupravne demokracije naše družbe. Če je bila prej v skupščinskih zborih peščica odbornikov, je sedaj v njih armada delegatov, ki vsa vprašanja pred sprejetjem v skupščini obravnavajo v temelj-nih delegacijah. To je spremem-ba razsežnosti, ki se je še prav ne zavedamo in se bo morala odražati na straneh Naše skup-nosti. Časopis bo posta! po-memben komunikacijski kanal, ki bo spodbujal in omogočal obojestranski pretok informacij — navzgor in navzdol.
Glede polemičnosti se bomo držali že utrjenega pravila: Pod-pirali bomo zdravo, ustvarjalno polemiko, tudi v prihodnje bomo podpirali vse, kar bo družbeno koristno. Na straneh Naše skupnosti bo vedno pro-
stor za vsakogar, ki bo tako ali drugače koristil našemu delov-nemu človeku — občanu. Ko bo delegatski sistem začel do-dobra delovati, pričakujemo več polemike — usmerjali jo bomo v reševanje naših temelj-nih vprašanj, v izpolnjevanje družbenega programa ter hitrej-šega gospodarskega in samo-upravnega razvoja občine.
Na napakah smo se učili
Drugi urednik Naše skupno-sti je bil Bogdan Šturm, ki je krojil ta list celih enajst let, vse do letošnjega aprila, ko je ured-ništvo prevzel Slavko Gerlica. Med n' "ivim urednikovanjem se je Nasa skupnost razvila tako oblikovno kot vsebinsko in je danes vsaj enakovredna drugim občinskim glasilom.
Časopis se je razvijal s potre-bami občine, motor tega pre-oblikovanja pa je bil prav go-tovo glavni urednik, saj sta tako gmotna kot vsebinska stran ved-no ležali na njem, oziroma na njegovih odločitvah. Vedno je znal pravilno predstaviti vlogo lokalnega časopisja pristojnini na občini, tako da so le-ti pra-vilno dojemali spremembe in pomen, ki naj ga list ima za občino in delo njenih organov.
Vsebinsko se j^ list pod nje-govim uredništvom stalno kre-pil, obravnaval občinsko pro blematiko, delo samoupravnih skupnosti in organov. Predstav-ljal je občanom delo občinske skupščine, odbornikom pa delo na terenu. S pomočjo lista, ki je bil trdno v rokali glavnega ured-nika, je bilo moč posredovati širokemu krogu občanov vsa dogajanja v občini, kar je znat-no pripomoglo k medseboj-nemu razumevanju in spozna-vanju. V list je uvedel vse smeri informiranja - od samouprav-nih aktov do kulture, športa, spominov, feljtonov idr., tako da je v listu vse dobilo svoje mesto.
Bogdan Šturm: ,,Seje uredni-škega odbora so bile vedno ži-vahne, včasfli celo zabavne."
Začetki urednikovanja Naše skupnosti pa zbujajo tovarišu Bogdanu gotovo tudi spomine. List je bil še v povojih, izhajal je šele nekaj let, izhajanje je bilo združeno z velikimi težavami in iznajdljivostjo ter veliko mero entuziazma.
,,Tovariš Bogdan, katerega leta si postal glavni urednik Nsk in kako se spominjaš teh prvih let? "
- Glavni urednik sem postal pred enajstimi leti, potem ko je Stefan Trobiš kot prvi urednik Moičahske kronike in Moščan-ske skupnosti prevzel drugo funkcijo. Verjetno se je takratni občinski odbor SZDL odločil zame zato, ker sem tudi do tedaj sodeloval pri tem glasilu in ker sem delo poznal. Moram reči, da je bilo vedno prijetno sodelovati pri tem glasilu, men-
da tudi zato, ker je bilo delo konkretno in mi je ležalo.
,,Kako si dosegel, da je iist tak, kotje?"
— Od številke do številke, i/. leta v leto smo vsi v uredniškem odboru imeli zelo kritičen od-nos do dela in do vsega, kar smo napravili. Vedno smo se zavedali napak in pomanjldji-vosti in z delom nikdar nismo bili zadovoljni. Tako jc tudi prav in tako naj bi delal tudi sedanji uredniški odbor. Časo-pis je živ medij, zato je potreb-no paziti zlasti na to, da gre v korak s časom, ker le tako ga bodo občani sprejemali.
,,Na sejah uredniškega od-bora se rado zgodi tudi kaj anekdotičnega. Se tudi ti spo-minjaš kake take prigode? "
,,Res je, naše seje niso bile ,,mrtve - lUadne" in je bilo zato dostikrat zelo prijetno, da ne rečem kar zabavno. Spo-minjam pa se, da smo po neki seji zavili tudi ,,čez cesto", kjer smo se ob kozarčku začeli pre-pirati, kdaj je bil časopisboljši: tedaj ali ob začetku izhajanja. Beseda je dala besedo in tako smo šli ob dveh ponoči v ured-ništvo pregledovat vse letnike časopisa in ugotavljali, kakšni so in kakšni so bili. No, ob tem je bilo veliko smeha, pa tudi tema naših pogovorov je še dol-go trajala.
MOŽ, KI 2E 15 LET »TREBItf PRISPEVKE ZA NAŠO SKUPNOST
Naša skupnost prav gotovo ne more mimo imcna, ki že petiiajst let stoji zapisano v ko-lofonu tega lista. To je Milan Pritekelj. Že vse od prve šte-vilke vihti po rokopisih meč reda, pmvilmmi in lcpote izra-žanja. Od njega je odvisno, kako bo list jezikovno izzvenel, pa da bo ostalo neokrnjeno bistvo vsebine vsakega prispev-ka. To dostikrat ni lahko, saj dobiva rokopise, ki so vse prej kot ,,čisti" - kot sam pravi. Ti pisci dostikrat niso slovniško ,,na tekočem", toda teme so zanimive in to tovariša Milana privlači, da iz takih rokopisov napravi dobro, tudi prijetno branje. Včasih je bil kak članek tako napisan, da bi bilo bolje, če bi sam napisal vse znova. No, pa to ga ni ujezilo, vzelo pa mu je dosti časa, preden je tak ro-kopis ,,dobil obraz ", da je bil za med Ijudi.
Tovariš Milan se s podobniini stvanni bojuje že petnajst let in je prav gotovo med najbolj in-formiranimi občani, saj gre sle-hema vest skoz njegove roke -roke lektorja in korektorja. V tem ima že velike izkušn/e. Za vseh petnajst let nazaj tudi kon-tinuirano ve, kako se je list razvijal, o čem vsem je v njem pisalo, kdo so bili dopisniki in kakšna je bila politika družbe do lista.
,,Povej nam kaj o začetkih pred petnajstimi leti, oziroma kako si se pripravljal na prvo lekturo in korekturo!"
- Leta 1960 - junija me-seca je bilo — sem odhajal z zagorske osnovne šole Toneta Okrogarja na novo delovno mesto v Ljubljano za učitelja slovenskega jezika na tedanje učitetjišče. Družbenopolitično sem bil v Zagorju že spregel pa sem se oglasil pri tedanjem se-kretarju občinskega komiteja ZK Dominiku Puharju. Menila sva se, kje naj bi poprijel in beseda je naneda na Moščansko kroniko. Po dveh letih njenega izhajanja je namreč uredniški odbor pod vodstvom Stefana Trobiša spoznal, da je Moščan-ska kronika kot revija odigrala svojo vlogo, da pa družbene po-trebe narekujejo glasilo, ki bi hhajalo redno mesečno in bi tako lahko močneje odražalo bogato družbenopolitično živ-Ijenje v občini Misel je bila vabljiva in odločil sem se. Na občinskem odboru SZDL smo
Milan Pritekd: ,,Začelo se je z Moščansko kroniko."
se sestali Janez Stanovnik, Šte-fan Trobiš, Milivoj Tasič in jaz. Priprave so stekle. Samo tovariš Štefan je intel dveletne izkuš-nje, vsi pa smo bili čisti ama-terji. Gradiva je bilo veliko, a treba ga je bilo prirediti za ča-sopis. Pa smo sedli in najprej prebrali kopice poročil, analiz, načrtov itn., nato pa to zapisali ,,s svojimi besedami". Seveda je bilo to težaško delo poleg redne zaposlitve in nekako dva me-seca smo rojevali to številko. Potem smo jo svečmo odnesli v Kočevje v tiskarno Urška. Po nekako tednu dni smo jo dobili v Ljubljano in jo kar sami raz-nesli po tovarnah, zavodih, na občino, družbenim organizaci-jam... Ko sedaj gledam to prvo številko, se mi kar inako stori, čeprav bi kritično oko titdi z lektorske in korektorske plati (tudi moje) našlo snov za pripombe. Vse se razvija - tudi jezik, kot mi vsi skupaj.
,,Kdo so bili prvi dopisniki in kako so pisali? "
-   Članom uredniškega od-
bora so sc kmalu pridružili kot pisci prispevkov Amalija Gru-den, Jože Košorok, Marija Ke-renčič, Bogo Krenčič, Bogdan Štrum, pa Tone Bančič, Manica Lobnik, Marjan Rožanc, Janez Virk in drugl Z njihovimi pri-spevki se je dvignila raven gla-sila in leta 1963 smo to izrazili tudi na zunaj tako, da smo pre-šli na večjiformat časopisa. Ker sta se v teh letih združili občini Ljubljana Moste in Polje, smo Moščansko skupnost leta 1965 preimenovali v Našo skupnost.
,,Razlika med članki v prvih letih in danes? "
-  Del odgovora je že v dose-daj   napisanem.   Pri razvijanju koncepta glasila pa bi podčrtal predvsem   težnjo   uredniškega odbora  in  družbenopolitičnih dejavnikov, da bi Nsk nastopala čim samostojneje v odnosih do vsega širokega spektra proble-mov na področju vse občinc. To se je odražalo na eni strmi v kritičnejših prispevkih glede na probleme na ravni občine, na drugi strani pa smo kmalu za-čeli sistematično iskati sodelav-ce na terenu. Koliko smo v tem uspeli, naj presodijo bralci sami.
,,Kaj te pri lektorskem in ko-rektorskem delu najbolj privlači in kaj odbija? "
-  Pisec še tako kratkega pri-spevka je istočasno družbeno-politični analitik ali sintetik, pa tudi zapisovalec v slovenskem knjižnem jeziku. V obe plati je usmerjeno    tudi   moje   delo. Razumljivo torej, da sem vesel
obojestransko ,,zrelih" prispev-kov, da pa mi včasih uideta tudi kak vzdih ali celo kletvica. Ker pa je uredniški odbor vsa leta dokaj načrtno pripravljal vsako številko, je prispevkov prve vrste vedno več, druge pa toliko manj, da se bom odvadil vzdi-hovati in preklinjati (čeprav pravijo, da je za relaksacijo tudi to dobroj. Popolnoma odbil me doslej ni noben avtor. ,,Častna" izjema je bil sem in tja kak ,,nergae" aU jezikovni ,,unt-kum", a tedaj sem pač po svo-jih močeh nastopil in s strani avtorjev ali koga drugepa doslej nisem doživel kake večje ,,anti-kritike". Na rob pa: Včasih se pojavi tiskarski škrat, včasih se kaj zaradi naglice zmuzne mimo mojih rok ipd - a to so dol-govi, ki jih plačuje vsak časopis času.
,,Bi imel še kaj reči o preho^ jeni petnajstletni poti? "
- Nsk nastaja seveda kolek-tivno. In vendar naj podrčtam vlogo glavnega in odgovomega urednika. Kmalu po ustmovitvi je to delo prevzel Bogdan Šturm. Pravi užitek je delati s tako široko osebnostjo in da sem toliko let delal pri tem listu. je nemalo tudi njegova zashiga, saj je vodil uredniški odbor debelih deset let. Njemu ob strani je dolga leta stal Mar-jan Moškrič, načelen in prakti-čen, trdno verujoč v pozitiv-nega človeka naše rastoče so-cialistične samoupravne družbe. Ne morem tudi mvno tehnič-nega urednika Franceta Fajdige, ki je iz meseca v mesec v časov-ni stiski dobe%ed.no skakal za prispevki, da je časopis vedno pravočasno izšel. Tu so šefoto-graft, med katerimi mije ostal v posebnem spominu Marjan Za-platil s svojimi izredno dinamič-nimi posnetki predvsem iz špor-ta. In ne nazadnje so tu Marti-na, Mili in Pavla, ki so vedr.o pozorno in z vso natančnostjo tipkale moje ne ravno kaligraf-sko pisane korekture. Si lahko predstavljate, da je tega bilo sprva mesečno ok. 30 do 40 strani, zadnja leta pa 80 do 100 ali celo več! Vsi ti so omogo-čali, da je z leti zrastel ured-nišid odbor tudi s temi služ-bami v kokktiv, ki ga družijo delo, uspehi in težave. Dobesed-no radi se imamo in kdorkoli pride tned nas samo zaradi di-narja, slej ko prej odpade, če ne uvidi, da je tovarištvo tista ne-precenljiva vrednost, brez ka-tere ni niti obstoja, kaj šele napredka.
EDO SVETEK