T
Največji doronaki dnevnik v Zdrui enih državah
V«ljatt mleto ... $6.00
- $3.00

GLAS
šlorenddhJdavecrrAmeilki.
TZLZFOM: CHtlM* 3—3878
ho. 140. — Ste v. 140.
Entfd m Second Olaig Matter September 21, 1908, it Um Port Offiet il Wew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870
»The largest Slovenian Dally in the United State*.
! Issued every day exeept Suadays and legal Holidays. 75,000 Readers.
«S
NEW YORK, FRIDAY, JUKE 16, 1933. — PETEK, 16. JUNIJA 1933
TELEFON: CHelaea 3—8878
VOLUME XLL — LETNIK ZLI
AMERIŠKI KONGRES SE BO KMALU ODGODIL
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK
JE PREPRIČAN 0 POPOLNEM USPEHU LONDONSKE KONFERENCE
Predsednik Roosevelt je prodrl s svojim predlogom. Evropski narodi so plačali Združenim državam le osem odstotkov zapadle vsote. — Edinole Finska je plačala vse. — Delegat Cox je bil imenovan predsednikom odseka za valuto. — Vesti o stabilizaciji va'ute.
WASHINGTON, D. C., I 5. junija. — Senatorji,
ki so člani konferenčnega odseka obeh zbornic, so danes opustili svojo opozicijo proti skrčenju podpore, ki jo dobivajo vojni veterani. Poslanska zbornica se je postavila na stran predsednika, kateri je bil zapretil, da bo vetiral vsak predlog, ki bi nasprotoval znižanju.
Zadeva bo torej v kratkem uravnana, nakar se bo kongres odgodil.
V poslanski zbornici je bilo 208 glasov za Roose-veltov kompromisni predlog, dočim jih je bilo 1 77 proti. Večino je tvorilo dvesto demokratov in osem republikancev.
Kakorhitro se bo kongres odgodil, bo imela administracija prosto roko za izvedbo vseh važnih načrtov, ki so bili v kongresu odobreni.
WASHINGTON. D. C., 15. junija. — Evropski dolžniki bi morali danes plačati Združenim državam $144,180,000 na račun vojnega dolga. Plačali so pa komaj osem odstotkov te vsote. Skoro vse evropske države so se pridružile Veliki Britaniji v zahtevi, da je treba zadevo vojnih dolgov temeljito revidirati. Diplomatski zastopniki so se drug za drugim oglašali v državnem departmentu, in sleherni je pojasnil stališče svoje vlade. Edinole Finska je pečala vso zapadlo vsoto v znesku $148,592.
Evropski dolžniki so včeraj vsega skupaj plačali
$1 1,353,592.
Anglija je plačala deset milijonov, Italija en milijon, Cehoslovaška 180 tisoč, ostanek pa Finska.
Ničesar niso plačale Francija, Poljska, Belgija, Jugoslavija, Litavska, Madžarska in Estonska.
Senator Borah, ki je pod Hooverjem načeloval senatnemu odseku za zunanje zadeve, je rekel: —
— Ce se bo svetovna gospodarska konferenca izjalovila, bodo tega v prvi vrsti 'krivi naši dolžniki v Evropi, ker hočejo, da bi se razpravljalo o dolgovih kot o glavnem predmetu. Ti dolžniki prav lahko povzročijo, da konferenca ne bo uspela. Črtanje dolgov bi jim le malo koristilo v strašni stiski, v katero bi brez dvoma zašli.
LONDON, Anglija, 1 5. junija. — Ameriška delegacija je izvojevala na svetovni gospodarski konferenci svojo prvo zmago: James M. Cox iz Ohio, ki je bil demokratski predsedniški kandidat leta 1 920, je bil izvoljen predsednikom važnega odseka za valuto.
Po zatrdilu angleško-ameriških finančnih strokovnjakov, bosta angleški funt in ameriški dolar kmalu stabilizirana. Vesti, da se je to zgodilo, so bile preuranjene.
LONDON. Anglija. 15. junija. — Ameriški državni tajnik Cordell Hull je rekel danes zboru čas-niskih poročevalcev vseh narodov, da je zatrdno prepričan o uspešnosti svetovne gospodarske konference. Najboljše znamenje je, ker je bila generalna debata že v štirih dneh končana.
! Na vprašanje, kako napreduje stabilizacija valut, je odvrnil, da ni točno informiran o podrobnostih.
Habsburžani so začeli znova rogoviliti
DOVOLJ DELA ZA MILJ0NE BREZPOSELNIH
Ravnatelj za vladno industrijo obljublja dovolj dela. — V industrijah bodo dobili delo štirje mžljoni ljudi.
Washington, D. C., 15. junija. Zvezni ravnatelj za industrijo general Hugh -Joints*m zatrjuje, da bo do oktobra <v industriji zaposlena ena tretina ameriških brezposelnih.
(icneral Johnson je na zborovanju načelnikov odborov raznih držav za pomen* brezposelnim »zagotovil, da bo do jeseni nanovo zaposlenih okoli 4.000.000 do sedaj •brezposelnih delavcev.
Obenem p ji je tudi delavska tajnica Frances Perkins objtaivila statistiko delavskega departmen-ta, iz katere je razvidno, da je v maju zaposlenost zelo nara.stla.
Johnson je rekel, da .so mu industrijski izvedenci poslali poda,t -ke. iz katerih sklepa, da bo v industrijah, ki spadajo pod njegov delokrog. do jesoni (zaposlenih tri milijone ljudi. Po vladnem načrtu za javna tlela pa bo zaposlenih o-koli 1 .000,000 Iju-di.
Ameriška delavska federacija ceni strnilo nezaposlenih na 12 milijonov ljudi.
Da si predsednik Roosevelt še ni podpisal industrijske postave, vendar se Johnhon že pogaja z raznimi industrijskimi podjetji za višje plač-e.
Postavo bo predsednik podpisal. ko bo kongres končal svoje zasedanje.
(Ravno tako se pripravlja na izvrševanje svoje naloge poLkovnik (ieorge II. Spalding, ki ibo ravnatelj iza javna dela. Spaldinp upa, da bo niiogel pričeti z delom na najmanj tisoč raizličnih podjetjih proti koncu julija.
Ivo bo predsednik Roosevelt podpisal industrijsko postavo, bodo pričeli v zvezno blagajno prihajati dohodki, katere cenijo na leto na 80.000,000 samo od davka na gazolin, na katerega bo po novi postavi naložen davek pol centa za ga Ion o.
MATTERN SE ŽE ZOPET PRIPRAVLJA
Takoj, ko nastane lepo vreme, bo odletel v Alasko. — Nasvete za polet mu je dal sovjetski letalec.
Moskva, Rusija, 13. junija. — Jimimie Mat tern čaka samo še u-godnega vremena, da odleti v Alasko na svojem poletu okoli sveta.
Vsled močnega nasprotnega vetra se je M::-i<t t eni po osem urnem poletu moral »vrniti v Ilara'bovsk. V posebno hude votrove je (zašel v bližini Ohotskega jeszera.. severovzhodno cd Harabovska.
Dolgo časa se je posvetoval s sovjetskim letalcem Borisom Luli-tom, medtem ko so mehaniki pripravljali njegov aeroplan. Luht, ki pozna izra«čne ra/nnere na črti. po kateri namerava poleteti Mat-T tern, mu je svetoval preko Čumi-j kana in Udsek zaliva, ki je v tem . času najvarnejša pot.	1
Nome v Alaski'7 kamor lioče' Mattern Jeteti. je oddaljen 2500 ' mil j od IIarf.ibov.ska. | Sedaj je že 13 dni, odkar je Mattern odletel iz Amerike v Etv-1 ropo. Ilarold Poist in Willey (ratty sta leta 1931 .poletela* okoli" sveta v 8 dneh, 15 urah in 51 mi nutah.
POLŽ JE UMORIL KAČO
Davenport, Iowa, 15. junija. — Devet ur je trajal boj med polžem in 20 palcev dolgo belouško na vrtu II. II. Sehnecklotha. V pričet-ku boja polž pograbil kačo za vrat. Kača se je zvijala in otepala svojega majhnega napadalca, toda polž jo je trdno držal. Polagoma je polž zvlekel glavo kače v svojo lupino in jo drža;l toliko časa, da se je zadušila.
UPRAVIČEN UMORITI ŽENO
Baltimore, Md., 15. junija. — Mestni gasilec Edward J. Kimball je 'bil pred poroto oproščen vsake krivde umora svoje žene. Pororta je rnlločila, da je bil Kimball popolnoma upravičen, da je ustrelil svtjjo ženo.
V pondeljek je Kimball po telefonu dobil sporočilo, da je nek motški pri njegovi ženi. Kimball je na'glo Sel domuv in je zalotil ženo s svojim tovarišem, gasilcem Clav-tonom O. <Jentry, v položaju, katerega kot mož mi mogel odobravati.
Kimball je ženo ustrelil do smrti, Genfrrvja pa je- nevarno ranil. Po svojem <-mu je odšel na polici js-ko stražni-eo. kjer je ihtročil revolver in povedal, kaj je storil. Porota je razsodila, <ia. je bil Kimball upravičen ustreliti svojo ženo in tekmeca.
NaroČite se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v
Združenih državah. \
"MACON" NAD RAZSTAVO V CHICAGO
Chicago, 111., 14. junija. — Novi zrakopLov "Maeorn" se je v torek popoldne ob 6.35 prikazal nad mestom ter je s tem. da je znižal prednji kon'ee, pdzdravil tisoče j obiskovalcev raizstaive. I _ Zrakoplov je letel zelo nizko nad poslopji razstave v sijaju zahajajočega solne a. "Madon" je prrplul nad Oliaeago iv spremstvu dveh majhnih zrakoplovov in dveh aeropianoV.
Prejšnj.jaj poročila po irad-iju so naznanjala, da se je zraikoplovu ( pokvarilo krmilo in vse prebivalstvo mesta je (bilo razburjeno. (Kmalu nato pa je prišlo drugo poročilo, da. ta poškodba zrakoplova prav nič ne ovira pri poletu.
Akron, Ohio, 15. junija. — Mornariški zrakoplov "Macon" je končal svoje poizkutsne vožnje in na svojem prihodnjem poletu bo odletel na svojo postajo »v I/ake-hurnt, -X. J.
Dr. Arnstein. ki je izvedel načrt tza zrakoplov, pravi, da je sedaj »vse odvisno o .poročila izvedencev, ki so <bili udeleženi pri po-iakusnih vožnjah. Ako izdajo izvedenci ugodno .poročilo, bo mornarica zrakoplov sprejela.
Na vseh dosedanjih poizkusil i h podatih se je zrakoplov izborilo ob« IH»el.
SPOR MED AVSTRIJO IN __NEMČIJO
Berlinska policija je aretirala avstrijskega časnikarskega atašeja. — Dollfuss skuša pridobiti države proti Nemčiji.
London, Anglija, 15. junija. — Xa odredbo pruskega ministrskega predsednika, .stotnika Hcraia.ii-na Goeringa je berlinska policija aretirala časnikarskega atašeja pri avstrijskem poslaništvu, dr. Erwina Wasserbaecka.
Dr. Wasserbaeck. ki je duhovnik, je bil že nad deset let atašej avstrijskega -poslanstva iv Berlinu in je užival diplomatsko imuniteto.
Policija je- ob 2 ponoči trkala na dr. Wasserbaeckova vrata. Na vprašanje, kdo trka. je dobil odgovor, da bo aretiran po odredbi ministra Goeringa. Dr. Wass-er-baeck je prosil, da nekoliko počakajo. medtem pa je naglo telefoniral avstrijskemu kanclerju dr. Dollfu-ssu v London. Dr. Dollfuss mu je svetoval, da se naj umakne saimo sili. Med pogovorom so policisti pričeli raizbijati po vratih in mu zagrozili, da 'bodo vra»ta razbili. Po pogovoru je dr. Wasser-baeck mirno odprl vrata. Policisti »o ga aretirali in odpeljali na policijsko stražnico.
Dr. Dollfuss je ob 3 ponoči po telefonu poklical nemškega zunanjega ministra barona von Xeu-rath. ki se tudi nahaja »v Londonu na gospodarski konferenci. Von Xeurath je rekel dr. Dollfus-su. da o celem dogodku ne ve ničesar in da bi ga Goering moral prej obvestiti, ako kaj takega namerava. Šele opoldne je von Xeurath obvestil dr. Dollfussa, da je prejel iz Berlina .poročilo, dat je bil dr. Wasserbaeek izpuščen in izgnan iz Xemvij-e.
Avstrijski kancler je pozval dr. Wasserbaeeka v London, da mu natančnejše poroča o svoji aretaciji, obenem pa ga je imenoval za .i'* a seja avstrijskega poslaništva v Londonu. Avstrijski poslanik v Berilinu je dobil naročilo, da ostro in ml loč no protestira pri nemški vladi.
Dr. DoHlfuss. ki vsled svojega odločnega nastopa in svoje pritlikave postave vzbuja splošno pozornost, je nameraval že odpotovati na Dunaj, toda je svoj odhod odložil do konca, tedna, da si pridobi zastopnike Anglije, Francije in Italije proti Hitlerju in mu pokažejo. da mora tudi četrta, država skupno s tremi državami, ki so podpisale pogodbo štirih držav. spoštovati neodvisnost Avstrije.
•Xemška vlada je Iz aretacijo dr.
WtfKsenba.ecka odgovorila na aretacijo nemškega časniškega atašeja Tbeiodorja Habiuh/ta, ki ni im-el dipl-omativne imunitete in je bil svetovalec avstrijskih fašistav
Dunaj, Avstrija, 15. junija. — Avstrijski uradni krogi, ka-kor tudi dunajski listi «matrajo postopanje ne.mške vlade z avstrijskim atašejem dr. \Vasserbaeekoni za veliko kršenje mednarodnega prava ter zatrjujjeo, da je bil- dr. Wasserba^uk pravilno prideljen avstrijskemu poslaništvu in je vsled tega užival vse diplomatske pravice, medtem 'lor Theodor Ha-bioht ni -bil -v diplomatski službi in se <vsled tega njegov slučaj n©
PRINC ALF0NS SE BO V ŠVICI __POROČIL
Princ in nevesta sta objavila načrt. — Kralj Alfonz se je vrnil v Pariz. Princ se je odpovedal prestolu.
Lausanne, Švica, 15. junija. — Aaturski princ Alfonz, sin bivšega španskega kralja- Alfonza XIIT. in njegova nevesta senorita Edelmira Sampedro. hči bogatega kubanskega trgovca, sta se odločila ,da bosta poročena v katoliški cerkvi v Ouchv v Švici, toda še nista naznanila dneva poroke; najbrže pa bo koncem junija.
"Ljubezen do svoje neveste cenim bolj, kot kaj drugega", je rekel princ Alfonz v torek, ko se je odpovedal pravici do španskega prestola v prid svojemu bratu.
To je princ povedal v španskem, angleškem in francoskem jeziku, ko so oba. časnikarski poročevalci fotografirali. Tekom tega je nevestina sestra veselo žvižgala.
Senorita Sampedro je rekla skupini svojih prijateljic : — Upam, da boste tudi ve nekega dne tako srečne, kot sem jaz.
Princ Alfonfz >e odposlancu svojega očeta pred nekaj dnevi rekel, da je njegov sklep poročiti se-norrto Sampedro nepreklieljiv. •
Pariz, Francija, 15. junija. — Prejšnji španski »kralj Alfonz se je vrnil iv Pariz in njegovi prijatelji zatrjujejo, da je še vedno nezadovoljen s poroko svojega sina z nevesto, ki ni ž njim enakega rodu.
Lausanne, Švica, 15. junija. — Aisturski princ Al t oni/ je pisad svojemu očetu pismo, v katerem se odpoveduje prajviee do španskega prestola. Pismo se glasi:
— Vašemu Veličanstvu je znano. da sem si izbral za ženo dekle, ki ima vse last ne st i, da me osreči, toda, žal. ne bo izpolnila pogojev, ki jih zahteva stara španska postava in mornaduistivna vlada. Prisiljen sem sledit i želji svojega sirca. Vsled tega smatram za potrebno. da se odpovem svoji pravici do »kraljeve krone.
tem, da položim svojo odpoved pred Vaše Veličanstvo in potom Vas pred španski narod, zagotavljam svoj čut zvestobe ni ljubezni.
Vaš uda.ni sin
Alfonso de Bourbon.
Odpoved so podpisali princ, zaupnik kraljeve rodovine vojvoda Miranda in dve priei.
ZITIN BRAT SE V BEOGRADU POGAJA S JUG0SL0V. KRALJEM
V New York so dospela privatna kabelska poro -čila, iz katerih je razvidno, da si Francija, Italija in Cehoslovaška prizadevajo pregovoriti jugoslovanskega kralja Aleksandra, da bi rešil hrvatsko vprašanje na ta način, da bi bila omogočena obnovitev avstroogrske monarhije.
Princ Sikst Burbonski. brat. biv-nriTim t » r»/\urn	a atrijske cesarice Zite. je do-
spel v Beograd kot zaupnik francoske vlade. V Beogradu se bo začel pogajati s kraljem Aleksandrom.
Italija, baje popolnoma podpira Francijo v teh načrtih, pa tudi Cehoslovaška nima ničesar proti združenju Avstrije in Nemčije.
V Jugoslaviji so Hrvatje največji nasprotniki Srbet v in javno ruvarijo proti beograjskim obla-s tiim.
Voditelj hrvatskih seljakov. dr. Vladko Maček, je bil pred kratkim obsojen na tri leta ječe zaradi stališča., ki ga je -zavzel na-
Ipram vladi, i
I Od uspeha Sikstovih prizadevanj je odvisna usoda mladega avstrijskega. nadvojvode Otona, ki je določen, da zasede madžarski prestol.
I Po vojni je posta,Ta. Avstrija republika, dočim je ostala Madžar-, ska monarhija brez kralja. Vlad« ji vojaški šef Hortliv kot regent.,. ) Večkrat se je že poročalo o ra:z-nih zarotath, ko jih oilj je bil spraviti Otona na avstrijski prestol.
MESTA Z MLADIM
PREBIVALSTVOM
Kot naznanja Metropolitan Insurance Company, se more prištevati Xew York med mesta, ki imajo velik odstotek mladih ljudi.
V Xew Yorku je 53.02 odstotka prebivalcev pod 30 Joti. kot je raz-' vidno Iz ljudskega štetja 1. 1030. Rim ima po ljudskem štetju leta 11921 do te starosti 56.84 odstotka i prebivalcev.
! V tem olziru je Tokio na. prvem mestu z 61.07 odstotka; Rhn. je na drugem in Sydney v Avstraliji na t ret jam mestu z 54.37 odstotka.
Druga mesta so po odstotkih naslednja: London 52.56, Dunaj 48.16, Berlin 44.21 in Pariz 43.67.
Med ameriškimi mesti je Detroit na prvem mestu z 55.68 od-stotik a. X j e mu si ede : Xe*\v Y o r k 53.02, Chicago 52,21. Philadephia 51.ni. Los Angeles 45.23.
Združene države kot cela dežela 'imajo prebivalstva izpod 30 let 55.70 odstotka.
TURŠKA SKRBI ZA RUDNIKE
Angora, Turčija, 15. junija. — Da dvipne industrijo premoga, je turška vlada sklenila, da izda
$16.500,000 za izgradbo železnice, ki /bo tfzela premoga t« k o mesto Kilos z novim modernim pristaniščem Eregli ob CVnem morju.
Železnica bo dogrw.jiena v treh letih in pristanišče v šestih.
(Rovi v^ okolici Pilosa bodo dajali na leto po 5.000,000 ton pTe-moga v primeri s sedanjim pridelkom 1,500.000 ton.
more primerjati s slučajem dr, Waaserbaecka. jHabieht, ki je bil izpuščen, se
GRADUA0IJA.
Xa Stevens Institute of Technology iv Hoboken. X. J., je te dni graduiral Ferdinand J. Sikoaak, sin tznane in napredne slovenske
--—"■■-"•>	j*- "" ic^f t u, ot mu wtaur lik Jia.prcauc KIO
je v svojem avtomobilu, katerega .družine v Ooittesville, N. J. je spremljala avstrijsko policija, J .Mlademu inžinirju iskreno ee odpeljal iz Avstrije v Nemčijo. 'stitasno!	- .	__

YORK, FRIDAY, JUHE 16, 1033
TMC LAROMT SLOVENE DAILY tn IF. I. ML
Glas Naroda"

■LOYRNIO PfAKJSHXNQ COMTiNI C A Oorporstkm)
i*. Beaedik, tnu
of abort oOlctn: New Twk City, N. 1.
O L A 8 NARODA (Taki «f tke Fnpfe)
Imy Day Except Saodaya and Holiday«
tU* m
••••••••<
9AM
$8.00 91 AO
km. New York m celo leto Ea pol leta ..... Za Inocemetvo aa ealo leto Za pol lota ..#..**......<


$7J0L fSJO
»7.001 9SA0
KobecrlpdoB Yearly 99.00
Advertlaeaieat on Agrecneat
Naroda* lakaja t—ki dan *»T«emJtl nedelj ta pramlfco*. tran podplat ln eeefenortl ae ne prt občujejo. Denar noj ae blaforoU P* Mo^y Order. Prt aprentembl kraja naročnikov, proalmo, da ae tudi prejflnje blrallACa n«tnanl. da hitreje najdemo naslovnika.
NARODA", tli W. ISrfa Street. Near York. N- Y CHebes S—9919
GOSPODARSKA jOBNOVA
Barberton, Ohio.
V nedeljo dire 18. junija se vrši soja Slovenskega Državljanske-pa -Kluba v dvorani "Domovine" na 14. cesti. Pričetek ob j>ol osmih zvečer. Ker je- vs<žno za vsakega, tla se pre<l volit vama nekoliko pozanima za prilitfko, ste ,pro«eiri, vwi člani, da .se te «ejc udeležite. Imamo rešiti več »tvari, zato je potrebno, da .ste navzoči, če le mogoče vwi.
Pdtedrav!
Joseph Hiti.
Walsenburff, Colo.
Bila .sva v Idaho pri porotni o*j-ravnavi proti morilcu mojega bralci uisa I'a j niča. ki ga je hlad-
Ker je Roosevelt vztrajal na stališču, da je trrba ameriškim veteranom znižati podporo. so se hoteli nekateri kongresni k i nad njim maaeevnti s tem. da so ovirali odc-bretije njegovega načrta za obnovo in podvig ameriškega gospodarstva.
Ta njihov odpor pa ni bil dovolj močan, iu predsednik je prodrl s svojimi predlogi.
Kooseveltova mhninistrarija i< v teku kratkega podobnega kongresnega zasedanja čudovito dosti dosegla.
Najprej je bila uveljavljena nova bančna zakonodaja; »lato so dobile posamezne države «xl zvezne vlade petsto milijonov dolarjev za najpotrebnejša dela, ustanovljene so bile ]>od zvezno kontrolo državni' posredovalnice za delo, dežela je dobila dobro pivo, določbe za trgovanje z vred nos i iiimi papirji so bile poostrene, zlata valuta je bila odpravljena in slednjič je bila odobrena vladna predloga, ki določa tritisoč tristo milijonov dolarjev za obnovo industrije in izboljšanje gosi>odarstva v splošnem.
Ta predloga, ki je bila v zadnji uri sprejeta v kongresu, je brezdvoma najbolj pomembna.
} I*ri tem gre za silno tvegano podjetje.
<*e bo i »od jet je uspelo, si ho administracija neizmerno utrdila svoje stališče. ('e tie bo uspelo. b<> pa zadan demokratski stranki usodepoln udaree.
Industrijahia predloga določa sniernier. ki bodo oprostile industrijo določb protitrustne j »os Jave. Vse se bo vršilo v sodelovanju z vlado, industrijo in organiziranim delavstvom.
Splošni narodni interes mora stopiti v ospredje pred ozkosrčnimi industrija! ni nii interesi. Zaščitena morata biti oba — delavec in odjemalec.
Pred par leti se je neprestano ponavljala zahteva — naj bo v biznesu manj vlade in več biznesa v vladi.
Zdaj pa trgovci in industrijalci z veseljem pozdravljajo vladno pomoč, ker jih bo predvsem zaščitila v boju proti umazani konkurenci.
Nekateri delodajalci so tako skrčili plače svojih delavcev in so prišli tako poceni do blaga, da poštena industrija ni mogla ž njimi konkurirati.
Tritisoč tristo milijonov dolarjev, ki ibodo izdani zn javna dela, bo precej zaleglo, toda vsota najbrž ne bo zadostovalo, dasi je to že precej za začetek.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo i	ileizpremenjena.
-S . I0TLACILA T AMRRIftKIR DOLARJIH
Ta teptačilo 99.00 morate poslati_f 9.79
» M 910-00 "	"___.910 AS
" " 919-00 »	____418.—
»» " 930.00 "	......J21.—
9*0-00 990-00
" - -----.991A0
▼ staram knjt frplsgllo ▼ dolar#h. isirftujemo po CiWa Letter *a pristojbino 91-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
M Olfj NirodtV [ šTun	jnit tdttt W. jL
tU
noknvno ustrelil Joe Slogar. Morilec je bi! oproščen. Prič je bilo dosti zaslišanih. Večina vwi so de-al'i za pokoyiiega. katerim je rad ponvama! Nas pregovor pravi: da kada.r umrješ. te vse hvali, ali tu v Idaho je nasprotno.
Sla »va čez Montauo v Roundup k moji sestri Mrs. if. Pan rail, da bi šli skupno. a odkar je bila s soprogom tam pre<l meseci. se ni porabila in preboleJa govoric, ki krožijo tam.
Šla sva torej sama.
Zapiševa nje se je vršilo šest dni. Ko sem spoznala morilca in ko so .prinesli puško na mkzo. se me »je polotila jeza. da bi puško pri jell a in obračunala ž njim. Čudim čustvo me je prevzelo, da sem začela plaka.ti.
.)<*» Sloga r je trikrat jmkazal, kako je ustrelil mojega brata.
—	Zakaj si ga ustrelil ?
—	Ker sem .se ga bal.
—	Zakaj .si »se ga bal *
—	Ker je rekel, da «em rudo kradel.
Xttkdo. <ki je delal za pokojnega, .se pa je tudi bal.
Ko ga jo držav, .pravdnik vprašal, čigavo obleko ima na sebi in če mu je ni pokojni dal. je rekel. d;» take reči ne spadajo pred sodni jo.
Trpel si nepozabljeni brat. mn-e.il ni gledal si. da si .sam jedel kruh in da tudi drugi so ga imeli, dal si »življenje in mladost. Počivaj v miru!
Ko sva se domov vozila, sva modrovala : Saj ni nič «ato, če enega Itibniča na ubijejo.
Oglasila sva se »v Pinerville. Videla sva Comeback majno in druge, ki jih je pokojni Iastoval. Lfjpa: je okolica, visoke, smreke in vsakovrstno zelenje, do&ti vode. kjer pero zJato.
Ilvaila rodbini Gornikovi. ker wva bivala pri njih. enako za prijaznost rodbine Ij. F. Truger.
ftla sva na grob iu položila cvetje nanj.
Zahvaljujem se Mrs. Mary Rockson iz Boise, ki nas je tako domačo pfjst regla in toliko dobrega pravila o pokojnem.
\
ki so vsi zdravi.
Ko .sva bila še .par dni v toplicah. sva .se podala proti domu. Pot sva imela lepo.
V SaHda, C-olo.. sva obiskala Mr. in Mrs. Louis Cost el Jo. fas lop-nrka lista G. X.. Prav lepo so nas IKwdregli. Prenočila sva pri njih, ker imaijo modern <|om in tudi lep prostor za avt<»inobile. Hvala za jHjsstreabo in Mrs. f^teJlo tza «o-pek šmarnic. ki še zdaj dišijo.
Enaka hvala vsem drugim rojakom za prgaiznost in popotnico. Posebno hvala Mr. in .Mrs. .Tohn Posega. Dobrote, »ki sta jih nama dala, .sva uživala šele v Idaho City.
I>omov sva dospela, srečno in našla vse zdravo. Drugi -dan so nas obiskali .prijatelji Mr. Ts>uis I'sntk in hčerka Mrs. C'ecada-. Oni imajo trgovine v GaNup. X. M. Žafl mi je, ker s-e jim je tako mudilo. da ji.m .nisem taiko postregla kot bi rada.
Pozdrav!
Mre. M. J. Rayuk.
Andrej Kalan umrl.
7. junija oib 5. popoldne je umrl v Mairijanišču v Ljubljani, zadet k-api, stoLni prošt iu gem*ral-ni vikar ljubljanske škofije, pre-lat Andrej Kalan.
Ves čss «vojega življenja je bil kot vago;jitelj in dobrotnik mladine največja, velik in priljifbljen pa je bil tudi kot delavec in organizator na' polju splošne narodne p ros vete. Plodno se je udejstvoval tudi 'kot ljudski pisatelj. j>o-rnembno |ja je bilo tudi njegovo politično delovanje, ki je bilo vedno v skladu z njegoviiub splošno priznanimi osebnimi vrlinami.
Kodil je 2. decembra. 1868 v PeAniu pri Stari I^oki. giiiuiazijt> in teologijo pa je študiral v Ljubljani. kjer je bil |>osvečen leta 1'882. Služboval je kot kaplali v Predosljah, Preddvoru. Cerkljah. Trnovem v Ljubljani, leta 1896 pa je postal stolni kanonik. Leta 1907 je bil predlagan %a stolnega deka na>. deželni predsednik pa je s s vo.fi m pons" i lom o nacijonalii^in del ovanju Kalanovem dosegel, da ga ceKau* ni hotel imenovati. Iz jsj-Ktičiiih razlogov ga je dunajska vlada p<izneje š«> enkrat odklonila in je bil šele po prevratu iinenc»-vau tea stolnega prošta. Ko je |>o-stal k*ta lfKK) ravnatelj Marijani-šča. je v kratkem času prenovil in razširil gospodarska poslopja zavoda in je žrtvoval za to tudi j mnogo lastnih .sredstev. K prvotni stavbi .na Poljanski cesti je privida! velik konvikt za srednješolce. Po prevratu je v Marijanišču I otvoril dijaško in akademsko j nienzo. Xekaj časa je 'bil prelat j Kalan predsednik Kmetijske družbe. s posebno vn-emo pa se je u-dejstvoval kot predsednik (Vbe-društiva. Več let j-;« bil
Ignaeij Čadcž v Pokojnik je bil
<3. letu starosti. izua.me<nata oseb-
pokojnik je bil izelo dobrega srca in je marsikaterega =|M>tnebnega potnika podprl z;* nadaljevanje poti. posebno pa j«' bil naklonjen siromašnim dijakom.
K umoru Amalije Mali
Kakor je javnost že informirana i|x> časopisju .sta morilca brata
redni* "Slovenca", dolga !MillUa pri *U*inu v Vidu l" *1 leta pa tiKli vodja "Domoljuba".
nocšt jwed- in po vojne dobe t v Poljanski dolini, odločen narodnjak in vnet podpornik .naprednega po-kreta. Za napredno stvar se je vedno pri volitvah in pri vseh društvenih ustanovah in tpokrertih u-Aeljav.ljaJ v prvih vrstah. Sodeloval je pri ustanovitvi prvega so-kolskega društva v dolini, v Ži-reh, z enako vnemo pa se je udejstvoval tudi pri domačem Sokolu, ki je bil ustanovljen po vojni, s posebno vnemo pa tudi pri zgradbi .s<*ko!skega doma v Gorenji vasi. Ves čas vojne je bil trdno prepričan o boljši bodočnosti jugoslovanskega naroda in se je v njegovi hiši v tedanjih nevarnih časih mnogo razpravljalo o naši narodni in državni bodočnosti. Bil je tudi eden najboljših in najza-nesljivejših prijateljev pokojnega dr. Tavčarja.
Z njim lega v grob velik kronist važnih dogodkov »v Poljanski dolini tekom zadnjega pol stoletja. Večkrat je bil poljanskH župan. član iu načelnik cestnega odbora ter .zaupnik v raznih ustanovah. Poljanski'župan je sedaj njegov sin Anton. Xjegovo gospodarstvo je bilo iv-born-o, bil pa je
tudi znan kot dober čebelar. An-[-postal obupen že v začetku moč-žono v reva hiša — njegov dom je | nega deževja, ki pa noč-e in noče •bila znana daleč na okrog, kajti i prenehati. Veliki pokrajini preti
'popoln gospodarski polom. Ob-
Skr1>i dolenjskih kmetov.
Pop I ai vam se je pridružila še druga nezginla. ki utegne jx)»stati usodna za dolenjske" kmetovalce. Po travnikih to in onstran Krke Re je namreč začel razširjati nekak lisa j. povteročen morda od zadnjih hudih suš aLi rpa od kakega rastlinskega škodljivca. \i mnogih mestih trava ]>oruiiieni. s<> naglo suši, in naposled jxKjKdm*-ma zamre, da' ostane gola in zrahljana zemlja. Pri Stojdragi je baje že na'ta način uničenih 120 ha travnikov. Pri nas so ta pojav o-palaili najprej že lani na gmajni vasi, 'lioje. Mihuviea in Drama.
Povoden j je 28. maja dosegla svoj višek, umika pa se tako počasi. da ima Je vsa pokrajina- videz Ogromnega jezera. Xa otoku pri Drami je voda vdrla celo v cer-kov. V vasi pa .so morali vso živino izgnati iz hlevov. Xajbo!j prizadete .so va.si Drama in naselbina Drašovee-Mihovica v š-Mitjer-ne>Jki občini, v Zakrakovju pa Čučja mlaka. Hrvaški bro<l. Za-meško-Mršečja »vas. Ivopri vnik ter tudi Kostanjevica v/, okolico. Veliki krakovski gozd. ki je precej bogat na razni divjačini, stoji v vodi. Srnjad se je gotovo še pravočasno umaknila »v višje ležeče •pred-de. zajce pa je .najbrž tzalilo. da jih bo ostalo komaj še kaj za rejo.
Ski •a j no neugodne iu zapt^redo-ma .slabe letine že itak delajo kmetu velike skrbi, položaj pa je
Jlarsk«ga glavni in
Stični rabila krinko in orožje, ki ,ju pa preiskovalna oblast doslej
najprej leta 1889. ko je ustanovil Katoliško politično društvo, ki je nasprotovalo konservativni .stroji. Nekaj let je bil tudi deželni poslanec in ljubljanski občin, svetnik. Brezobzirna politična borba pa ni odgovarjala njegovemu značaju -in .se je »pet jKjpolnoma posvetil humanitarnemu, kulturnemu iu gospodarskemu delu.
Vnovič se j*e vrnil v politiko 1. 1917 in je 'mnogo pripomogel do tega. da je ob koncu vojne prišlo do lojalnega sodelovanja med slovenskimi politiki. Velik ugled in spoštovanje si je pridobil tudi pri političnih nasprotnikih. V narodni vladi je «bil poverjenik za kmetijstvo do pomladi he t a l!»20. Potem «e je pontovno umaknil politično ozadje ter posvetil vse svoje moči v prvii »vrsti dobnxlebiosti.
Smrt vrlega narodnjaka.
2. junija je za vedno natisnil
l'.tah *ba obiskala sorodnike,'sv«if trudne	po dolgotrajni
težki bolezni ^posestnik in gostilničar v Srednji vasi pri Poljanah
V politično borbo je posegel če ni našla. Pri zasliševan ju. ki je
liM-ol 1«*.. i (Juh i... : ...j.	-i »^___' i	i . -
BREMEN JE POSTAVK NOV KiEKORD
Cherbaurf, Prancij*. 14. junija. Parnrk Severonemškega Tjloyda "Bremen" je na svoji vožnji i« Brodklyna, X. Y.. postavil nov rekord za prekooceanako vožnja.
bremen" je prepluj Atlabtik v 4 dnevih, 17 urak in 43 minutah je a imk F^ibU mj IM re-[ tod 4 dpi, U vt mVl
trajalo vse doslej, je morilec An ton Mali končno izdal, kje je rabljene predmete na svojem begu 'zakopal, i vendar pa njegovi podatki niso bili povsem nat.nčni. Pri umoru je rabil krinko, žensko krivalo in .samokres znamke "Ste-ver". Sodišče j » naročilo orožnikom. naj navedeiue predmete v/.-kopljejo in oddajo preiskovalnemu .sodniku v Xovem mestu. Ma.li jih je zakojjal v vasi Grmu. ki spada pod obično Bukovec in leži ob 'banavinski e«"sti Pluska- Litija in sicer kakih 10 m da-hsč otl ceste ob stebru kozolca, ki je .last posestnika Antona Polončiča iz Grma. !*o dolgem iskanju so jih orožniki res našli. Stvari so bile 'zakopane zelo plitvo pod zemljo, kjer se je Antonu Maliju na «begu mudilo ter j;» nekaj zemlje odko-pal kar z rokami. »Krinka je bila narejena iz črnega satina ter tako velika, da. j<> morilcu zakriva- ta«rji sta napadalca pri iza-slišan ju la ves obrate. Pokri\-alo je bilo priznala svoje dejanje, izgovarja-modre barve in je imelo obliko la pa sta se. da nista hotela napa-■barrtke. V pištoli so na^li sti Tvuhna. temveč neko pivsko
upamm kmetom je treba omagati v tej hudi ne.sr«*či. če ne drugače. vsaj s primernim odpisom da vkov.
^Ietl zadnjimi deževnimi dnevi jt; bil<> tudi nekaj kratkotrajnih lokalnih neviht. Med tako nevihto je udarila .strela v hlev povesi-nika Janeza Kegljeviča v Dolnjem Vrhpolju ter zanetila požar, ki je' v kratkem času uničil iepo gospo- [ darsko poslopje. Xa pomoč so takoj prihiteli gasilci iz <romj^»ga Vrhpolja in St. Jerneja t<*r s svojo požrtvovalnostjo in spretiKKst-jo pi-perečili. da se ni ogenj razširil na yx«slopjc sosedov. Brez njihove .poniiM**! 'plistala večina va.-ii žrtev požarne katastrofe. Posestnik Keglje vi č ima okrog 40 tisoč Din škode.
Pojasnjen napad na Kuhna.
Pretekle dni zvečer je bil v Ha-zvauju pri Mariboru na povratku domov na.patlen in nevarno poško-dobaii ugledni tamošnji veleposestnik in umni rejee kikoši Kuhat. O napadu so bilu ctbvt^ščeni naslednjega jutra tudi tezen.ski orožniki, ki so takivj uvedli temeljito preiskavo. Xjihov trud ni bil zaman in so te dni izsledila nočne napadalce v os-ibah 36-letnega najemnika Ludotvika Krambergerja in 24-1 etnega pose«tnikovega sina Tvana Oniča iz Raizvanja. Po are-
žensike še dva naboja.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brei vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba jo bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolirjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER	*
Z herewith declare that Money Order No. .............la
cent by me for the purpose of-——-—
fluid 1« not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment in a foreign country.
X certify that this transaction in no way contra Tenet the act of March 0th, 1933, the executive order of March 10tht 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
ID BOMO TOČNO IN HITRO 2ZVR&ILI VSAKO POftlLJATEV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
TWIN. I.
1»
družbo, 'ki je popivala |n«prej v Kuhnavem vinotoču in v kateri je biil neki moški, 'ki je razžalil ome-njeiiga Oniča. Z »zadevo *e bo ba-vilo mariborsko .sodršče.
NOS JI JE ODGRIZNIL
Iz mesta Lecee poročajo, da se je v bližnji vasi Sandonato pripetil nenavaden -dogodek. Lepa J osi pin a Dell Anna je postala nezvesta možu. Ko jo je ta zalotil v razgovoru / drugim. j » je silno oštel; med njima se je vnel prepir. Xenadoma se je mož »zakadil proti ženi in ji odgriznil cel no«.
Po strahoviti vročini je .zavladal v New York n .skoro mraz.
Pred včerajšnji m in t včeraj so morali ljudje površnike obleči, kako bo clane.s. pa- ne vem.
V .ponedeljek in torek sem si m&Hl. da bi bilo najbolj«*, če bi gol pod pijv> legel, da bi mi mrzla pijača v usta curljala, krožila po vsem telesu t r iz palca leve noge tekla zopet na prosto.
Daite.s sem istega mn 'nja — s to razliko, da bi v.se v m^ni o«talo in me pogrelo kot spodobi.
Pa je že nerodno, ker človek skoro ivedno po tistem hrepeni, kar mu izpolniti ne more.
Vse drugo bi še šlo nekako, toda *od je prazen in to je noreča v.M-li nesreč.
'Prijatelj, kadar delaš primere, glej. da boš dobro primero napravil. Sicer >e boš osmešil, kot se je pred kratkim žena. katero .so vprašali, če zna njen mož peti.
—	Seveda zna peti. pa še kako. Kakor škrjanček poje.
—	iKaj pa poje? — so hoteli vedeti.
—	lias — j- ponosno odgovorila.
Marsikaj .sem ž«' .slišal na svetli. edinole škrjančka še ne. ki hi v ba.su žvrgolel.
Te dni sem videl sliko, pred-stavljajočo .skupino ameriških vojakov. ki v knutini pivo pijrjo. Tn pod s'liko j>otlpls: — Prvič po dolgih, dolgih letih j<» tudi našim vojakom inn^oče okrejvčati z dobro in osvežujočo pijačo.
Obra.zi na uliki .so kisli in niso takoimp*novanemu "dobremu" pivu v jioseben kredit.
—	Pomisli ženica, kako lepo bi bilo. če bi bili že trije. Tu na prrt-pnogi 'hi >e igralo tlražestno bitje velikih oči. jaz bi mu nosil .slašči-ce, ti bi se jki igrala z njim.
—	Oh. draJgec. kako dober! Prosim ti» samo. nikar ne kupi buldoga. ker mi njegwve iabuljene oči ne ugajajo; raje bi imela fox t erjerja.
C,E W A
DR. KERNOVEtiA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(nraiUR BLOTENl IUOM) •Ua*
Dinilt, (m
0mmrauls mtomr
wHr SHR ^BSMK
Pogajanja med .znano igralko iu neko filmsko družbo v IIolIlv-woodu ni.so hotela z mesta, ker je igralka postavila previsoke 'zahteve.
—	Prosim vas lepo. — je vzkliknil mogočnik I jut o. — kar zahtevate. presega še letni dohodek predsednikov naših navečjih j>e-tro'l'ej.skih in zaivarovaJuih družb!
—	Pottmi pa pokličite gospode predsednike in naj igrajo namesto mene. — je odvrnila igralka.
*
Xerodnez je napravil mladi materi tak-le pokilon :
—	To. da je vaš sin ? Saj ni mogoče, tako lep fantek!
*
Xa londonski gospodarski konferenci je bilo iv iza-dnjih pet dneh izgovorjenih že mnogo besed.
flovorila sta angleški in francoski ministrski .predsednik Mac-Don a'l d in Daladier. precej dobro je 'govoril tudi ameriški državni tajnrk (Pordeli Hull, najbolje je pa povedal iboljševik Maksim Li-t vino v.
—	Xa svetu sta sedaj diva sistema — je dejal — kapitalistični in soeijalistični -.i^teni. Dokler svet ne bo obeli sistemov priznaval in nvaževal. ni niti misliti na kako splošno gospodarsko izboljšanje.
Litvmov ima .prav. V.se i-!emen-1e je treba vpirštevati.
Ogenj in voda ^a bila že v pra-davnini najbolj važna. Xekateri pra.vijo, da je socijalizem »ličen ognju, kapitalizem pa vo<li.
P<> mojem mnenju primera ni pravilna. .laz bi pa r^kel. da je ba.š nariklx*: kapitalizem je ogenj, ki gori na stroške vsega, kar doseže ter se zna vodi spretno i-w>gi-bati.
Sredi prejšnjega st-oletja je Marx, ki je bil iistotako židovskega rodu kakor staroverski Moj-zes, udaril po .skali trpinave po-trpežljfivoKti in odprl i\Telec. ki .s« je v nekaj desetletjih razvil iv mogočen veletok.
Sod>ba je pisana s precej jasnimi črkami na steni: soeijalistični vejetok bo pogasil ogenj kapitalizma.
___
-'■__L

_________
i i'
^ i j./
F
"Olil If AH OD A'
H*W YOIK, TODAY, JUKI 1$, 19S3

~r f " r
m LAEQMT BLOYSRi DAILY In i. *
-BB-—MP^—I i	I	'T-
Dvajset kopališčih mest je spletenih v tli ven venec na jugosloven-► k<ni from j« m Jadranu. Že prvi pogled na gornji Jadran z zelene-pa Gorskega Kotara objame nedosegljivi razkošje pri rini ne lepote, ki se izraža v vsej svoji veličini z bogato zakladnico živili barv in s sm«limi kontrasti, kar pa vs<* tvori skupaj čudovito sliko. Na celotni sliki pa je sjH't na tisoče najrazličnejših čarobnih matih slik zelenih vrtov, ponosnih t« umih cipres, palm itd. Xa romantični obali in po otokih je na tisoče prekrasnih kotičkov poleg mnogih dolgih plaž. ki jih poznajo že vsi narodi Evrope in Amerike. To je ncotnejeno earstvo zlatega solne«. ki toplo greje blesteče pečine.'
Suš.ik je prvi biser veina kopa-liščnih mest. Živahno mlado mesto ima širok pas lepih vil »b morju. Kopališke j e vidno živahno in med množicami, ki se vesele lepe priro-de in uživajo vsakovrstna razvedrila. w čuje mnogo evropskih jezikov. Tisočeri potniki s<> od tu ♦odpravlja ;o proti jugu iti proti severu. Od oliale s«* odmiku jo brodovi. nad njimi p.-i krožijo galebi. Za večno zeleno ko*trensko obalo zavije brod v mirni Bakarski zaliv ter pusti .»a *eboj idilično vas Bakarac. ki pozdravlja potnike t<-r jih vabi v hvitj« lopo kopališče pod m« ►go." ni mi kronami vi»ikega drevja. To kopališče ie kažipot v lepo mesto Dakar. V modrini morja se lomijo prameni naj|>e*trejšili barv <xl tnalih in velikih ladij ter slikovitih hakarskih hš. Oh morju w» idilična sprehajališča in kopališča v slikoviti prirodi. Na povratku iz Rakar--kega hzaliva pa je ob izhodu prostrana Kraljeviča s starinskim Frenkopanskim gradom in z gosto hladno šumo, ki razj»rosiira plašče sv>j«*ga voti'a do samcgn m«"sta in do kopališča z lepimi vilami in re-j stav racijami. Jadrnice plovejo pro. ti otočiču Sv. Marka ter vabijo s v4x»j k<»alet*. Iz svežega parka donijo (u'^mi vesele mladosti. Par-nik plove nadalje skozi romantični ezki Planinski kanal, mimo starega svetilnika ob vasi«-i Sv, Jakob« ter ubere pot proti živi. moderni Cirk-venici. ra''k >hiu> ra*pn*trti olj morju in okrašt ni z zelenimi parki, limi črtami obalnih promenad in z dolgo pefcVno plažo. S plaže doni godba in kakor pisane ek*»otične cvetlice izgledajo p» njej razprti solnčniki. Plaža je toriiče veselja, smeha, igre in -»porta. Ves dan in |K>zno v noč je tu najživalinejš»» vrvenje in gostje zastopaj«* gotov* vso Evropo. Po obalni centi drči jo avto. mohili iz Crikvrnice v Selce ter se stavljajo p*nI ter«>o Rokana. Večno wlena *»b«.Ja Selc. mchk;« plaža in širno kopališč** vrvi »»d zag«»relih goltov. ki najdejo obilico razvedrila na obali in na nr»rju. Lične jadrniee krožijo iz Selc do CHkvenice ali iz Seh* na otok Krk pod prelepi in opevani Vrbnik. ki ima tudi svoje kopali*«V in svoj park. !*aro-br»»dne in avt'rfmime pr«»ge vežejo Selc z Novim - Vinodohmi. ki leži ob izhodu zelenega Viiunl«>la. raz-
NAŠ JADRAN
deljen na dva dela. Stari del je zgoraj okrog bele katedrale in na zidovjn Krankopanskega gradu, novi del pa na drugi strani poleg kopališča ves v zelenilu t vrstami le-jpili vil in hotelov. To je elitno ko-] pališče. tNa obalni promenadi vidi ) lito skupine najodlivnejših gostov, I jadrniee pa obračajo svoja l>ela ja-jdra proti otoku San Marinu, na j katerem je mična kapela, v katero ifce rada .zateka »o dekleta. Po enourni j vožnji o<l kameniti obali se približa Senj. nekdanji taljor junaških 1 Uskokov s silnim in visokim Nehaj-gradom. Mnoge palače starih patri-
eijev. številni zgodovinski spomeniki, nad živahnim kopališčem stara mornarska romarska cerkev, vse to tvori zanimivo in mično celoto. Tu se začenja goro>tasni Velebit, ki i-ma pod .seboj troje mirnih in u-godnih kopališč: Sv. J ura j, Jabla-nac in Karlobag. Ta kopališča oh-da'a veličostna prinoda, ki nudi zlasti poleti najboljši odmor in ne-Htevilny užitke na kopnem in na morju. Velika prednost teh kopališč so poleg kopanja in športa tudi prilike za lov ter za planinske in druge izjete na vse strani. Važno je tudi to, da je tu vse poceni.
OD BERLINA DO CARIGRADA
Nemški ILst.i .-»e te dni hahajo .s čudno l."f-letnico. "Pred 15 leti", piše neki ttemski list. "smo brali v ; službenih poročilih tole: V zadnjem mesecu so naši podmorski čolni potopili za tf.V2.000 brutto : ton sovražnih ladij. S tem sc je sovražno brodovje od zaselka vojne do danes (bilo je to aprila leta PUH) zmanjšalo za 17.116.000 ton. to je za tretjino /vsega .svetovnega brodovja".
< Mnenjeni 1»»J tudi na«orm» razlaga. kakšen uspeli je bil to za Nemčijo. Braver ,si lahko to predstavlja, ako pomisli, da bi se dalo
% pro.slorn-ino 17 milijonov ton zgraditi 1 meter visok. 1 meter širok zid iy. Berlina v Carigrad, trotovo ni slučajno da je ta list izbral pr. v to primero in namišljeni zid tudi narisal na evropski zemljevid. To je p »č stari "Der D ran g naeh Ostcn"*.
71-LETNI LJUBČEK 18-LET-NE LJUBICE
Madžarski li.st i poročajo o zanimivi obravnavi, ki priča, da je ljubezen re* neozdravljiva bolezen. Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti se je moral zagovarjati * e dni 71-letni puse.stnik <»abrijel Tot h iz T;« piobicske, ki mu je obtožnica očitala, da je imel z 18-let-no Julijo Weis'zovo | jubavno raz-iner.i<'. kar ni ostalo brez posledic in je svojo ljubico pregovoril, da si je dala v Budimpešto odpraviti t«*lesni plod. Weiszova je bila U-sln/.bena v njegovi rodbini kot domača učiteljica. 1'bogala ga je. pa je kmalu po odpravi telesnega plodu umrla.
Sivolasi obtoženec je pred sodiščem dosledno tajil, da bi bil \Yei*zovo nagovarjal k odpravi tele.«.m*^a plodu. Prignal je sieer. da j»* nekoč poljubljal, ljubav-neya razmerja da pa ni imel z njo. Čeprav y \Vei»z<*va pred smrtjo zdravnikom, babici in ohtoženče-vim »*trokom svvann izja%"ila. da je imelai ljipbavno razmerjem s To-lh(»m in da jo je on nagovoril k odpravi lelesnega pUnln. je bil obtoženec oproščen. Državni tožilec je pa prijaivil pri za v.
SCOTLAND YARD IN SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA
Svetovna gospodarska konferen-ea. ki bo združila med londonskimi e.idovi tisoče najo<lličnejših zastoji-nikov tf."» dežel, dela med drugim velike skrbi tudi Scotland Yardu. srediw'u angleške varnostne shižti«* Že pred t»*dni wt začeli tu odbirati najsposobnejše angleške tajne <le-tektive. da bi čuvali življenje u-dele/niet v na veliki konferenci. — Odbrali so jih po čisto novem organizacijskem načrt« toliko, da svet podobnega še ni videl. Organizacija tajne policijske službe obsega poleg Londona, vsa angleška pristanišča. To j»- bilo potrebno zaradi te«ra. ker je vodstvo Scotland Yard že pred časom zvedelo, da pripravlja cela vrsta zloglasnih pustolovcev in vohunov svoje mreže, da bi izkoristila konferenc«* za svoje tunine posle. Poleg tega bodo niorHli tajni agenti skrbeti seveda tudi z h osebno varnost vseh odličnih gospodarskih voditeljev in njihovih spremljevalcev, ki se bo«lo ti-deležili konference.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno vreskrbetit da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnila.
iti preskrbimo vse, 6 od uit prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, ta kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, kšr predno se dobi it Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišili torej takoj ta brezplačna navodila in tagotavljamo Vam, da boste poceni ta udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 We* 18th Street New .York. N. Y. ..
CO.
VOJAŠKA VZGOJA V CILE-JU
Z nov.im dekretom j" čilska vlada uvedla nov način vojaške Vzgoje. ki bo silno znižal njene izdatke za vojaške namena. Že v najnižjih razredih osnovnih šol btv do pričeli mladino vojaško vjsga-jati in ta vzgoja se bo pozneje upoštevala pri vojaški službeni dobi. ki se bo znatno skrajšala.
Na višjih šolah bo mladina po-sečala .lahko 3 sistematično različne tečaje in bo p<*tem prosta nadaljnjega vojaškega službovanja. Na vseučiliščih bodo osnovali častniške t«vaje in njih obiskovalci bodo po »košnji proglašeni za rezervne oficirje. IV-ne moči za vse te tečaje bodo brezpla-čne. izbirali jih bodo med upokojenimi častniki, za prehrano pa bodo morali skrbeli starši sami. tako da se bodo morali st roški drža ve za vojaško izobrazbo znižati.
KDO JE BOLJ ŽENSKI?
Na univerzi v Oxfrrrdu je v zadnjem času prišlo do precej burnih prizorov med akademiki in akadem-kami. ker so se prvi j>o«tavil v bran proti "ženski poplavi'* na univerzi. Angleški dijaki trdijo, da je prav veliko število žen*k na u-niverzah krivo, «la so se angleški dijaki pomehkužili. Dejali so: — "Odstralnite žertske in mi Ibomo avtomatično p<*4ali zopet možje, kakor so bili stari Angleži." Akcija oxfor«lskih dijakov je imela ta impeh. da so oWa«tva prepovedala ženskam hoditi v mestih ob morju in rekah v pižami.
V zadnjem času pa so si oxford-ski dijaki izmislili nov »n«ifa. Nekega dne so se prikazali *ia ulicah h svojevrstnimi dežniki, ki ho bili I »obarva ni v vsemogočimi vzorci, tako nekako, kakor blago, iz katerega izdelujejo pržame. Te prikazni so seveda zbiulile proteste pri profe»torjih, kakor tudi pri uglednih meščanih. Na drugi wtrani ho akadrmke z novo modo zadovoljne, ker dokazuje, da «0 se dijaki ži tako nalezli ženske mode, da jo «a-mi 11 pel ju jejo in da so a tem (To« kafcali. dm je prav malo »nihna n* njih.
Xa poslednjem zborovanju fašističnih oblastnikov na Goriškem, ki se je pred kratkim i vršil o v Gorici, je znani pokrajinski tajnik A ve.na nt i poda I. da h j še poroc i I o o položaju fašistične stranke 11a Goriškem. Med drugim je, uvodoma cinično (poudaril, da "ljudem, in tudi duhovnikom v nobeni deželi ni dana t«>liko svoboda kot baš v Italiji in še posebej v goriški pokrajini. pa da so minili veseli časi, 'ko je iv neki tuji in bližnji «lr-,žavi neki prelat skušal sprožiti proti fašilzmu politično kampanjo zaradi dozdevnih krivic, ki naj bi se bile zgodile goriškemu Ijud-svu in duhovščini Slovenskega pokoljenja. Dotični prelat je moral celo .pripotznati, da se je zmotil, ko je krivdo pripisal fašistični Italiji". S tem je menil pastirski list iz leta 1H.H in zagrebškega nadškofa dr. Bauerja.
O številni moči fašističnih organizacij pa je iznese! naslednje podatke:
"Soška" legija fašistične milice .šteje 12H2 črnih sra jc in 1H0 častnikov pod vodstvom miličarskega konzula Di Pasquala. PoJeg nje j obstojajo oddelki obmejne, gctfzd-n«\ železniška in protiletalske milice. Ženska fašistična t)rganiza-cija šteje 37 sekcij 111 (i krožkov v goriških mestnih okrajih. Zanimivo je, da o mo-ki in mladinski ^borimi" fašistični organizaciji ni iznesel nikakih podatkov.
V	"BaliiHi" je organiziranih I. 19.12 1 N.K48 a van gard ist o v (1304). moške de.ee (*27*>). "mladih" Italijank (736) in "malih" Italijank (8040). V931 leta 12.H67. 1^30 leta pa 4f»!»4. AvangardLsti in moška det-a so razd^jeni v tf	ki jih vodi 41 mil i "-a rskih častnikov. 42 fašističnih zaupnic in :i!>7 učiteljev.
V	fašističnih strokovnih organizacijah (st»talni in parastatalni
I nameščenci > je včlanjenih 42^>S judi. v kulturnih "Dopolavoro" j»a tf712. Vseh "<lopolaivorov" je 7U. Y sindikalnih organizacijah je vpisanih nad 20.000 ljudi, od teh
kmečkem sindikatu 11H4. Zadrug (med katere prišteva tudi slovenske zadrug**, op. 11.) je 218, od 1eh 1 .V2 mlekarskih, 8 drugih produktivnih. 2"» konsumnih in 33 kreditnih < kmečkih p.rsojiluic in hranilnic").
Končtni so v svojih društvih or-ga.nizirani m* bivši prostovoljci, vojni invalidi, vojni odlikovanci, bivši alpinci. fiinantarji. karabi-njerji. "bersalierji" in topničarji. družino a- vojni pa<llih bojevni-k«v in v<>in^ sirote, skupno <»kro^
nO(K) (judi.
— Xa 18. obletnico vstopa Italije v vojno ko priredij fašisti tudi v Trstu razne manifestacije, in Zborovanja, ki v ostalem ljudem že do skrajnosti posedajo. Med drugimi «0 se vršili tudi javni nabori fašističnih avanguardi-.st(»v. Nekoliko *bolj zanimiva pa je hila nedvomno otvoritev velikega pomorskega letališča v prosti luki. Pravijo, da bo letališče
uzrlo izključno civilnemu letai-skcmti prometu. Letalski promet v Trstu kakor vsaJt dn#g promet — žal tudi po 'zaslugi rimskega režima — nima bodočnosti, letališče pa je tako zelo ohsežn«i (2800 lov.
metrov), da nihče ne more dvomiti, da sega njegova, sivrha tudi X>reko civilndh ]>otreb. Ije^alisče so gradili celih 20 .mesecev in je opremil je m> z vsemi modernimi pripravami.
V trižii^ki ladje-delniei so o ipri-lliki omenjene obletnice spioviti v morje nrtvo tf40-tonsko podmornico "Xereide". Posvetil jo je administrator goriške nadškofije, Mons. Siroti i.
—	Že nekaj dni se mudi v Tolminu velika vojaška komisija, sestavljena iz okrog 150 itafltijanskih genera 1stabnib častnikov, med ka terimi so trije generali in cr»la vrsta .polkovnikov. Xastanjeni so v posameznih tolminskih hotelih in prenočiščih. Častniki pripadajo \-Nem vrstam vojske, predvsem pa gorski in poljski artileiriji, pehoti, letalskim četam, alpincem itd. Komisija je razdeljena v več odsekov. Častniki se stalno odpravljajo iv hribe na mejo. kj«vr proučujejo strateške položaje, pregledujejo ceste, mostove in ralzne vojaške naprave. Častniki si ogledujejo tudi nekdanjo fronto pred 1K. le-jfcden izmed njiju, ki doslej še ni ti. Prenl kratkim so imeli v pro-. bil identnficiran. je bi Ina mestu storili tolminskeka otbčinskega u- ubit. drugi, po imenu Lojze Škert. rada pflenarno konferenco, na ka- star 44 let. .pa je :bi! težko ranjen, teri so .površno proučili zbrano Prepeljali so ga, v smrtfno nevar-gradivo tin se posvetovali o jki- nem stanju v goriško bolnišnico. <laljnjeni delu.	[Oblasti no uvedle preiskavo.
Tu<l» v Sv. Luciji je nastanje- j — ldri.jski odvetik dr. V«»jrrič nih nekaj teh častuskov. Na raz-j je bil s svojim osebnim •vtomobi-polago imajo okrog 25 vojaških (lom po opravkih v Sv. Luciji Na luksuznih avtomobilov. Posebno ovinku ceste ki vodi proti postaji mnogo se vozijo na šentviško gor-' železniški tovorni promet, mu srk<» planoto in 11a Cerkljansko. j nenadoma privozrl nasproti ne-
—	Ila'llijanske vojne ♦►blasti so ki drug avto. ki j* trčil vanj z vso prireiWIe pred dnevi vojaško av-'silo. Vendar dr. Vogrič ni bil po-tomrpbil.sko tekmo, da bi tako pre- škodovan. Oobil je le neznatne 11-izku-ile eventualno mobilizaci jo I re/.e. od dr«d>eev razbitega stekla motoriziranih vojnih sil. T kem s - Toliko večja pi- j»- materi ja'na
škoda 11a njegovem avtomobilu.
V Hlapu ob Idrijci so finančni stražniki na ovadbo nekega policijskega konfidenta aretirali kmeta Franca Kofola, ker je baje na svoj eni domu skrival orožje. Pri hišni preiskavi so 11a tlvorišču pod nekim hlodom res našli zarjavel sažer Iza naboje, kakorsne so rabili za stare aivstrijke puške. Kakor vse kaže, so mu neznanci to "orožje" podtaknili. Fin an carji pa so Kofobt kljub temu izročali sodišču, ki ga bo v krat'kem s<idi!o.
Končno je didaktično ravnateljstvo (štiflsko natlzomištvo) v Ri-hemberku prijavilo sodišču v Ajdovščini 10 posestnikov, češ, da so svojo tleeo odtegovali fašistični asimilaciji v šoli. Obtoženci so Leopold Kavčič, France Htnelak. Ivan Ščufka, hvan Btrsa. Josip Mi-he!c. France Vodopivec. Andrej Škrt. Anton Birsa. Anton Cebr«»n in Jakob Cebron, vsi iz riliem-berške občine.
— Blizu Vodic sta .-»e pone.sreči-la pred 'kratkim delaivca iz (Irga-ra. Našla sta starr. avstrijsko granato. ki sa. jf» skušala demontirati, a jima v rokah eksplodirala.
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zvezi
z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza* deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.

ZDRAVILNA MOC VODE
je udeležilo 1KH vojaških tovornih avtomobilov, in sicer po pol sekcije vsakega iznos 1 avtomobilskih centrov v Turi 11 u. Alessandriji. Milanu. Veroni. Trstu. Bol ogni, j Floretmi. Rimu. Bariju. Napolju. Vidmu. Palermu in Cagl-ariju.
Cilj je bil v Tržiču. Vsak avt«>mo-	......
bil je moral v polni vojni opremi . °'.,kar	zdravilna voda.
prevoziti HMK) km. Rezultati pH i Je njena zgodovina zvezana z upo-^ ho bili zelo slabi. Med potjo .so J rabo vode kot sreiLstjva za «>dpra v-1 reši življenje. Našel jili je v drobni
imeli avtomobili mnogo defektov.Ibolezni.	......- > - «........
tak«, da so nuirali njihov v naprej | <>,V medicine Hipokrates ,-MilK
1 i.-...; : *	,1 «.	do 3->9. pred Kr.) je obenem tu-
doiocem LstiH-asiii pritHMi v 1 rzic	'	. J
J di oče hidroterapije. omenja z«lra-
zopet ii|M>štavati v«»do in njeno rabo. Tu so .sc v prvem času proslavili zla-^ii šlezijer Johanii Sineg-mund Hahn (ltJJMV—1773 . halle-ški profesor Friedrich Hoffman ( THliO—1742 1, in znameniti Hufe-laiul (1772—1 S3li>. Njih tlelo je nadaljevala cela vrsta razisk«>val-eev. dokler nista končno nastopila Priessuit/. '17!H»—1851. in'Sebastian Kneipp (1821—1Hfi7) s svojima slovitima metodama za zdravilno rabo vode. Važen je zlasti župnik Kneipp.
Rodil se je kot sin uhožnega tkalca v Ntcphaiisricdn /na Bavarskem: Selc /. IS. letom mu je bilo mogoče dohiti nekega duhovna, pri katerem se je začel pripravljati z;i višje šole. Bilo mu je že 23 ioT. ko je bi! sprejet v gimnaziji,. potem je pa stopil na lice j v Dillingenu. Tedaj se je mlailega. slabo hranjenega človeka lotila huda bolezen. Začel je bljuvati kri in zdravniki so bil že izjavili, «la ni zanj nobene pomoči več. Začel j«; pa sam iskati sredstev, da si
od godi t i za cflih 24 ur.
1 vilne učinke rvode. Najrazličnejše
Pred so<liš<"'i 11a (J«,riškem se je. vrste kopeli nahajamo že pri na-v zadnjih dneh vršilo «p<*t VeČ pro-; podih najstarejših časov, umetne eesov proti Slovencem, ki so b:Ji j kopeli v kadeh pa so razmeroma obtoženi zaradi bega č«z mejo, ndajše. Tople kopeli je odkrila ba-ra«li orožja, naborov in vseh nio- mogočna čarovnica Medeja o-gočrh stičnih razlogov.	'krog leta 110t). pred Kristusom.
Zaradi bega čez mejo je bil 23. j Mokre obkladkc in «»vijače je ce-letni J«v<ip Bothar iz Prelesja ]>ri nilo človeštvo isto tako že v naj-Anhovem v Kanalu obsojen na <» ;starejših časih in omenjal jih je že mesecev zapora. 4000 lir denarne Hipokrates. I>o 1». stoletja pred K. kazni in sodnijske stroške. !*»«»jeu segajo nekakoivesti o uporabi vodje bil v kontumaciji.	nih polivov.
Iz enakih razlogov sta bila vi V srednjem veku se je kakor kontumaciji ohsojena Julija Bren j premnoga druga pridobitev anti-iz Dupl«*ga pri Vipavi na sodišču ke zanemarila tudi vo«lna terapi-v Ajdovščini na 6 mesecev zapora. 11a sodišču v <ioriei pa 30-let-ni Avgust Martint*zzi iz &t. Petra pri <Torici na f nu'secev zapora in 4500 lir d-euame kazni.
S<mHsču v Ajdovščini so kara-hinerjo izročili 23-»le.tnega Viktorja Kreka iz Kihejnberka. ki »o ga aretirali, ker se ni odzval pozivu k naborom.
Jrt
Edino arabska zdravnika Ra-ces in Avicena sta vedela nekaj o njej. Sele nova doba je začela
knjigi Sjegmunda liana, v kateri ta opisuje, kako je mogoče z navadno .svežo vodo v obliki kopeli. polivov in podobega ozdraviti skoraj vsako bolezen. Neke noči je Keneipp opravil svojo prvo mrzlo kopel v Donavi. T'spehi so bili naravnost čudežni. Več bolnih tovarišev. ki so videli. kak«> se je v kratkem času popravil. yra je prosilo. naj jim izda svojo skrivnost. In Kneip jih je »v temni noči navzlic strogemu hišnemu redu vodil na vrt zavoda in jih začel 7, vrtnarjevo škropilnico zdraviti na svoj način. To j.» tlldi začetek njegovega pozneje tako slavnega vodnega zdravljenja, ki ga je izpopolnil kot duhovnik po raznih krajih Bavarske, zlasti pa kot župnik v WV.rixhatVnu. T'mrl je v visoki starosti na raku v spodnjem telesu.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, IH ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA** M 8la
članstvo, p*£ pu vd Slowd v nil okolkL
—1 rr 1
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Vsakovrstne «: '
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W.l8th Street New York, N.Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

ts.il VABOOA"
THE LABOB8T SLOVENE DAILY tn U. B. A.
DEDSClNfl
EOMAir IZ
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PEIEEDIL I. H.
48
—	Vidi! Saj men<la ne <Ivomiš o tem, da stojimo tudi mi, ma-wa, Joianda in jaz tudi p<*l njegovim varilstvom ? <Xam tudi ne grm nič boljše kot te>bi. Edina, ki se more prosto gibati, je Eva Marija, fcer je polnoletna in more že tudi sedaj razpolagati s svojim premoženjem.
—	Toda tudi *amo iv gotovih mejah, Egon, vsi moji izdatki so pod mxtzor*tv<*Dt tvojega očeta. Svoje ravune mu moram predložiti, da jih odobri. Stari oče mi je to s določbo hotel odvzeti nadležne kupčije, toda mnogokrat mi ni nič kaj .prijetno; poznaš svojega očeta in ve«, <la (zahteva od mene vedno natančne račun", ker «e čuti tudi mojega trgovskega <vodjo. To bo drugače šele, ka-dar ae ponočim.
Egon se v obupu prime za čelo.
—	O, t«tra nisem vedel. J-olanda vendar pravi, da s svojim denarjem moreš napraviti, kar hočeš.
—	Toda ne popolmmia. Seveda se tvoj oče ne more upirati mi da<i denar. Hala ivedno izve. zaf kaj sem ga izdala, ker mu moram predložiti račune. Totla — kaj te to tako briga?
—	To bi tii rad povodal med štirimi očmi, Eva Marija. Ali naju ne moreš hama pustiti za četrt ure. H-enrik?
Henrik h« dvigne z za niči jiv'm nasmehom.
—	Egon. to more optfziti vsak slepee. kaj imaš na sreu. Toda napravil ti bom uslugo, lin izginil tako dolgo, da gremo k večerji. Eva Marija, prosim. ]>okLiči me, kadar ti bo Egon zaupal svojo Akrivnost.
In smeje zapusti sobo. Egon v zadregi pogleda Evo Marijo.
—	Dam-s m krasna. Eva Marija. V nasprotju z .Jolando ti er-Ba obleka zelo pristoja.
Eva Marija se nekoliko nasmeje.
—	Svet se ]H>dira. Egon ! Ti mi delaš poklone? Toda zaradi tega menda nisi želel z menoj razgovora med štirimi očmi?
Egon vzdihne.
—	Oh, Eva Marija!	* ^
—	Kaj (ima« na »nou. Egon ? — ga vpraša sočutno.
—	Veš kaj. Eva Marija, .posebno 'bistroumna nisi. Henrik je že davno uganil, kje me čevelj žuli. Torej kratko: denar potrebujem, kakih dva tisoč mark. ako no more biti več. Alt mi boš mogla toliko posoditi?
Eva Marija ga prod rastna pogleda. Spomni se, da je* pri dr. Bemdu napravila dolg za oglas in da bo morala kmalu t-a denar zahtevati od strica.
—	Dva tisoč mark — oh. Egon. toliko pa nimam. Imam še nekaj tekoče izdatke, toda to ni dovolj. Morala bi zahtevata od tvojega očefa in mu povedati, za kaj rabhn denar.
Egon zopet vzdihne.
—	Seveda to ne *nie biti. to bi bila velika nesreča. Tn v ta na-me-n ti tudi <*V prav gotovo ne bi dal denarja. Koliko pa imaš iven-dar na rokah ?
—	<Kakih seststo mark.
—	To seveda ni mnogo, ako potrebujem dva tisoč mark. Nimaš več ?
—	Se; iu pole«; t«*ga bom v kratkem morala plačati visoko vsoto, za kateTo ne bom dobila dovoljenja t/vojega očeta, četudi mi denarja ne more otlreči.
—	Aha. ie vera; za Henrika hočeš dobiti <Jenar.
—	». prav gotovo ne! Za kaj bi Henrik rabil denar?
—	E. njegovi ponočni izleti, o katerih .sem slišal, veljajo vendar ni no pro denarja in oče mu tejra gotovo ne dovoli.
—	Motiš se; Henr k ni še nikdar zahteval od meno denarja, ker dobro izhaja s svojim denarjem, ki mu ga dovoljuje stric.
Egon se zaničeval no zasmeje.
—	To umetno* bi tudi jaz rad znal. Henrik vendar usranja divje stvari, ki stanejo mnogo denarja. Toda seneda Rodenbergo-remu dediču je na razpolago dovolj denarnfh virov; vsakdo mu bo poaodil, kolikor le hoče.
Eva Marija se mu je skoro izdala. Reči je hotela: Motiš se; Henrik ne uganja nikakrh divjih stvari, kakor ti to imenuješ. To-ilst molči hn slednjič re*"e:
—	Morem ti dati svojo bes*-do. da me Henrik nikdar za take »tvari ne vpra!a za denar; pa za take stvari mu tudi ne bi dala denarja.
—	Torej, mi v resniei ne moreš pomagati, ne da bi moj oče za to vedel ?
—	Kakor mi je žal; ne morem. Vse, kar bi mogla dati, je šest-kto inark. ki jih še imam — ako ti to zadostuje.
Egon poskoči.
—	Tnrej daj mi saj to. Eva Marija ; bom videl, če mi bo mogla mama dati ot*tak>.
In Eg<tn je bil nvsel. da je takoj prosil za dva tVsoč mark. drugače bi, tako je mislil, dobil še manj. V resniei je bil dolžan samo tihoč mvrk in s« j«< hotel preskrbeti sam<» za prihodnji mesec. Zdaj pa je imel saj še.-tsto mark; štiristo mark mu jih mora na vmak način mati .preskrbeti.
Eva Marija gre v svojo sobo po denar. Z n«<smehom mu ga ponudi čn Egonu .s* je pričelo takoj muditi, da bi šel. Poslovi se pod pretvezo, da rajši več<*rja doma. da bo oče pri dobri volji. Na Henrika niti ni počakal; najbrž«', ker ga je bilo sram. der je takoj ,*"edel 7.a vzrok njegovega prihoda.
Ko je Eva Marija zopet sama. pokliče Henrika. Ko Henrik vatopi, se začuden ozre po sobi.
—	N*o. kje pa je naš dragi bratranec Egon?
—	«Te šH zopet domov.
—	In »za koliko te je olajšal ?
Eva Marij« se doferoliotno nasmeje.
•— Žaiiibog da sem imela samo aeststo mark, rabil pa je dva laeoč.
Vendar ne reei "žalibog!" Eva Marija; sieer pa boš tudi to posojilo morala s črno kredo 'zupisati v dimnik.
—	To sem vedela naprej; t*l koti naj tudi dobi denar, če ga ©oe drži tako na kra.tkem.
Ilemrik iibjanme in poljubi sestro.
—	Zelo Ki dobra. Eva Marija. Toda Egon v resniei ni te«*a $93-služil.
—	T* us tii samo. Henrik; konečno s kakimi majhnimi žrtvami potolflii nevoščljivo usodo.
—	Jaa bi na njegovem me>rtii rajši umrl. kot pa bi si od kafce d akne izposodil denar. Toda tukaj ga mine «tudent<»wki ponos. Xe bo dolgo trajalo, .pa si bo od te4w zopet <kaj kepAKodrl.
—	Sedaj ve. da se to ne izplača, ker 'bi njegov oče za kaka večja "poaojila vzvedH. Mora »biti v zelo hudih škripcih, drugače prav goiovo ne bi prišel k meni.
—	O, od nas vzeti denar, za <0 ni preponoaen; tako naju še ne •ovraži. Kaj je vendar sin svojega očeta, — pravi Henrik jezno.
—	Zapta pai mora imeti človek umni 1 jen je ž njim.
(Dalje prihodnjič.}
KJE BO PRIHODNJA OUMPUADA?
Do nedavno je olimpijski odbor smatral za kraj prihodnje olimpi-jade Berlin. V Berlinu se je, kakor je bilo sklenjeno 1. 1931, tudi že ob razo val olimpijski odbor, ki ga je Hitlerjev režim zamenjal s komisarjem. Proti temu je takoj protestiral predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour, ki poudarja, da sme;o olimpijske igre organizirati samo pooblaščenci vrhovnega komiteja. Nemška vlada k temu še ni zavzela stališča, toda govori se, da bc olimpijski odbor premestil olimpi-jado na Dunaj. V to svrho se bo že I v najkrajšem času sestal medna-jiodni olimpijski odbor,v ki bo rar»-jpravljal o svari pred zastopniki 44 • držav.
KNUT HANSUN V BORBI ZA SVOJE IME
I'red norveškim a rhovnim sodiščem .se je nedavno končaj svoje-vrsten proces. K nut IIam.su. če-gar nekatera dela smo dobui ®ad nja leta tudi Slovenci v prevodu je tožil družino Petersen, ki si jt pritaknila ime Xorlm! men. za opu stitev slednjega priimka.
DEMONSTRACIJE BENEŠKIH ČOLNARJEV
Prebivalci mest z močno razvitim avtomobilskim prometom so gotovo zavidali Benečanom mir po ulicah, kjer skrbe za promet gondole, ki seveda ne delajo nobenega ropota. Pa tudi Benečani sami znajo ceniti tišino po ulicah, saj lahko človek doma pri odprtih oknih sredi dneva blaženo zaspi, ker se mu -ni treba bati prahu in iropota. kakor po drugih večjih mestih. Toda duh časa vedno bolj sili tudi v Benetke in tako se je pripravljal tudi v m jih velik pre ok ret. Tudi beneške ulice naj bi poslušale ropot motorjev. Xeka privatna družba se je namreč po nudila beneški občini, da bi ves ulični promet motorizirala. Konce naj bi bilo po vsem svetu sloveče beneške idile, njenih znamenitih gondol, ki ta ko prijetno in tiho plovejo po mestu. Dotična družba jih je hotela nadomestiti z motornimi čolni, . Benečanom so torej hoteli vzeti mir. pa tudi na tLsoče beneških "olnarjev bi pri;.'o ob kruh. (ion-dolerji niso niti čakali, kaj bo oklenila mestna o k brina gledmo-4or?zacije prometa, temveč so se zbrali te dni na trgu Sv. Marka ?n demonstrirali po Grande Cana-^ iu proti nameravani reformi. De . I monstraaitov je bilo več tisoč. Ker
VODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naroČite. — Pošljite nair
$i
in knjige Vam bodo poslane naravnost m dom.
Naročila sprejema:
"GLAS NARODA"
2I6W. 18th Street New York, N. Y.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
TRAVEL BUREAU Zlf WEST 18th STREET NEW XORK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
WHIIIIIIIIIJIIiniinilHllll!l||Hinillllil?||HHHm»mkiHgUiUUIflWoS


SHIPPING NEWS
1 bi tudi zgod«»vin.ska m poetična Knut Ilamsun se namreč pi.5e s \ ^atlicija življenja v B -netkali z pravim imenom Petersen Xorhol-: motorizacijo zelo trpela, so.se pri-men ter je prišel do .svojega ]>isa- družili demonstrantom tudi Inuie-teljskega imena« Ilamsun povt* m 14^ slikarji. Zbrali so.se na Mostu slučajno. Ko se je v mladih letih j vz^llov Pre<l doževo palačo in za-potikal sirom Amerike, kjer si je ! ^t<lva'i. naj občina ponudbo «h»-sJužil kruh s predavanji, ni hotel (,e »»^torizacije prometa odkloni, nikakor zatajati svoje domovine. kar s<' b<> tlltli zgodilo. Nastopal je j»od imenom Ilam-suud. T^nla ameriški kritiki, ki.so po svoji površnosti, so vedno, ka-dair so p<jročali o predavanjih, iz-juistiii končni "d" in tako je stalo v listih dosledno "Jlamsun". Sčasoma se je Knut Petersen Ilamsun privadil tega imena in se je tudi isam tako pisal.
MAFIJA V ARGENTINI
NEMČIJA JE PONUJALA ŠVEDSKI FINSKO
Švedski tisk ha vi z doktorsko disertacijo nekega vseučilišču i ka. ki pripoveduje na podlagi uradnih dokumentov, kako se je princ Maks Badenski. poznejši nemški državni kancelar. trudil, da bi pridobil Švedsko za udeležbo v svetovni voj_ j ni na nemški strani. Princ je bil v , sorod>t vi nih zvezah s švedsko kraljevsko hišo iu je zato menil. <la ;.> b(> pridobil za svoj načrt tem bolj. ker je jMuiujal deželi v plačilo finsko ozemlje — ki je bilo tedaj še ruske last. Xjegovi načrti pa .-o se izjalovili, ker sta se jim zaper-stavila švedski kralj sfim in tedanji j ministrski predsednik Ilammers-kjoeld.

^ nj**ni domovini Siciliji .<0 mati o menda dokončno iztrebili, toda številni Italijani, kise izseljuje-
i>	v	• v	Aineriko. so jo presadi-
jo povratku na Norveško je 1: .. v ,.„	,, . . J
11	.1 •• • .	. i'1 v Argentino. Mafija ie nastala v
Hamsun dal natisniti vse svoje tl- A T.. . . ll.»rtJ« Prišla \
J ' " J deželi tako nevarna, da raz-
knjige pod imenom Ilamsun. ki je
pravi j a argentinski parlament
bilo to ime njegmega rostnega'T ' ^^^ kraja. (X,>rveža ni.sevala v^lo. dal'T"1 T	kaZni"
je ime Hamsun samo pisateljski' - * nov» > ^'oliseinah deluje itali-
avtorja ro-''1,a a zl,M ,nska organizacija po-kot K'nntu vsem Stariil metodah. Šoferji,
psevdonim in čislajo a manov. noivel in dram kot Krnita IVter.sena Xorholmenat. To priliko pa je hotela dozdevno izkoristiti družina Peter.senova. ki se je sk usala okoristiti x pi.sat<»l jevo
rj
sprevodniki, krošnja rji iu vratarji so njeni zaupniki, ki obveščajo voditelje o vsem. kar >e dogaja. B<»gatinr do-bivajo vsak dan izsi
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN

.in.unirtirt. luturiMUI .s pi.saieijevo ,. ,	«
slavo. Ilamsun je reagiral s tož-1 !jeva,na l)!sma in ^	»l»o-
bo. česar ne bi mu pri njegovi ste™j°> preide mafija k "energič-mirncvfti in 'zrelosti nilič? prisodil, ine«'Sl,n ukrepom*'. V prvih mesecih S toabo je uspel. Družina Peter- , te^a Je mafija ugrabila že več sen je morala odložiti to. kar je iz	tucat oseb in jih izpustila š<>-
ipekulativnih nagibov prevzela.	visoko odkupnino. Toda od-
__j kupnina ne zadostuje vedno. Pred
. nekoliko meseci so mafioti odvedli sina milijonarja Avema iz Cordo-Im'. Družina jim je na zahtevo izročila poldrug milijon dinarjev, trMla mladeniča niso vrnili. Zločinci so jia bržkone umorili. Pred nedavnim so odvedli bogatega trgovca Blanca.. Ker jim rodbina ni hotela poslati okrog četrt milijona dinarjev, no ga umorili in njegovo truplo so našli nekoliko tednov pozneje. Xeki ženski, ki je zadela visok dobitek v loteriji, je mafija grozila toliko časa, dokler ji ni ženska izročila d<M dobitka. Argentinska policija vneto zasleduje zlo-čirako tolpo, a navzlic njenemu trudu ni videti, da bi se nadloga manjšala. Postaja celo vsak dan hujša.
GRUNT
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA
Cena
t*
$1#50
i!iiiiii::®iiiiii;ii;iniiiiiDMi;n
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
500 LEPOTIC SE POKLANJA SODNIKOM
V londonskem Ilvdeparkti je prisostvovala pred kratkim tisočgla-va množica nenavadni prireditvi. 500 mladih, lepih deklet je izvajalo proste vaje in ritmične ploe. Lepota predava jat el j ic in točnost njih «astr>pov bi postavila v senco vsako revijsko skupino. Xenavadn<> na tej prireditvi pa je bilo to. da ni rabila niti reklamnim niti pridobitnim namenom — bila je enostavno poklonitev novemu najvišjemu angleškemu sodniku. CVrillu Atkinsonu.	ni samo znamenit
jurist, temveč tudi vnet pobornik za lepotno gibanje, ki hoče britsk* žene vzgoj:ti v naravni lepoti in zdravju. Pstanovil je zvezo, ki propagira poleg naravnega načina življenja prr>ste vaje in bivan'e na svežem zraku. Ta lepotna liga ima na Angleškem danes že tisoč podružnic s tisočimi in tisočimi č!n-nic. Predstava v Ilvdoparku je bila sveeano .«lovo like <k! Atkinsona. ki mora radi svoje nove funkcije ostaviti dosedanje delovanje v ligi.
17.	junija:
Britanl«. v Cobh
lie de France v Havre
21. junija:
Vulcania v Trst Albert Ballin v Cherbourg Manhattan v Havre L»e (jr<is*e v Havre
23.	junija:
(»lynipir v Cherbourg Minn< tonk;i v Havre Vvetidam v Buulot;iie
24.	Junija: Ctiunip.ain v Havre Kex v Uenut
Bi emi-ii v Bremen
27.	ji:n:Ja:
I.0 viatliaii v Cheilx.urg
28.	Junija:
Herengitria v Clurlmurg liainuuia . t'i>«rliuurg
29.	Junija:
Čutile ijrande v (Jeiioa
30.	Junija:
Maj^Ntlc v Chertionne SlateiaJam v Boulogne
I.	Julija:
I'aria v Havre
Lafa)«'< v Havre 3. julija: Kuro|»a v Bremen
B.	julija: Samrnia v Trst At(uiluiia v Cherb'>urir I>eutM<'hiand v Cherbourg
C.	j h' ji t:
II« de	v Havre
8. julija:
6>n"> dl S a vola v Oenoe
II.	julija: Bremen v Bremen
12. Julija:
New York	v Cherbourg
O'ymiiic v	Clierl>ourg
14.	julija: eiinniplaln	v Havre Rotterdam. Rotterdam
15.	julija:
R>x v Genoa Beren^arla v Cherbourg
18.	julija:
L.eviathan v Cherbourg 1«. ju'ija:
Manhattan v Havre Albert Hallin V Cherbourg
20.	Julija:
M»Wic v Cherbourg"
21.	Julija:
Twifavette v Havri* Eiiropa v Bremen StHter.dam v Boulogne
V JUGOSLAVIJO
Preku Havre
Na Hitrem Elcspresnem Parata
ILE DE FRANCE
17. JIM.IA
G. Julija — Julija
CHAMPLAIN
21. Junija—//. Julija (ob polnoči)
PARIS
1. Julija — 11. Avffusfa NI !KE CENE DO VSEH DELO*? J LG OSLA VIJE Za pojitnila in potne nate vpre-
Aajte nate pcoblatčen* agente
cfreneh J5/UB
10 STATE STREET, NEW YORK
26.	julija:
Hamburg v Cherbourg Pres. Rousevelt v Havre
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	julija:
Vtendam v Boulogne lie de France v Havre
29.	Julija: Vulcania v Trst Aqultania v Cherbourg
f 2. avgusta:
, Washington v Ilavre Heutschland v Nlumburg
4.	avgusta:
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta: Chump!ain v Havr« Conte di Savoia v Genoa Bereng-aria v Cherb<iurif
8.	avgusta: L<eviathan v Cherbourg Eui-'ipa v Bremen
9.	avgusta:
New Vi>rk v Ilarnluirg
11.	avgusta: Pari« v Havre Majestic v Cherbourg R .ttr-nhim v Boulogii«
12.	avgusta: Satutiiin v Tn«t A<ii:itai.iu v Cherbourg
15.	avgusta: Bremen v i:rfrn«-n Statetidam v Bouli.yne
16.	avgusta: Marihaltan v Havre Alb-rt H.ijlin v llambu'K
19. avgusta:
IV il<- Fran«e v Ilavre Re\ v Ccniia 21. ivgusta:
Reliaiii <■ v Hamburg 23. avgusta:
Olympic. Cherbourg 21. avgusta:
Champ'alii v I Ti vre Kuntpa v Bremen 23. avgusta:
V»-»*inIam v Boulogne 26. avgusta: Roma v <:»-nr'a Ilt-rengaria v Clierb«turg
29.	avgusta : l.evi.ithaii v Chfrbf»urg
30.	avgusta:
I 'e (ir;is-u- v II.»vre Maj.-sti« v ChertxfUlg Manhattan v Havre IwutHchland v Hamburg
31.	avnusta: l:r«-tnen v i:r«-nu-n
2. iept*mbra:
Cont». ili Savoia v Cerioa Vol»-.nl;.m v Boulogne
5.	septembra:
lit* ilf France v Havre Statenilain v Boulogne
6.	septembra: Ar|iiit:inia v Ch«»rlwmrj» New Y'ork v Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Pari« v Havre Vulcania v Trst Eurona v Bremen
13. septembra:
I.afavt-tle v Havrn Manhattan v Havre liprciiparia v Clu-rlMfiir«r Albei t Ballin v Hamburg
15.	septembra:
Hotterdam v Boulogne
Majestic v Cherbourg
16,	septembra:
lies v Genoa
Bremen v Bremen
18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra:
Champlain v Havre
21.	septembra: Aijuitanla v Cherbourg
23. septembra:
Saturn in v Trst
Jle ile France v Havre
V. «-n«bim v Iloulogtie
26.	septembra:
Kurr>|.s» v Br«-m*>n Slat<-nHam v Boulogne
27.	septembra: Washington v I Ta vre M.-niretania v fherhfttirg I)eutm hlan<l v Hamburg
29.	septembra:
1'aris v Havre
Olymph v Cherbourg
30.	septembra:
Conle di Havoia v Cetma
■ ■ H
...SKUPNA... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VR5E LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
AQU1TANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"ILE DE FRANCE" preko Havre--------6. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE D ASE S NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.