y
r^NajT«
i
e c j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
list slovenskih .delavcev t Ameriki.
TELEFON: CHELSEA 3878
Entered as Second 01ms Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878

NO. 284.
ŠTEV. 284.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 4. 1929. — SREDA, 4. DECEMBRA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
BOUSEVIKI ZAVRAČAJO AMERIŠKO VMEŠAVANJE
AMERIKA NI PRIZNALA RUSIJE IN ZATO NIMA PRAVICE VTIKAVATI SE V NJENE ZADEVE
Kitajci n Rusi so se, oziroma se bodo sami pobotali. Mirovna delegacija, ki jo je poslala mandžurska vlada v Sibirijo, je bila pozvana nazaj v Mukden. — Zavezniki so hoteli izvajati silo.
MOSKVA, Rusija, 3. decembra. — Sovjetska vlada je poslala Združenim državam, Veliki Britanija in Franciji noto, v kateri pravi, da so se začela med Rusi in mukdenskimi oblastmi direktna pogajanja glede mirne uravnave spora, ki je nastal vsled kitajske iztočne železnice.
Nadalje je rečeno v noti, da so skušale velesile izvesti nekak pritisk na Rusijo in na Kitajsko in da so se le zastran lepšega sklicevale na Kelloggovo proti-vojno pogodbo.
Sovjetska vlada ne more pod nobenim pogojem dovoliti, da bi nekatere velesile nastopale kot za-ščitnice pariške pogodbe.
Konflikt med Rusijo in Kitajsko se zamore uravnat le potom direktnih pogajanj med obema vladama.
Kot temelj teh pogajanj bodo služili minimalni pogoji, ki so bili že sprejeti in odobreni v Mukde-
nu.
Odgovor, ki so ga poslali boljševiki ameriški vladi, je precej oster.
Sovjetska vlada pravi, da se čudi, kako zamore Amerika, ki ni priznala sovjetske vlade, dajati slednji kake nasvete in navodila.
WASHINGTON, D. C., 3. decembra. — 72 ur zatem, ko je državni tajnik Sjtimson apeliral na Rusijo in Kitajsko, naj se držita določb Kelloggove proti vojne pogodbe, katero sta obe podpisali, je bila mirovna delegacija, ki so jo poslale mandžur-ske oblasti v Sibirijo, pozvana nazaj v Mukden.
Vse kaže, da je bil spor glede kitajske iztočne železnice ugodno rešen, oziroma da bo rešen v najkrajšem času.
Japonska se ni hotela pridružiti odtalim velesilam in ni hotela poslati sličnega svarila.
Nemčija je v svoji noti izrazila upanje, da bo akcija državnega tajnika uspešna in da se bodo pogajanja zadovoljivo končala.
Nemčija je baje že sama delovala v tem zmislu kot je nastopil ameriški državni tajnik.
SESTANEK POLJSKEGA PARLAMENTA
Sestal se bo prvič, odkar so častniki vdrli v dvorano. — Nikake zaupnice ne nameravajo izreči vladi.
VARŠAVA, Poljska, 3. decembra. Predsednik M. Daszynski, je včeraj objavil, da se bo Se j m zopet sestal v četrtek, po odmoru skoro-enega meseca, ko so armadni častniki vdrli v zbornico dne 31, oktobra ter prekinili sel o.
Tekom četrtka bodo razpravljali poslanci o proračunu za bodoče leto ter o dodatnih kreditih za tekoče leto.
Opooicija levih in centrističnih strank namerava vložiti predlog za nezaupnico takoj v prvem zasedanju, a vladni blok preti, da bo zahteval v takem slučaju takojšnje glasovanje proti Daszyn&kiju radi njegovega obnašanja pred enem mesecem, k- > L 1
STRNITEV AVSTRIJSKEGA AVTOMOBILSKEGA .
PODJETJA
DUNAJ, Avstrija, 3. decembra. — Kot ena posledic spojitve avstrijske Boden Kredit Ansalt in drugih bank pred enim mesecem, so strnile Daimler in Steyer avtomobilske naprave svoje delavnosti glede izdelovanja in prodaje. Te avtomobilske tvornice so bile preje zvezane z obema bankama.
FORD BO ZVIŠAL MEZDE
PREISKUŠNJA KELLOGGOVE POGODBE
vse
Povišanje plač bo znaša- Razen Japonske so lo na leto dvajset mili-1 ostale velesile protesti-jonov dolarjev. — Nova rale proti kitajski in sov-
plačilna lestvica je že uveljavljena.
ski vladi. — Položaj je zelo zapleten.
DETROIT, Mich., 3. decembra. Edsel B. Ford, predsednik Ford Motor Company in Wallace R. Campbell, predsednik Ford Motor Company of Canada, Ltd., sta izjavila danes, da bo zvišana v ameriških in kanadskih Fordovih tovarnah minimalna plača od šestih dolarjev na sedem dolarjev na dan.
Delavcem bo zvišan«, prva dva ' meseca plača od pet dolarjev na šest dolarjev. Delavcem, ki dobivajo nad sedem dolarjev na dan, bc zvišana plača za približno pet odstotkov.
Ta nova plačilna lestvica je bila v ameriških Fordovih tovarnah že včeraj uveljavljena.
Povišanje plače bo znašalo dvajset milijonov dolarjev na leto. To vsoto upa družba pokriti s tem, da bodo delavci več producirali.
V bodoče bo pri Fordu zaposlenih 113,000 delavcev, ki bodo dobivali od $".20 do $10.00 na dan.
—	To smo storili zastran tega, — je rekel Edsel Ffjjd — ker bomo pri obratovanju dosti prihranili ter se nadamo ogromne produkcije v pri hodnjih mesecih.
—	S tem zvišanjem skušamo pripomoči, da bodo ostale razmere v trgovskem življenju tudi zan&prej normalne in da bomo nudili delavcem nekoliko vec nakupne sile.
MINISTER WANG BO ODSTOPIL
ŠANGHAJ, Kitajska. 3. dec. — C. T. Wang, zunanji minister naci-jonalistične vlade je obvestil danes predsednika C ing Kaj-Šeka, da bo resigniral, ker ga smatrajo odgovornim za mrtvilo v pogajanjih z Japonsko in za stanje zadev med Rusijo in Kitajsko. Čeprav si je Kaj-Šek prizadeval ohraniti dr. Wanga na njegovem mestu, se domneva. tukaj, da ko bonečno vendar odstopil.
NEKDANJA SOVRAŽNIKA PRIJATELJA
Angleški in nemški general, ki sta se bojevala v svetovni vojni drug proti drugemu, sta drug drugega proslavljala.
LONDON, Anglija, 3. decembra. Danes se je vršil tukaj banket, katerega sta se udeležila tudi angleški general South in nemški general von Lettow Vorbeck.
Značilno je bilo, da sta drug drugega poplavljala.
Oba st? bila gosta starih prijateljev in tovarišev iz kampanj v Nemški Iztočni Afriki.
General South je izjavil, da so Nemci pogumni in da se pošteno bojujejo. Ker so se pa borih z boljšo in bolje preskroljeno armado, je umevno, da so bih poraženi.
V zameno je nemški general proslavljal angleško kavalirstvo. Med drugim je rekel: ' — Dobro vem. da je v Angliji in Nemčiji par ljudi, ki ne soglašajo s tem, da sem se odzval vašemu vabilu, a sestanka sem se kljub temu udeležil.
WASHINGTON. D. C.. 3. dec. — Državni tajnik Henry Stimson je pozval 53 držav, naj protestirajo proti sovjetski Rusiji in Kitajci, ker se nočeta pokoriti določbam Kelloggove proti vojne pogodbe.
Francija. Anglija in Italija so že objavile, da bodo posnemale Stim-sona v njegovi akciji v mandžur-skem konliktu. Japonska je pa o-stala nevtralna.
Stimson smatra tako Rusijo kot Kitajsko za enako odgovorni glede Konflikta v Mandžurji.
TOKIO, Japonska, 3. decembra. Japonska je mnenja, da bi Vi>uko zunanje vmešavanje v spor, ki je nastal med Kitajsko in Rusijo zcv-stran kitajske iztočne železnice, le še poslab!alo položaj. Vsledtega se Japonska noče pridružiti Stimso-nu, ko se ponovno sklicuje na Kel-loggov pakt.
H00VERJEVA __POSLANICA
Washington naj bo, kar se prohibicije tiče, vsem ostalim mestom za vzgled. — Zavzel se je za pristop k svetovnemu razsodišču.
ZANIMIVI DOKUMENTI OBJAVLJENI
VSTAŠI NA POTI PROTI KANTONU
WASHNGTON, D. C., 3. dec. — Predsednik Hoover je predložil danes kongresu izčrpen program, v katerem se bavi s celo vrsto vpra>-šanj ter vključujejo poročilo glede razmer v deželi, katere smatra tm. jako zadovoljive.
Poslanica izraža upanje, da bo londonska mornariška konferenca uspešna ter poziva senat naj sprejme Root v protokol glede priključitve k svetovnemu razsodišču.
Davki naj bodo zmanjšani za 160.000.000 dolarjev, prohibicijo bo pa treba strožje izvajati.
Hoover skuša izpremeniti Washington v uzorno mesto glede izpolnjevanja vseh postav, posebno pa suhaške postave.
V svrho Stabilizacije trgovine zahteva večja dovolila za javne zgradbe.
Nadaljni Hooverjevi predlogi se tičejo konsolidacije železnic in revizije priseljeniških postav.
Na Dunaju so začeli ob- Kitajske vstaške armade javljati dokumente, ki so naskočile kitajsko razodevajo, kakšno po- nacijonalistično trdnja-litko so uganjale države i vo od dveh strani.—Po-
pred svetovno vojno.
KONGRES ČESTITAL BYRDU
WASHINGTON, D. C., 3. dec. — Poslanska zbornica Združenih dr • žav je poslala commander ju Byrdu v Malo Ameriko brzojavne čestitke. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta, kakorhitro se je poslanska zbornica zopet sestala.
MOUNT PELEE ZOPET BRUHA
FORT DE FRANCE, Martinique, 3. decembra. — Ognjenik Mount Pelee je danes zopet ekoraj eno u-ro bruhal pesek, dim in prah. Ta zadnji pojav je bil sličen pojavu prejšnjega dne. Zadnji teden je ognjenik počiva>, zdaj se je pa bati, da se bo erupcija zopet ponovila.
VSI POROTNIKI SC ZA M00NEYA
Porotnik J. W. Miller, kj je bil dosedaj prepričan o Mooneyjevi krivdi, je postal naenkrat drugačnega mnenja.
DUNAJ, Avstrija,# 3. decembra. Tukaj so začeli objavljati zanimive dokumente, ki razodevajo predvojno politiko Avstrije.
Jako zanimivo je pismo, ki ga je pisal nadvojvoda Franc Ferdinand leta 1908 zunanjemu ministru Aehrenthalu.
V njem pravi med drugim sledeče:
— Vse kaže, kot da bi bila naša naloga zbuditi balkanskega psa. katerega sta naščuvala Anglija in Italija. Zastopnika Avstrije v Beogradu in na Cetinju morata odločno nastopiti, preprečiti je pa treba vsako vojno oziroma mobilizacijo. Vojno strast feldmaršala Conrada je treba nekoliko ukrotiti.
Oni čas je smatrala Anglija naj-; boli pripravnim ,da udari na Nem-! čijo, češ, da bi bila Avstrija preveč zaposlena na Balka: .u in da bi ne mogla Nemdiji pomagati v vojaškem oziru.
Tudi Clemenceau je bil baje leta 1908 mnenja, da je naoočil trenutek za revanžno vojno.
V sploinem razodevajo dokumen-i ti, da so se zavezniki dobro pri-1 pravljali na vojno, dočim sta jo skušali Nemčija in Avstrija preprečiti.
PINEDO - ATAŠEJ V ARGENTINI
RIM, Italija, 3. decembra. — General Francisco de Pinedo, znani italijanski zrakoplovec. ki je poletel pred več leti preko južne Amerike, je bil imenovan avijatiškim atašejem v Buenos Airesu.
in
ADVERTISE "GLAS NARODA'*
JASPER BO STVORU KABINET
BRUSELJ, Belgija, 3. decemb?a. Henry Jasper je rekel včeraj, da bo skušal s pomočjo katoliške stranke in liberalcev sestaviti novo ministrstvo. Njegov kabinet je odstopil pred dobrim tednom.
SOVEJTI USMRTILI
TRINAJST LJUDI
SAMARKAND, Ruski Turkestan. 3. decembra. — Trinajst član-j v Basmač plemena je bilo usmrčenih včeraj. Napadli so baje vas Kasan, ubili tajnika krajevne komunistične organizacije, načelnika neke kooperativne družbe ter neko deklico.
Med njimi je bilo enajst bogatih kmetov in trgovcev.
ANGLEŠKA TRGOVINSKA MISIJA
LONDON, Anglija, 3. decembra. Predsednik trgovske zbornice William Graham je rekeil danes v poslanski zbornici, da bo poslala Anglija trgovinsko gospodarsko •misijo v Južno Ameriko.
SAN FRANCISCO, CaL, 3. dec. — Zdaj so vsi živeči člani porote, ki je spoznala Thomas J. Moneya krivim, prepričani o njegovi nedolžnosti.
Mooney je bil spoznan krivim in obsojen na dosmrtno ječo, češ, da je vrgel bombo tekom preparedness parade.
Dosedaj je bil edinole porotnik J. W. Miller prepričan o Mooneye-vi krivdi. Slednjič je pa tudi Miller postal drugačnega mnenja.
Governerju C. C. Youngu je pisal pismo ter ga prosil, naj Mooney a pomilosti, češ, da je bil doka-zilni materij al, ki ga je imela porota na razpolago, jako dvomljivega značaja.
ŽELEZNIŠKI PREDSEDNIK OBSOJEN ZASTRAN SLEPARIJE
COLUMBUS. O., 3. decembra. — D. P. Rudelmann, predsednik Detroit, Toledo & Ironton železnice, je bil obsojen na 25,000 dolarjev glebe. ker so mu dokazali, da je kompanijo sleparil s tem, da je predlagal napačne račune za premog.
Obsodil ga je zvezni sodnik Benson W. Hough.
sadka se poslužuje aero-planov.
LONDON. Anglija, 3. decembra. Revolucijonarne armade, katere vodijo slavne "železne divizije", so otvorile nenaden koncentriran napad v južnem delu Kitajske ter s -skušajo polastiti mesta Kanton
Tako se glasi v poročilih, ki so dospela danes semkaj.
Iz Hongkonga javljajo, da jc divjala bitka za posest Kantona tekom vse noči ob važnih točkah v bližini mesta.
Exchange Telegraph Company je dobila poročilo, da so se vršili , boji tako na severnem kot na juž-i nem bregu reke in da se bližnjo j Kvangsi amade zapadnemu delu m^sta že več tednov.
Takozvane "železne divizije", katere organizira v severnih provincah general Čang Fakvej in ki ..■> bile šele pred kratkim razpuščene. so napadle Kantončane na severnem bregu rekel, dočim so Kvanti čete prekinile promet po reki.
Kantonski glavni stan je odposlal baje močna ojačenja ter se poslužuje aeroplanov proti revolj i-jonarnim armadam.
Armade iz Kvangsi province so že večkrat ogrožale Kanton, ki j -glavno mesto Kvantung province.
General Kaj-Šek, ki je zatrl ž • več sliščnih vstaj v severnih provincah, skuša zdaj tudi to vstajo ter prisiliti vojaštvo iz Kwan«' province, da se umakne ter se j polasti tega važnega mesta.
BEG IZ JETNISNICE
EAST VIEW. N. Y., 3. decembra. Warden Romanus Feldmann je sporočil danes, da je pobegnil v soboto iz tukajšnje jetnišnice John Dean, ki je bil obsojen radi tatvine na daljšo zaporno kazen.
V Wardenovem uradu je imel spravljenih osemsto dolarjev, brr/ katerih je odšel.

DENARNA NAKAZILA
ANGLEŽI POZDRAVLJAJO BYRDA
LONDON, Anglija, 3. decembra. Lord Thomson, angleški tajnik za avijatiko, je poslal commanderju naslednjo brzojavko: — V imenu mojega departmenta izrekam pri-srečne čestitke vam in vašim tovarišem, ker ste sijajno završili polet preko Južnega tečaja.
TOKIO NE BO NASTOPIL Z AMERIKO
TOKIO, Japonsko, 3. decembra. Oficijelno poročilo, izdano danes, pravi, da Japonska ne namerava izdati deklaracije, s katero bi podpirala ameriško noto na Kitajsko in Rusijo, ki opozarja obe državi, da imata gotove obveznosti na temelju Kelloggovega dogovora.
DR. ROSALVO BOBO UMRL
PARIZ, Francija, 3. decembra.— Tukaj je umrl v starosti 56 let dr. Rosa Ivo Bobo, ki je bil svoječasno predsednik Haitija ter revolucijo-narni voditelj otočanov. Umrl je po dolgi bolezni.
V svoji mladosti je študiral ▼ Parizu in Londonu medicino in pravo.
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-I sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku;
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Združenih driavth.
v Jugoslavijo			
1MB. 600 ........	1 9.80	Ltar	1M
1,000 ........	f 18.40	M	too
" 1,800 ........	$ 48.75	M	800
" «,000 ........	$ »0.80	M	800
- 10,000 ........	$180.00	M	1000
▼ Italijo
I B.7V
f54.lt
Stranke, hi nam naročajo ieplačUa • ameriških dolarjih, epe-šarjamo, da smo vsled sporazuma s našim tvegam v starem kraju v stanu tniiati pristojbino ta taka isplačUa od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih sneakov ko« goraj naveden«, bodisi v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo Ae boljle pogoje. Pri velikih "»^e dih priporočamo, de ee poprej s nam sparssunete glede -ftfiif
IZPLAČILA PO POftTI so RKONO IZVftiKNA V DVBfV DO TRK* TlDNll
MJJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMM U PRISTOJBINO 754.
SAKSER STATE BANK
0 OOBTLANDT STREET,	N1W JOK, 8, £
Telephone t Barelf 0980
YORK, WEMOfiDAT, DECEMBER 4, 1929
lik« LABORS* SLOfKMK DRU Hi C. 8. A.
Owned and Published by 8LOVFNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank. Sakaer, President	Louis Benedlk,
Place of business of the corporation and addresses of above officers: »16 W. 18th Street. BoTongh ef Manhatan, New York City, N. Y I
-GLA8 NARODA"
(Voice of the People)___
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z*, celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.90
Za. pol leta .................................$3.00
Za četrt leta .....................„....$1.50
Za New York za celo leto____JJ7.00
Za pol leta ...________________________$3.50
Za Inozemstvo za celo leto ...____.$7.00
Za pol leta ___________________________$3.50
I
i
kadilci

Subscription Yearly $6.03.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izveemft nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bls-govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika
"GLAS NARODA", 21« W. IStta Street, New York, N. X. Telephone: Chelsea 3876
■IT iiMnBttjaatOTgiirow
ZNAČILNO POROČILO
Včeraj je bilo predloženo kongresu Združenih držav ponn-ilo zveznega zakladniškega departmenta.
Lz poročila je razvidno, da v sedanji moderni demokraciji, nimajo časa za noben drug problem kot za zatiranje alkohola.
Pretežni del poročila se namreč peča s proliibicijo, to se pravi z izvedbo osemnajstega amendment a.
V	poročilu se zrcali delovanje Mabel Walker Wille" brandtove, ki je bila pomožna državna pravdnica in je kot Taka skrbela za strogo izvajanje prohibicijske postave.
Ta ugledna dama z nekakim ponosom izjavlja, da ni bilo še nikdar kaznovanih toliko oseb zastran kršenja pro~ liibicijskih postav kot lani.
Njen prolribicijski urad je deloval z mrzlično naglico in vztrajnostjo.
V	fiskalnem letu, ki se je končalo dne o0. junija, je bilo samo v zveznih sodiščih vloženih 56, 786 kriminalnih tožb zastran kršenja prohibicijskili postav.
V	47,100 slučajih je obtožbi sledila obsodba. Le,kakiJi 4500 kršilcev je bilo oproščenih.
Kakih 5000 slučajev je bilo odgodenili, oziroma še ni"! so prišli na vrsto, ko je bilo poročilo sestavljeno.
Suhaški agent je so zaprli 6305 lokalov za šest, osem,; dvanajst ali štiriindvajset mesecev in sicer ne da bi se proti lastnikom oziroma najemnikom vršila kaka obravnava.
Prohibieijski agenti so si na ta ali oni način nabavili) obtežilni materijal ter ga predložili kakemu zveznemu sodniku, ki je nato dovolil ustavno povelje.
Peter Zgaga
mna

Frazo "J» z
sem graduiral do Camels," si je izmislil neki Camel kadilec. Izraža izkušnje milijonov, ld so se potom Camels naučili spoznavati resničen užitek kajenja.
Ko se okus v kajenju razvije, je umevno, da vodi proti boljši kakovosti. Novi kadilci morda niso kritični, ko pa enkrat poskusijo resnično milobo in prevladujočo izrazitost mešanice v Camel, spoznajo, da je tukaj resnična neprekosljivost. Za take izbirčne kadilce so delane Camels ... zanje je odbran najbolji izbran tobak, in to kakovost se vzdržuje za milijone, ki poznajo pristen užitek kajenja.
ko jo
spoznajo razliko, se zateče-
Camels
€> 1929. R. J. Reynold* Tobacco Company, Winston-Salem, N. C.
Dopisi.
S pota.
Pred kratkim sem si ogledal na Chisholm, Minn., igro "Vozel". Do-Na podlagi takega ustavnega povelja so zaprli lokal. sti iger sem že videl, pa le malo
Herbert Hoover zahteva* naj prijatelji proliibiciie ^^ J*1Wle takoizborno
1 J J	W ne kot je bila ta, Vsa čast in hvala
igrovodji. J. j. sterlet u. Gotovo se
skmišajo prohibirijo izvesti ter jo preizkusiti.
/S	,	, „ .,	<je moral dosti truditi in orizade-
( e ,]e v enem samem letu vloženih samo v zveznih stri
dišeih skoro šestdeset tisor obtožb — najmanj desetkrat toliko jih je bilo vloženih v državnih in lokalnih sodiščih, ne more nihče trditi, da si suhaški agent je*'niso resno prizadevali izvesti prohibieije.
Ogromna armada vohunov hoče ostati pri koritu. Suhaški agentje, ki jih je na tisoče in tisoče, si služijo svoj vsakdanji kruh s tem. da dovajajo sodiščem vedno nove žrtve.
Toda kaj so dosegli i
Ali se je vsled teh obsodb zmanjšal konsum žganja i Ali se je izboljšala morala ameriškega naroda ? Ali se je zdravstveno stanje ameriškega naroda izboljšalo ?
Na vsa ta vprašanja je treba odgovoriti z odločnim:
ne.
Po privatnih hišah popijejo škodljive pijače, da je
jo,i.
Xa ameriških univerzah in po klubih se popije ogromne množine žganja.
V blaznicah primanjkuje prostora. Bolnišnice so polne oseb, ki so zbolele nasledicah uživanja alkoholnih pi-
• v
jae
Z eno besedo rečeno: zgodilo se je baš nasprotno kot je domnevala proliibieijska zakonodaja.
S PODMORNICO OKOLI SVETA.
Francoske iadjedelnice so izgo- je sa 40 m globlje, nego je to mo-toviie največjo in najpopolnejšo1 geče drugim podmornicam. Ureje-ornico sveta, ki bo v kratkem ne Je tudi za pogon in gibanje na-potovala na pot okoli zemlje. zaj* za kar doslej niso bile lire j ene podmornice. Zavoljo svoje ornlca, ki ima ime 'Surcouf',1 velikosti lahko vzame s seboj po-dolga 160 m, široka 30 m in ima ; gonskega goriva, za 26,000 km ln ji
v svojem trebuhu prostora za 150 ljudi Pri gradnji so uporabili vse pridobitve svetovne vojne in je ladja opremljena * najmodernejšimi napravami. Njena velika prednost je tudi to, da se lahko potopi v mer-
zato ni treba pristati dokler ne pre« pluje te daljave. je zemeljski ravnik dolg 40,000 km. bi morala "Surcouf" na poti okoli zemlje pri-staktt 1» aokr&t, da. drugo polovico pota.
vati, da je tako izbomo izvežbal igralce
Nastopili sta sestrici Šmolc, ko-jih stariši so bili rojeni tukaj v Ameriki, pa sta govorili tako lepo slovenščino kot da bi pohajali v slovensko šolo. Mary je izborno igrala vlogo mlade soproge, njena sestrica Frances je pa nastopila kot njena svakinja.
Pohvalno moram omeniti tudi igralca Bevka in Johna Pahule. Pozabiti ne smem seveda go. Spraite, ki je igrala staro mater.
V odmorih so slovenska dekleta pod vodstvom M. Nbrnberga zapele več krasnih slovenskih pesmi.
Prireditev je bila jako dpbro obiskana.
Čast igralcem, ki so tako dobro igrali' in čast občinstvu, ki je igri tako pozorno in mirno sledilo.
Matija Pogorele.
. Barber ton, O.
Dne 21. novembra se je v Bar-bertonu pripetila strašna tragedija pri dobro znani slovenski družini.
Rojak Joe Škraba je baje iz ljubosumnosti ustrelil svojo soprogo Elizabeto in zatem smrtno, nevar-no ranil še samega sebe. Bilo je po Veliki noči prošle po-
ta kih prilikah svojega soproga še i nagovarjala. Da mu ustrože in da ga potolaži, jo prepisala na njega posestvo, katero je lastevala v o-bliki hiše nekje v Penna. in gozd v stari domovini.
Vse to pa ni nič pomagalo. Osumil jo je nezvestobe in jo pretepal kot črno živino. Ona je vsa to molče prenašala do srede dne 20. novembra. Omenjenega dne je pa na vse zgodaj zbežala iz hiše in pred nekaterimi pričami izpovedala da tega ne more več prenašati in da bo vložila tožbo za ločitev zakona. Tepel da jo je malone celo noč. V dokaz so bile grde marege po rokah, obrazu in životu, katerih ni mogla prikriti.
Tisti dan Joe ni šel na delo. Ostal je doma, poplačal društva in si baje kupil samokres.
Ona je bila po nekaterih pre-govorjena in šla je nazaj domov. Usodepolnega dne je šel Joe na delo, prosil pa je delovodjo, da bi ga pustil domov, češ, da je bolan. Res, dovolili so mu, da je šel domov ob enajstih dopoldne. Prišedši domov, je šel parkrat okrog hiše, stopil notri, nakar je pozval soprogo in o-troke v sobo v drugo nadstropje. Tam je še enkrat vsakega posebej poljubil in jim naročil naj molijo zanj, nakar jih je poslal nazaj v spodnje prostore. Ko je zadnii otrok zapustil sobo. je zaprl vrata in ostala sta sama z soprogo. Kaj
prvim možem je živela sedem let nekje v Penna. Po njegovi smrti I se je preselila v Barberton. Po prvem možu se je pisala Petrich. j Njeno dekliško ime mi pa ni znano. Bila je naprednega mišljenja in
PRVI KADILEC
Rodrigo de Jerez, eden izmed Co-lumbovih spremljevalcev, je bil prvi kadilec v Evropi. Povrnil se je
mirnega značaja, priljubljena pri j ^ ^^ y rojgtni feraj Ayamon_ vseh svojih znancih.	^ g pipQ m veUko zalogQ tobačn?.
' Civilni pogreb se je vršil iz hiše j ga Ustja A kQ je pryič prjčel ka_
žalosti na civilno pokopališče ob j ^ti Je stekla njegova prenlašena velikem spremstvu znancev in pri-
jateljev.
Pcgreba sta se udeležili tudi njene dve sestri iz Penna. Njih imen in naslovov pa nisem mogel dobiti.
Naj ji bo lahka ameriška gruda!
Joseph Hiti.
Detroit, Mich.
Dolžnost moja je, da se zahvalim vsem Slovencem in Slovenkam v Sharon, Pa., kateri so se udeležili gostije mojega sina Josepha Travnikar in gospodične Karoline Smith, ki sta se poročila v Sharon, Pa. dne 16. novembra 1923.
V prvi vrsti se zahvaljujem gospodu in gospe Joseph Smith, kakor tudi bratom in sestram za lepo sprejetje nepoznanih Detroitčanov in za postrežbo, katera je bila nepričakovano izvrstna.
Zahvaljujem se pa tudi vsem Slovenkam in Slovencem za obilen obisk in za uljudno postrežbo in darila, katere so prispevali nevesti Karo lini Smith.
Toraj hvala in srčen pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Sharon, Pa. od ženinovih stafišev.
Joseph in Marija Travhikar.
žena naravnost k župniku in sporočila, da je njen mož obseden: peklenski dim mu puha iz ust.
Tcrequemada. sloviti inkvizitor se je osebno zanimal za novo pohujšanje in Rodriga za več let vtaknil v ječo. Ko so reveža zopet spustili na prosto, je bilo v istem Ayamontu že več sto kadilcev.
Zdaj je sklenil magistrat Rodri-govo rojstno hišo zaznamovati z m ram orno spominsko ploščo. Stroške je prevzela španska tobačna režija, ki seveda mora biti hvaležna prvemu mučeniškemu kadilcu. Če bi zdaj vstal grozni Torequema-da iz groba, bi se hudo zavzel: še duhovnik vstopi večkrat na lečo s cigareto v ustih v španski deželi!
TRINJERJEV KOLEDAR MOJSTERSKO DELO
se je tisti hip zgodilo med njima ; ne ve nihče. Ni pa še zadnji otrok j ^A DOM zapustil stopnic, ko so počili streli. Minuto zatem se je nudil otrokom ,	, v	. strašen prizor:, oie*. in mati na tleh
mladi, nekako šestnajst mesecev z prestreljenimi glavami v mlaki potem ko so zagrebli prvo fenb,JkrvL Gna je bila po mar minutah da je Joe škraba vdrugič skočil V('mrtva dočim on še ^nes živi. Pri-zakonski jarem.
SLEPIH V LJUBLJANI.
Poročil je vdovo Elizabeto Pe-' trich.	i
Dočim je on imel po prvi ženi pet otrok, je bila ona brez njih. Kmalu po poroki so se pričele predudne razmere v do tedaj spoštovani hiši. Akoravno je ona ljubila in negovala otrok® prve žene kot b£ jih ne mogla bolje ne prava mati. je začel oh raisgrajat tako, da so imeli kuriva s& sosedje že marsikaj m povedati
Ona pa je prenaiala gorje in ob
čel pa je baje z gladovno stavko in se menda misli s tem ugonobiti, akoravno si zdravniki prizadevajo na vse pretege, da ga ohranijo pri življenju,
To dokaj jasno znači, da se zaveda svojega pojpžaja.
Pokojna Elizabeta Škraba je bila doma nekje od Planine. Med svetovno- vojno je služila v Planinski graičML Kmalu po vojni je prLHa v Ameriko, kjer se je poročila. S
J. Bertoncelj, Boulder, Wyo., 50c. Denar sprejeli in- ga bomo poslali na določeno mesto.
Uredništvo.
BAJfOVCEVT KONCERTI.
8i decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis. Svetpaar Ba novec, 3S1 E. IfiO. St., Cleveland, O.
Oba sta neprecenljiva za njih vrednost: Trinerjevo grenko vino je sploh brez vsakega tekmeca v slučaju slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola in sličnih želodčnih neredov in Trinerjev koledar |a leto 1930 je resnično "mojstersko delan koledar". Slavni artist Al-phonse Mucha je njegov autor. Povzdiguje zdravje gradeče elemente v kalifornijskem grozdju in raznih drugih zdravilnih zeliščih, rabljenih v Trinerjevem grenkem vinu. Delikatnost v barvah in že-nijske poteze so čudovite. Preskrbi-te si enega zastonj, pri vašem lekarnarju ali pošljite 10c za poštne j stroške na naslov: Joseph Triner i Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, M,	(Adv.)
ADVERT WE in "Qlas Naroda"
ZASTAVE
eVILKNC AMBRItKB, ILQVINIKI If* hrvaIki
RCOAl.ua, mAmmumM, vna •OJNJCB, ZNAKI, UNIfOmil ITD
Biffumo 25% eanšj» hot drugod.
nojfm YATOiEX.
Ml ORBCVB rr, CONBVAUOM, PA
Te dni se je lotil dela sin mlajšega Rockefellerja.
Fant je zaposlen v očetovi kom-paniji.
Star je trindvajset let in bo dobival po pet tisoč dolarjev na leto. Od začetka. Pozneje več.
Če mu bo kaj zmanjkalo, mu ne bo treba iti prosjačit.
Neki zdravnik pravi, da jc najboljše sredstvo proti prehladu šestnajst ur spanja na dan. Osem ui podnevi in osem ur ponoči.
Za povprečnega človeka je to preprosto sredstvo dosti predrago, da bi si ž njim prehlad preganjal.
v
V VVashingtonu so bili trije čas-niški poročevalci obsojeni vsak na pt tinštiridest dni zapora ker niso hoteli povedati, kako so dobili neko važno inormacijo iz ameriškega senata^
Petinštirideset dni ni dosti, toda za časnikarja pomenja ta doba že precej lep počitek.
Ruski emigranti, ki so bili zaposleni v jugoslovanskemzeieznislcem ministrstvu, so prodali važne jugo-slovansk? mobilizacijske načrte Italijanom.
Načrti Italijanom ne bodo dosti koristili, če pride do medsebojnega spopada.
Če bi se druge države ne vmešavale, bi bila vojna med Italijo in Jugoslavijo nekaj strašnega.
Nič po načrtih, ampak kamor bi priletelo.
Italijani hitro pozabljajo.
Človek bi domneval, da ne bodo nikdar pozabili Kobarida. Pa je minilo komaj enajst let, in ga že skušajo pozabiti.
Fašistični krik: ' Eja. eja... " bi kmalu utihnil, namestu njega bi pa za^onela obupna prošnja: —- "O, mamma! O. mamma mia!
it.
Ja, saj pravim, taka je liubezen. V ljubezni se nauči človek potrpežljivosti in vztrajnosti.
Fant je dobil pisemce, da ga bo čakala v pondeljek zvečer točno ob šestih. Pa je bil Ž2 ob pol šestih na mestu, nje pa ni bilo In je ča-k?l in čakal, čakal in čakal. Zeblo ga je, zaspan je bil, malo je skušal zadremati, toda čakal je in čakal. Ni bil jezen, toda malo težko mu je bilo v duši. In je sklenil, da jo bo posvaril. In je čakal in čakal.
No, slednjič je vendarle prišla. Vsa žareča in vesela.
—	Kaj ti je? — je vzkliknila. — Tako bled si in prepaden.
—	Seveda, — je odvrnil. — Ker sem moral tako dolgo čakati.
—	Saj je komaj četrt na .sedem.
Tako je rekla in ga očiLaje pogledala.
—	Četrt ure boš pa ja počakal.
—	Toda ti si mi pisala, da prideš v pondeljek zvečer, danes je pa žs torek. Že od sinoči te čakam.
Malo hudo ji je bilo, toda ženska ima hitro pripravljen odgovor.
—	Ka pa je to. če si čakal en dan in eno noč? Le pomisli, kako dolgo boš še moral čakati, predno boš toliko prišparal, da se b>š lahko poročil z menoj.
*
Na plesu se človek kaj hitro prehladi. Posebno ženske, ker so dandanašnji tako čudno oblečene.
Običajno je posledica takega plesa želodčni katar.
*
Možak, ki je imel ženo v letovišču, je dobil nekoč od nje pismo sledeče vsebine:
Dragi mož:—
Ker pod milim Bogom nimam kaj drugega početi, sem sklenila tebi pisati. Ker ti pa nimam kaj pisati, zaključujem to svoje pisanje ter te prisrčno pozdravljam.
Tvoja ljubeča te žena. *
—	Ali je res. da sta se Jack in Mary poročila? — je vprašal prijatelj prijatelja.
—	Seveda je res. Zakaj se ti pa to tako čudno zdi?
—	Zato. ker sem vedno mislil, da je Mary ena tistih modernih žensk, ki nočejo ničesar slišati o možitvi.
—	Tudi Jack je bil prepročan o
tem in zato je začel laziti za njo. *
Hoover pravi, da bo izpremenil Washington, kar se tiče prohibieije v uzorno mesto.
Če bo nekatere kon g pesnike in senatorje, ki glasujejo- za vsako su-haško odredbo, odvadil pitja alkoholnih pijač, bo že- jako dosti dosegel.
t« S W A » a D A-
NEW YOBK, WEDNESDAY, DECE MBER 4, 1929 * '
n« LARGEST SLOVENE DAILY ta (J. 8. JL
OSIP DIMOV:
"Draga, visoko spoštovana gospa! i včeraj se je obnovil dan, ko sem ; bil pred letom dni tako srečen, da| sem se seznanil z Vami. Ta misel i ml ml nI dala miru. Romal sem | brez cilja po ulicah in ponoči sem stal pod Vašim cknom. Zastor se je rahlo premikal, v hiši je vladala tema. Spali ste. Bil sem srečen, da smem Vašemu čestitemu spanju prsostvovatl vsaj od daleč. Ali bom doživel Jutri to radost, da Vam bom smel gledati v lepi obrazek? Ali pojutrišnjem? Vaš nesrečni Osvald."
Gospa Greta, ki je bila že tri leta
poročena, je otožno vzdihnila, ko Je prebrala to pismo. Stopila je pred zrcalo in se prepričala, da je nje obrazek res lep. Sedla je počasi k mizici in napisala:
"Dragi Pavel! Čeprav je Jutri četrtek. se ne morem srečati s Teboj. Moja prijateljica je zbolela in jo moram posetiti. Ali ne bi preložila najinega četrtka na petek? — Samo Tvoja Greta."
Potem je vzela drug list papirja in napisala:
"Dragi Fric! Čeprav sem ti obljubila. da bom v petek s teboj, ne morem priti, ker gremo v goste k družabniku mojega moža. Bržkone se ne bcva videla pred ponedeljkom. Ne pozabi me! Tvoja Greta."
Potem je stopila k telefonu. se dala zvezali in spregovorila v aparat samo nekoliko besed
"Oton? Jaz sem. Danes zvečer ob osmih."
Ko je opravila vse te posle, se je vsedla udobno v stol in prebrala še enkrat Osvaldovo pismo. Globoka turobnost nevračane ljubezni je vstajala iz njegovih vrst in jo premagala. Sedela j* tiho, zatopljena, v misli, z vlažnimi očmi. in ko je slučajno pogledala v zrcalo, je zapazila, da ie postal nje poduševlje-ni obraz še lepši.
Osvald, mlad privatni docent in .- pecialist za perzijske keramiko iz petega in sedmega stoletja, je srečal gospo Greto šeie dva tedna po-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleškoslovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite «a pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18 Street New York City
VERA V ŽENSKO
zneje. V tem času ji je bil pisal spo-štljlvo-zasanjana pisma, podobna nežnim, plahim cvetkam, ki jih polagaš k nogam kakšne boginje.
"O Bog!" mu je dejala Greta, ko sta se srečala v družbi pri gospe B "Vaša pisma me delajo boljšo, či- ] stejšo! Tako sem vam hvaležna zanja!"
Stisnila mu je nalahko roko in on je vzdrgetal od ljubezni in sreče: "Če bi vedeli.... Če bi samo mogel...." je zajecljal.
"Kaj? Kaj pa?" je vprašala.
"Umiram od ljubezni do vas," je stisnil iz sebe. 'Ne delam, ne živim vec. odkar sem vas videl takrat, pred letom dni! Sem ob koncu svojih moči. Rotim vas, odgovorite mi: Ali smem upati. .."
"Kaj?" je vprašala tiho, ne da hi mu odtegnila roko.
Privatni docent je dejal: "Vem, da spoštujete svojega moža. To'je časti vreden človek. Dtugl ženski bi morda govoril drugače. Tcda Vi! Moj Bog! Vi ga vendar ne boste goljufali!...."
"Seveda ne ..."
"O tem ni niti govora! Sicer bi ne bili moj ideal!"
"Kaj bi bilo storiti?" je vzdihnila Greta z dovršeno turobnostjo kakšnega ideala.
"Ločili se boste od svojega moža, potem lahko midva...."
Ni mu dala, da bi izgovoril do konca. "Znoreli ste!" je dejala nehote in se hitro odstranila.
Dva dni pozneje je vstopila vsa razburjena v Otonovo sobo
"Klicala sem te najmanj desetkrat. Nisi se odzval. Ali si jezen name? Zakaj? Zaradi Frica?.... Toda njega nisem videla ves čas!...."
"Zaradi Frica?" se je čudil O-ton.
"Ali zaradi koga drugega!...." se je hitro osvestila. "Saj vendar ne morem vedeti, kakšen strah se ti je spet prikazal...."
"Pavel, s katerim sem te srečal predvčerajšnjim..."
"Neumnost! Sama neumnost! — Delaš mi scene, sedaj, ko sem vsa razbita, uničena!...." Zajokala je.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal Oton nekoliko mileje.
"Osvald se je ustreli! Sedaj, čež pol ure ga pokopljejo. Jaz, jaz.... sem kriva njegove jsmrti! Jaz sem ga spravila tako daleč, da je izvršil samomor v tisti noči, ko sem pri gospe B. govorila z njim. Nikoli si ne odpustim. O! Kako me je moral ljubiti!"
In pripovedovala je o njegovi bogati, vzvišeni ljubezni, o njegovih nežnih pismih in o tem, kako je stal ponoči pod njenim oknom.
Oton jo je poslušal začudeno in nje prava, nepomešana tuga in nje opis velike, močne ljubezni, ki jo je zavrnila, se ga je čudno dojmil in ga razvnel. A vendar jo je vprašal previdno in tenkočutno, kolikor je mogel:
"Toda, ljuba moja, čemu si se mu prav za prav odtegovala? Zdi se, da ti vendar ni bil zoprn?"
Pogledala ga je s svojimi lepimi očmi- polnimi težkih solz. in dejala:
"Kako bi ne — saj je bil vendar edini človek, ki je verjel vame!...."
In ostala je ves dopoldan pri O-tonu — da bi mu pripovedoval«, kako globoko jo je ljubil Osvald. Popoldne je pripovedovala Pavlu.
DOBIČKANOSNA JEČA
Gospa Ester Evans-Wilsonova sedi ta čas v ječi. Obsodili so jo na pel leta, ker je ustrelila svojega moža. Pol leta za takšen zločin je malo, toda ameriški paragrafi imajo svoje muhe. Sicer pa je Wilsc-nova zelo podjetna ženska, ki je vodila lovsko ekspedicijo v notranjost Afrike. Na drugem potovanju je prodrla skoraj do Severnega tečaja. Celo v ječi ne mors krotiti svoje podjetnosti. Dan za dnevom vzdržuje zveze z borzo in kupčije, ki se jih udeležuje, uspevajo izbomo. Še celo sedaj, ko doživlja ta vrsta trgovine strahotne milijardne izgube, se je znala ubraniti škode. Čez kratek čas jo izpuste na svobode in bo začela lahko novo življenje. To ji ne bo težko, kajti z borznimi špekulacijami si je bila nabrala 30C.000 dolarjev čistega dobička — nota bene v ječi.... Pa naj še kdo reče. da ni Amerika dežela čudovitih možnosti!
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati* državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba šiv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5,, soba 413.
KJE SE NAHAJATA moja dva brata PETER in JAKOB MEDVED, doma Janeževobrdo 5, pošta Prem pri Ilirski Bistrici. Kdor mi poroča nju naslov, se mu že vnaprej zahvaljujem. — Mathias Medved, 2125—8th Ave. N., Great Falls, Mont.
<2x 3&4>
Drugi zločin Habsburžanov.
Dokler bo obstojal svet, ne bo zakonitih poteh. Zaradi groženj mogoče pozabiti, na kak način se Habsburžanov in njihovih prista-je pričela velika svetovna vojna. Na šev se drugi del vladne večine te-Duaaju so se zbrali na kronskem. mu upira. Podpredsednik avstrijske
svetu visoki aristokrati, predstav^! niki klera in fevdalne vojske, ter stavili mali Srbiji ta ultimat, da je bil tako po svoji vsebini, kakor po svoji obliki popolnoma nesprejemljiv. To je bil in ostane prvi veliki mednarodni zločin Habsburžanov: zato je bilo porušen je njihove moči le čin pravičnosti in politične modrosti.
Tekom zadnjih desetih let so se začeli na novo zbirati Habsburža-ni in glavni nosilci njihovega režima. Bočim se bivša cesarica Žita s "prestolonaslednikom" Otonom polagoma približuje Dunaju in se vedno bolj drzno in odkrito vmešava v javno življenje Avstrije in Madžarske, se zbirajo na Dunaju, organizirajo in oborožujejo odstavljeni bivši nositelji habsburške o-blasti. Tu ni govora o kakem nemškem nacijonalnem pokretu, marveč o izrazitem pokretu Habsburžanov in o kombinacijah, ki so daleč od ciljev nemške nacijonalnc politike. Največjo zaslombo ima ta hafcsburška politika na Madžarskem, kjer velika večina stare aristokracije komaj čaka ugodne prilike, da bi ustoličila Otona Habsburškega. V ^vstriji igrajo pri tem pokretu zelo važno vlogo bivši pen-zijonironi poljski, češki in hrvatski generali, ki jim njihove narodne države ne prijaio in ki jim bolj u-■pija staro habsburško gospodstvo. Med temi se zlasti odlikuje bivši general Sarkotič, ki je v službi po-kreta za restavracijo Habsburža-
vlade in vojni minister Vaugoin je imel z voditelji Heimwehra ponovne sestanke, na katerih je bil sestavljen podroben načrt za nasilno odstranitev parlamenta in demo- ■ kratične vlade, kar pomeni stvarno kršitev avstrijske suverenosti. Po tem načrtu bi se morale na Dunaju koncentrirati regularne formacije avstrijske oborožene sile. ki bi se jim pridružile formacija Heimwehra. Na ta način bi bila dunajska garnizija dovolj močna za nastep preti republikanski gardi, ki je v službi dunajske občine in predstavlja oborožena zaščito avstrijskega delavca. V notranjosti države bi morala Heimwehr ta- ; ko dolgo držati pozicijo, da bi bil Dunaj osvobojen.
V takih razmerah se pač lahke vsak dan pričakujejo v Avstriji resni dogodki, ki lahko rode tudi težke mednarodne posledice. Avstrija tvori po svoji geografski legi posebno celoto neke vrste tampon- ' državo, ki naj onemogoča spopade :ned večjimi sosednjimi državami, slično kakor Švica in Belgija. Zato je vse to. lustr se v zadnjem času dogaja v Avstriji, izredne važnosti za vse sosednje države in za o-hranitev svetovnega miru, ker gre v bistvu za to. da se obnovi habsburški imperij.
Uvrstitev Heimpehra v avstrijsko državno vojsko, zhači surovo kršitev mirovne pogodb?. Heim-wehrovci sami zatrjujejo, da ima-
ši mednarodni položaj, ustvarjen s	samo velika nacijonalna dolžnost,
temi pogodbami. Zato smatramo,	marveč tudi edino moder ukrep za
da je dolžnost Male antate. da sledi	ohranitev svetovnega miru in za
vzgledu angleškega zunanjega mi-	zagotovitev pravilnega razvoja do-
nistra ter pove na Dunaju in pred	godkov v Evropi, vso svetovno javnostjo, da smatra |>r živko Topaiovič.
vsak poskus oboroženega napada	_
na svobodo avstrijskega naroda in
ustavni red za kršitev mirovnih po-	ADVERTISE
godb. ki je ne bo trpela in je ne
sme trpeti. Tak korak bi ne bil	m "GLAS NARODA"
nov poskušal celo sestaviti nekako j okr°S 50 tisoč oboroženih mož.
habsburško Hrvatsko. Priključitev te civilne armade av-

Božična nakazila
ZA VASE
sorodnike v domovini.
Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh- razlogov:
PRVIČ' želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en -1 teden pred prazniki. To je mogoče le ted^j, če nam naročite nakazilo ie pred koncem novembra,
DRUGIČ: ieBreo Vam	dinarje še po naši sedanji _ . .„ ' ceni. Pred kratkim se je začela nakupna, cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceao. Sicer se pa nadaxuo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali.
KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE HA
SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street	New Yojk, N.

lywiffll-lniir.'liliac';'! ttOMBmii lilill^uiKlUiiirtajifflSHTOiiifflig
■ KANADCI!
NAJNOVEJŠE 1 SLOVENSKE 1 I GRAMOFONSKE | §, PLOSCE |
| Cena plošči 75 centov, g
NIKAKE POŠTNINE; NIKAKE CARINE gj Cenik gramofonov in plošč i pošljemo brezplačno. §§ 1 Če živite v Kanadi, naslovite jj f vsa naročila in vprašanja na: g
I MOMCHILOVICH BROS. !
1550 Ycnge St., | Toronto, Ont., Canada |
(g Če živite v Ameriki, pa na — j
1 MOMCHILOVICH BROS. g
1420 S. Broadway St. Louis, Mo.
vlado za
Ni skoraj dneva, da bi "zastopniki" Otona in Zite ne prisostvovali odkritju kakega starega vojaškega spomenika in ne pozabili vencev na spomenike in grobove bivših avstrijskih vojakov.
Javna oborožena organizacija te politike pa so Heimwehrovci. Po že preizkušeni metodi iz leta 1914 pripravljajo Habsburžani sedaj svoj drugi zločin. Mali avstrijski republiki so postavili neke vrste uiti-mat, sličen onemu, ki so ga poslali leta 1914 mali Srbiji.
Heimwehrovci ne dopuščajo avstrijskemu parlamentu, da bi na zakonit način v mirni razpravi razpravljal o ustavni reformi. Odkrito groze, da bodo z orožjem razgnali avstrijski parlament, če se ne do pokoril njihovemu diktatu. Kakor so leta 1914 pogazili mednarodno priznano suverenost Srbije, tako nameravajo sedaj napad na suverenost Avstrije. Ne samo, da vsak dan izdajajo grozeče proklamacije proti vladi in parlamentu, marveč neprestano paradirajo v bojni o-premi in pošiljajo oborožene depu-tacije celo v parlament.
Žal sta vlada ima vladina večina v Avstriji precej daleč narazen. Državni kancelar Shober in oni del klerikalne stranke, ki se zbira o-krog Kunschaka, želi ob podpori večine dunajskega tiska, da se vsa vprašanja brezpogojno rešijo na zakonit način. Za spremembo ustave sta potrebni dve tretjini vseh glasov Narodnega sveta. To večino pa je mogoče doseči samo potom sporazubia med strankami in socialistično upravo Dunaja. Če pa bi se tudi tem potom ne moglo priti do rešitve, potem bi bilo treba razpisati volitve, da bi narod sam odločal o vseh spornih vprašanjih. Vlada je odklonila resne opomine iz Pariza, Londona, Berlina in Prage ki so ji nasvetovali, naj hodi po
jjffiiv: .^gjnE/ ii^. iiSiliiliit::-.iMiiiffliffJ!«
!i«3 i
imajo
______■ j____
ifa^j&k..- ig.
strijski redni vojski bi značila po-množitev avsrijske oborožene sile daleč preko določb mirovne pogodbe. Nasilna sprememba avstrijske ustave bi tvorila samo uvod k po-vratku onega režima, ki je bil odstranjen z zmago zaveznikov, in ki mu je z mirovnimi pogodbami za-branjen povratek.
Pred par dnevi je izjavil angleški zunanji minister v spodnji zbornici:
4 Odstranitev parlamentarnega režima v Avstriji kakor tudi vsak poskus, da se tekoči problemi rešijo nasilno ali na drug neparla-mentaren način, bi povzročila angleški vladi veliko skrb. ker bi bila s tem resno ogrožena mednarodni mir in red. Po mirovnih pogodbah ustvarjena mednarodna stabilnost, je jamčena na ta način, da je za-branjen stari absolutistični režim in uprava države izročena narodnemu režimu. V tem je podane jamstvo, da se Avstrija ne bo združila z Madžarsko in da ne more postati sredstvo drugih držav, zlasti pa Italije, da bi izpremenila z mirovnimi pogodbami ustvarjeno stanje v Srednji Evropi. Napad na demokratski režim v Avstriji je prav za prav samo del velikega mednarodnega načrta za izpremem-bo sedanjega stanja na severu Balkana. Ni dvoma, da stojita za Habsburžani in njihovimi privrženci italijanski fašizem in madžarska aristokracija.
Na veleposCStvih nadvojvode Friderika v Gradiščanskem se nemoteno kopiči orožje in municija, ki prihaja iz Madžarske. Od tam jo dobivajo Heimwehrovci in na avtomobilih odvažajo na svoje postojanke. V minulem tednu je prispelo na ta način iz Madžarske v Ay-strijo nebroj zabojev z razloženimi mitral ježami. V Gradcu načelu j e-ta Heimweh.ru dva Hrvata, bivša avstrijska oficirja, ki vzdržujeta zveze preko italijanske meje in ki ob vsaki priliki kažeta svojo mrž-njo do Jugoslavije. Vse to jasno dokazuje. da najnovejši ultimat habs- g burSkih pristašev na Dunaju, s ka- S terim hočejo porušiti suverenost: B avstrijskega parlamenta, resno o-groža mednarodni mir z novimi konflikti.
. U ver j eni smo, da je imel angleški zunanji minister popolnoma prav, ko je pred vsem svetom izrazil svojo bojazen in naglasil, da vse to, kar se dogaja v Avstriji, ni samo notranja avstrijska zadeva, marveč zelo važno mednarodno vprašanje. Nihče ne odreka avstrij-1 skemu narodu in njegovim političnim strankam pravice, da na zakoniti način izpremene svojo ustavo,, če smatrajo to za potrebno. Nikakor pa se ne more dopustiti, da obtožena družba, v službi italijanskega fašizma in madžarske aristokracije, nasilno ukine svobodo in neodvisnost avstrijskega naroda ter. vsili avstrijski državi z oboroženo silo stanje, ki je proti vsem mirovnim pogodbam in ki lahko poru
* ti

NAZNANILO in ZAHVALA
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam prežalost-no vest, da je nemila anirt od\ztia iz naše srede nad vie ljubljenega moža in cčela
Anton Merlak
ki je 21. novembra zvečer vsled kostne jetikc potrpežljivo, mirno v Gospodu za vedno zatisnil Svoje irudne oči.
Pokojni je bi! rojen 13. juniju 1383. v Bisir. pri Vrhniki in prišel leta 1905 v Waukegan. kjer je živel nekaj časa. se tudi poročil in potem preselil na DcKalb in leta 1916 pa s celo družino v Sterling, 111., kjer je ustanovil svoj dom. Bil j." jako skrben, najboljši mož in dober cče svoje družine, preskrb.-l je za nas vse in potem se je pa moral od nas ločiti.
Pokojni je bil zelo priljubljen, ne le med našim narodor:*, ampak tudi med tujeroaci; vsak ga je čislal, kuor ga je pozn.-l. To je pokazalo ob obisku na mrtvaškem odru in pri i>ogrcbu. Sama nisem moglo, verjeti, da imamo toliKo prijateljev. Bil j'' član društva sv. Pavla štev. 130 K. S. K. J.
Tukaj zapušča soprogo in sedem ctrok v starosti od 10 do 19 let. enega brata Franka v Greenwood, Wis. in po pol brata Johna v Waukegan, IT., v starem kraju na mater in enega brata.
Zahvaljujemo se našemu župniku Murphy, i:i ga je obiskal v bolnišnici in podelil svete zakramente in šolskim sestram in otrokom, ki so prišli molit rožni venec k :naši zadu nicl. Dal;? se zahvaljujemo "Boys Society", ki so hodili tri večere molil za pokojnika in vsem, ki so nam kaj pomagali in nas tolažili ob tem težkem času. Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskali in mu darovali krasne cvetlice in vence: hvala društvu sv. Pavla, Mr in Mrs. Frank Prebil iz DeKalb. lil.. Mr. in Mrs. Glen Weaver. Mr. in Mrs. J. D. Harden, Mr. in Mrs. C. Varner, Mrs. Mary Kink in družini. Mr. Tom Sklavanetis, uslužbencem od Jefferson Cafe in R. B. & W. Wire Mill Hvala za naročene .svete ma.še, ki so jih naročili Mr. in Mrs, Mat Kaisher. Mr. in Mrs. Frank Pribil. M:'. Paul Kaisher, Mr. Bart Forester in Mr. Tom Sklavanetis. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so nam dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za pogreb in ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Tebi nepozabljeni mož in cce. počivaj v xniru in tvoj spomin ostane med nami.
Žalujoči ostali: ANTONIJA MERLAK. vdova, ANTON in FRANK, sinova.
FANNY. MOLLIE omožena Varner, ALICE.
DOROTHY. NORVETTA. hčere.
DONALD, vnuk in zet L2 ROY VARNER Sterling. 111.
U -
NAZNANILO in ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjam žalostne vest, da j neusmiljena smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu oziroma očetu --
John Kepler
Umrl je dne 22. septembra t. 1. Zvečer je šel še zdrav spat. a zjutraj smo ga dobili mrtvega. Pokojni je bil rojen v Skocjanu na Dolenjskem. Star je bil 68 let. V Ameriki je bival 36 let m bil prvi slovenski naseljenec v tej naselbini.
Kako je bil priljubljen pri Slovencih kakor tudi pri drugih se je pokazalo na njegovi zadnji poti.
Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 25. sept. t. 1. na katoliško pokopališče v Mcrellvilie. Pa.
Iskrena hvala za krasne vence podarjene v zadnji pozdrav in sicer družinam Mrs. Gačnik. Mrs. Miklavsich iz Moxham, Mike Vivoda z Pueblo, Colo, in društvu sv. Alojziju št. 36 JSKJ , katerega član je on bil ter tajniku Joseph Turku za njegov trud.
Zahvaljujem se vsem za izkazano naklonjenost, ki so nas tolažili ob britki izgubi našega neporabljenega očeta.
Naj lepša hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago ter ga spremili na mirodvor.
Tebi dragi oče pa želimo, počivaj v miru in lahka naj Ti bo
Pozor Rojaki!
Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list —
"GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York
Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa —
SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street New York
da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela.
-li
rji
"QtAI RAIOBi"
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 4, 1929
Al LARGEST BLOTXNB DAILY li D. E A
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
■i
StSfi'- Francoski spisal Georges Ohnet.
Za Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Vaša pojasnila so opolnoma jasna, gospod Eernaut, in sedaj razumem, da sem dolžna svojemu možu izdatne vsote. Pomagajte mi premisliti, kako* bi lahko odplačala ta dolg. Dala vam bom polnomoč, da prodaste moje vrednostne listine, nakar bo lahko odštel od izkupička moj denar, nakar boste lahko izročili meni preostalo.
—	Kar predlagate sedaj ,je neizvedljivo, milostna gospa, — je odvrnil Bernaut brez pomisleka. — Tudi če ti hotel gospod Trelaurier razpolagati z vašo doto. bi bil po postavi obvezan nuditi nadomestilo in to bi bilo. kot da bi spravil denar iz enega žepa v drugega. On je preveč dober trgovec ter preveč vesten človek, da bi vam in vaši družini na ljubo naprtil nase krivico, da je potratil vaš denar. Tej mi-tli se morate torej odpovedati.
—	Jaz naj se torej uaam v to. — je vzkliknila Anina strastno, — j da ostanem proti svoji volji dolžnica hiše Trelaurier?
—	Če se vam ljubi odplačati to vsoto, vas nikdo ne ovira, a na pre-! je navedeni način ni denar sprejemljiv.
—	Vi veste zelo dobro, da ni nobene druge možnosti, — je rekla Anina z rastočim ogorčenjem.
—	Zakaj ne? Saj ste vendar v Monte Carlu! Zelena miza vam lahko da nazaj, kar je požrla!
Tega prvega namigavanja na zapravljivost vicomta ni mogla več prenesti Anina. Že eno uro je bil Bernaut na boljšem pred njo, a se je vzravnala visoko v bolestnem ginjenju.
—	Plačala bom kot bo pač mogoče!
Bernaut se je molče priklonil.
Razumel je, da je pogovor s tem končan in da ne bo Anina dostavila nobene druge besedice. Zgrnil je skupaj svoje listine, jih utak-nil v žep ter rekel v sluyo proti Anini:
—	Se enkrat, milostna gospa, bi rad pripomnil, da razpolagate s petdeset tisoč franki iz svoje dote, če se nočete več poslužiti odprtega kredita iz hiše Trelaurier. Dal bom naročilo, naj se vam to vsoto redno izplača vsakega četrt leta.
Pri tem se je priklonil ter hotel oditi. Anina pa je žalostno sklonila glavo in ker se jo medtem že zbrala ter pomirila, ga je spremila do vrat vrta. Ko je dospela do vrat, je obstala in njeni ustnici sta se premikali, kot da hočejo govoriti in Bernaut je čakal, sam globoko Einjen. Ponos pa je dobil premoč v Anini in poslovila se je le z besedami :
—	Hvala vam!
Bernaut 3e je ozrl očitaje v mlado ženo, zmajal z glavo ter stopil v voz, ki ga je pripeljal.
Anina*se je vrnila zopet v zeleno lopo, kjer so bile izmenjale pomembne besede.
Sama se ji je zdela izpremenjena izza prihoda Trelaurier j evega prijatelja, kajti težko breme je težilo njeno vest. Čut prostosti, samozavesti n moči se je naenkrat umaknil od nje. Prvikrat je bila prisiljena računati s treznimi pogoji življenja in iz te izkušnje je prišla ranjena.
Sedela je na istem mestu kot je sprejela Bernauta ter premotrila še enkrat vse. kar ji je rekel ta modri in razboriti mož.
Prvo. kar ji je samo prišlo na misel, je bilo dejstvo, da je pora-bial v nekako enem letu skoro ves milijon frankov. Vodila je v resnici precej razkošno življenje!
Senca je legla na njene oči in lepi obraz se je zatemnil. To, kar je pustila vzeti Andreju, je predstavljalo strašno razliko med njenim prejšnjim življenjem in velikansko potrato, katere je je obdolžil Bernaut.
Niti za trenutek ni občutila kesa raditega. ker je pustila to strašno ?apravljanje in edino, kar ji je težilo srce, je bila misel, da ji ne bo od sedaj naprej več mogoče prepustiti predal z denarjem vsaki volji ljubčeka in da ga bo morala prepričati, da je stroga omejitev potrebna. Ona ni sodila o Andreju, kajti za kaj takega ga je imela preveč rada. Za njega bi bila dala svojo srčno kri. Kaj jo je brigalo to, če je zaprav-1 al njen denar? To je bilo v očeh zaljubljene ženske malenkost in če bi njegova ljubezen naraščala z njenimi žrtvami, bi bila zmožna povesti cele reke zlata v njegovi roki.
Postala pa je naenkrat uboga, kajti za njo, ki ni znala računati, je pomenjal dohodek petdesetih tisoč frankov na leto naravnost revščino. Nikakor pa ni marala poseči vnovič po čekni knjižici, ki bi ji dala na razpolago bogastva hiše Trelaurier.
Pogum, — si je rekla. — Naučiti se morava varčevati! Andrej mi bo dorinesel to žrtev, ker je prva. katero zahtevani od njeea. Kako naj bi ne bil srečen, če na ta način lahko pokaže svojo ljubezen? Na vse načine se bo trudil, da ne bo več igral ali pa vsaj le v zmerni meri Čas. katerega je preživel pri bakaratu ali drugih igrah, bo posvetil sedaj meni. Ali ne bo to pravi blagoslov, naravnost osveženje najine ljubezni?
Tako je napravila vse načrte za skromen, prijazen dom, posvečen izključno le ljubezni. Izslikala si je nemoteno srečo v tej hiši ter se uda-la neskaljeni sreči, da ima ljubimca, katerega ne more pretresti iz-prememba njenega finančega položaja.
Ko je prišel Andrej domov je našel Anino v tem zaupnem stanju. On sam ni bil posebno rožnate volje, kajti poljubil ji je le izbežno roko ter sedel molče na svoje mesto. Noč je legla preko vrta in v vseh hišah Condamina so že prižgali luči, vsled katerih je bilo videti vsepovsod majhne žive točke.
—	Ugani, kdo me je danes obiskal? — je vprašala Anina, po preteku precej časa.
—	Tristan!
—	Ne, dosti bolj važen obisk, — gospod Bernaut!
—	Ah. ali je prišel ta naravnost iz Pariza, da govori s teboj? Ali si zadovoljna s tem, kar ti je povedal?
—	Ne ravno! Zdi se mi. da sem nekoliko nepremišljeno ravnala z denarjem in da iom morala od sedaj naprej računati boljše ž njim!... To nama bo pač mogoče, kaj ne, dragi prijatelj?
—	Možno je vse, — je odvrnil Andrej slabe volje, — vpraša se le, če bo prijetno. To je ravno glavna stvar!
—	Kar se tiče mene, sem zadovoljna z vsem, če sem le pri tebi in če ti popolnoma pripadam. ..
—	Draga Anina, to je samoposebi umevno tudi pri meni. ..
—	x'otem je vse dobro! Potem ni zame nikake nadaljne skrbi, ni-kake jeze in hiša Trelaurier si lahko ohrani svoj denar!
Vicomte je postajal sedaj pozoren. Dvignil je glavo ter vprašal s precejšnjo radovednostjo:
—	Ali ima hiša Trelaurier namen zapreti svojo blagajno?
—	Nikakor ne, a jaz nočem imeti ničesar več iz te blagajne!
—	In zakaj ne, draga?
—	Ker bi stem postala dolžnica Trelaurierja, kar pa smatram za preveč poniževalno za mene ...
—	Ali ti je pustil Bernaut to občutiti?
—	Nikakor ne! Ponudil mi je nasprotno neomejen kredit, a ti boš vendar mojega mnenja, da bi bilo nespodobno posluževati se ga?
—	To se razume, — je odvrnil Andrej brezbrižno.
—	Jaz bom t»rej od sedaj nanrej živela od letnih obresti, kot dobra meščanka.
—	Kar se imenuje v resnici čednost, — je rekel vicomte smeje. — Kajti ravno meščanske niso ravno tvoje navade. ..
—	Prilastila si jih bom.
—	Za koliko časa?
—	Za vedno!
—	Vedno za osem clni! Nato pa boš zopet izvlekla svojo slavno čekovno knjižico!
—	Prosim te, Andrej, ne šali se s takimi stvarmi! Povzročaš mi velike bolečine!
(Dalje prihodnjič.i
B02IC V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe —
ILEDEFRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov i. t. d. pišite na domačo —
SAKSER STATE BANK
K CORTLANDT STREET	NEW YORK, N. Y.
Nemški pisatelj sokrivec skrivnostnega
umera.
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
CENA
$1
A«
GLAS NARODA
216 W. 18 STREET NEW YORK
Kretanje Parnikov
,— Shipping New« —
5.	decembra:
L>e Grasse, I re
6.	decembra:
lie de France. Havre. (Skupni Bo-iiinj izlet.)
Vuh-«nla, Trst
Majestic. Cherbourg	.
IVnnland, CherlKJUrff. Antwcrpen iierlin, Cherbourg, lirenien
7.	decembra:
I'reaidonte Wilson, Tr*t L^viathiui. Cherbourg, Bremen Yeendam, Boulogne Sur iler. Rotterdam
9.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg
10.	decembra:
Conte itiancamatio Napolt, Genova »
11 decembra:
Stuttgart, Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremrn
12.	decembra:
St. La>uis, Cherbourg. Hamburg lUtma, Napoll. Genova France, Havre
13.	decembra: Berengaria. Cherbourg
14.	decembra:
Bremen, Cherbourg. Bremen Crtrorge Washington, Cherbourg. B: emen
Vnlendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Minnekahda, Plymouth, Boulog.ie Bur Mer 19. decembra:
Columbus. Cherbourg, Bremen 2t. decembra:
Rochambeau. Havre	V
27. decembra:	'
Mauretania. Havre Minnesota. Cherbourg 26. decembra:
L»euts*-hlan«J, Cherbourg. Hamburg
Boiitnl akuoAl l*l«t. — ■. Sac., -!»• da F'»nc»".
Pri razpravi za ločitev zakona nemškega barona von Richthofena je nenadoma prišla na dan zločinska zadeva vsenemških nacijonal-nih fanatikov, ki so kmalu po prevratu po vzgledu srednjeveške za-rotniške bratovščine "Feme" obsojali na smrt in morili neljube politične osebnosti nasprotnih strank.
Pri tem niso prizanašali niti lastnim pristašem, ako so se v čem pregrešili in zlasti ako jim ni bilo popolnoma zaupati. Tako so zarotniki leta 1921 na posestvu barona Richthofena umorili nekega Frica K,.hlerja. Pri podrobni preiskavi se je dognalo, da je bil pri tej samovoljni justifikaciji navzoč tudi
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
zabave! IBB1
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN
V TEM LISTU VSAKI TEDEN
v
znani moderni nemški pisatelj in dramatik Peter Martin Lampel. Policija je Lampla aretirala, toda pisatelj trdi, da je nedolžen. Močno obremenjuje Lampla, da je v nekem svojem romanu z vsemi podrobnostmi opisal način takega u-mora in občutke, ki jih imajo zarotniki pri svojem črnem poslu. Isti motiv je Lampel tudi dramatiziral in žel zavoljo izrednega naturalizma priznanje čitateljev. Iz spisov Lampela je preiskovalna oblast natančno poučena o poteku umora in vsa nadaljna zaslišanja v celem obsegu potrjujejo Lamplov opis.
) Obenem s pisateljem je bil aretiran kot udeleženec bohunski inženir Schweninger, ki je bil že enkrat v preiskavi zavoljo podobnega zločina, pa je bil izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Sedaj je že priznal, da je bil med onimi, ki so v tovornem avtomobilu spremljali na kraj umora obsojenca, vendar pa trdi, da ni vedel, da peljejo K.'.hlerja v smrt.
Tudi pisatelj Lampel je deloma že priznal svojo sokrivdo, dasi se tudi on opravičuje slično kakor Schweninger. Oba sta pri tem izdala kot glavnega krivca in inicija-torja dijaka Ulriha von Beulwitza, ki ga je oblast že zaprla.
Trupla ubitega K;,hlerja doslej še niso našli, upajo pa, da bo dal Beulwitz potrebna .pojasnila v tem pogledu.
Osumljeni baron Richthofen ni k umorom v nikaki zvezi in tudi poveljnik čete, ki je taborila na baronovem posestvu, podporočnik Miiller-Brand je že izpuščen iz zapora. ker sta ga Lampl in Schweninger popolnoma razbremenila.
Nemška javnost z velikim zanimanjem sledi preiskavi, ki bo razkrila zopet eno črno dejanje vele-nemških zločinskih prenapetežev.
pozor, rojaki
Iz naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, d« se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Tanntiln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis CosteUo. Walsenburg, M. J. Bayuk.
INDIANA Indianapolis. Loviš Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bilsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew SpiUar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Rrovat.
KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City.. Frank Žagar.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopilvec.
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant JanezlO
MINNESOTA
Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj.
Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboric'n. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene.
Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich.
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA
Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa.
NEBRASKA Omaha. P. Broderick.
NEW YORK
Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle.
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Xarlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON
Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerln. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek.
Grafton, Fr. Machek. Export, G. Pre vie, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek.
Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Mpon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkcrlJ, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel.
UTAH
Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok.
6
DNI PREKO OCEANA
Najkrajia
cot o van j
In najbolj ugodni
pot sa
likih:
ILE DE FRANCE 6. dec.: 17. jan
110 P. M.J (7 P. M.FRANCE 12. decembra. (6 P. M.»j j PARIS 24. jan.; 21. februarja
«5 P. M.t «1 P. M.)
| Najkrajta pot po teiasmcl V
Je v posebni kabini > \ieml moderni 1 ml udobnu*t) — PljaCa In slavna francoska kuhinja I»r»<Jno nlske cene Vpnuka'ta katereffakol' ' T>oobIai?en®*a afeou
& FRENCH LINE
1» STATE STREET
NLW YORK. N. V.
Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen po to ?a ti * stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše rtulgo-letne izkušnje Vam ml "am or smo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike.
Tudi nedržavljanl zamrejo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev (Return Permit) iz Wasta-ingtona, ki je veljaven za eno »eto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev in izii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New larks, je najbolje, da v prošnji označijo, naj -ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ
STAREGA KRAJA	i
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a ' kvotni vizeji se izdajajo samo onim , prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti fw: S ta riši ameriških držav-| Ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poro-: čili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvete. Do drage polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanev, ki so bili postavno pripnščeni v to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK

i WYOMING
Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert.
Vsak zastopnik izda potrdilo ra, svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina «a Evropo je $7. za celo leto.