Januš Golec Dva ,,čudeža 6i Gtrok, ki se je enkrat opekel, se boji ognja, pravi at<Łnštki preg-ovor. Resnico tega reka smo preiskusili v «Lobi syetoyne vojne. Kolikokrat smo videli, da so po cOLkratnem ranjenju postali poprcj naboij neustrašeni jttnaki — bojazljivci. Koliko je bilo takih, ki so kot popolnoma zdravi 'l«c krepki eaiali -umetnosti, da so ostali cel čas vojne do«a v zaledju in sevc danes nastopajo kot najbolj go^•sči Jugoslovani, čcš, da so videli že dakč naprej po§&x ATslro-Ogrske in kedo bi sc boril za komaj napol avrega. mrliča. Daues, ko že nekaj let zopet uživamo mir, me moremo obsojati ne enih ne drugLh, ker človek živi samo cnkrat, za smrlne vojne nevarnosti pa nima vsakdo poklica, akoravuo to trdijo tudi naši slovenski militaristi ,ki so se med vojno skrivali za varnim zapečkom kot zajci in bi tudi danes ubrali rayno isto pot plakasli, ako bi izbrutmila kaka resna vojna neyarnost. Kratko in rualo: ysakdo ni poklican za vojaka, posehno nc za časa vojne, ko je človeško življenje vredno jmanj nego ene muhe. In baš radi tcga od- višjih oblasti vsiljenega vojaJkega poklica so med vojno na yojno službovanje obsojeni poskusili vse mogoče načine prcvar, samo, da bi jim ne bilo treba v strelski jarok, kjer je bil človek klavna živina. Toliko za uvod v boljše laziunevanjc j_sl«5dnjih tilyeh slučajev, ki sem jn videl sam za bivanja po bol- j »icah. j irlislim, da kmalu za tem, ko se je začela vojna z < Italijo, je bila v Rogaški Slatini otvorjeaa bolnica in ' osobito še takozvani ortopcdični zavod. V tem ortopc- ! dičncm zavodu so ždravili potoni elcktriziranja, inasa- i že, aračnib kopeli itd. vse one vojne žrtye, katerim so \ radJ ran razni telesni udje otrpneli ali ohromeli. | Todja ortopedičn*ga zavoda je bll svoječasni nem- j &i še»&Kb posianec fa Celja dr. N%gri Bil j« sicec ew- ! grken Neniec, a kot zdra—nik nepristransiki napraro yojaštyu in posebno moštyo vseh narodtiosti ga je spoštovalo in ljubilo. Bil je tudi glede ortopedije strokovnjak in je pomagal marsikomu na skozi življenje zopet rabne pete. Jaz sem prispel v rogaško-slatinski ¦ortopedični- zayod lako že bolj proti jeseiii leta 1917. Te<laj je tamkaj 'kar mrgolelo invalidov in to največ m-oštva. Največji negovanec vseh je bil neki invalid-prostak, rodom iz Gornje-Štajerske, k: je imcl obe nogi hTomi in so ga vozili k zdravljenju, pa tudi na spreh-od v posebnem vozičku. Pred menoj je že bil tamicaj kakib 5 mescev, a zdravljenje n.i niti najmanj napredovalo. Sicer se je mož počutil dobro, ker je bil okroglo-rdečega lica, kot oglje črnih oči in tako prikupljivo kodrastih las. Ta gornještajerski invalid se je znal posebno prikupiti s syojo ljubko zunanjostjo oficirskim gospem, ki so bivali tamkaj pri bolnih možeh. Dobival je iz nežnih ženskih rok cigarete, da jih je delil drugim, posebno hrano, bil je boljše oblečen — se je pač smilil nežnemu spolu, ker je bil tako lušJcan y obraz, mlad, sicer kre,pek, a čisto hrom na obe nogi. Znal je tudi svojim obožeyateljicam tako ganljivo pripovedovati, a strašno slikati, lcako ga je na italijanski fronti nekje zagrabila mina, ga dvignila in ga vrgla daleč nazaj, kjer se je s silnim pokcm razpočila, ga ni sicer ranila, a zračni prilisk ga je čisto omamil za yeč tednov in ko se je preJJudil iz omedkvice, so se mu vzbudili k življenju in za rabo vsi udje, saino noge ne. Bogzna kolikokrat je pravil zgodbo o vzroku ohromelosti in vsikdar ga je pri tej povesti pobožalo po licu yeč nežnih ženskih rok in v njegovo kapo so letele najboljše cigarete. Naš gornješlajerski invalid je bil pač izmed vseh slatinskih vojnih žrtev najbolj pohabljen in radi tega od vojaStva in civilistov najbolj pomilovan in se mu je postreglo pri rsaki priliki. Jaz sem yidel tega inyalida y veliki dyorani odtopedičnega zayoda, kjer mu je soproga dr. Negrija last»oro<5no grela noje y razjjretem zrakn, jhtj jih masirata hi Blektrizfrakt. Za mojega bivanja na Slatini je bil ortopedični _i vod na n©yo opremljen s čisto novimi elekričnimi shx>ji  ki so bili eamenjeni zdravljenju oti-plih ier ]crnljey}h  rok in nog. Za gibanje nog so montirali v dvoraao po sebno kolo (becikel) na treh kol-esib, ki je s pomočjo  električnega toka tekel v krogu po dTorani. Inyalide  oti-plih nog so po-radili na to koio, jim privc-ali slopali  na ojba pedsila in nato spiistiti električno kolo t lek. fti  lej vožnji je usvaJid moral pregibati obe nogi m D» je  tako tadil in krcpčal za hojo.  No, ko je bil ta zdravilni in čudežni bccikrl aoonth'an, je povabil dr. Negri gornještajerskega im^alida kot pi-vega, da sc pop«lje po doigcm času s poioočjo elektrike po dvorani. Zdraviiik rnn je razfolmaeil In tudi la^stnoročno razkazal čudatvorno moč becikla, invalid je privolil in sanitejci so ga posadili nan) ia mu pritrdili obe stopali na pedala. Dr. Negri sam ,je spuščal v bccikel elektriČDi tok in sica: polagoioa, da »e je kolo ix)časi prcmikalo in je inyalid bil prisiljen komaj vidno premikati mrtve noge. Ta vožnja na elektrifenem bcciklu po toliikomescčncm čepenju v vozičku ma je očiyidno dobro slorila, kei- se je začel tako zadoroljno smehljati in nam povedal, da je bil sam svojčas kolesar. ZdravnHc jc spuščal v slroj vedno yeč toka, jbecikel tsc je yedno bolj hitro premikal in invalid jf bre-j znakov bolcčin aJi nevolje vedno hilreje pTemikal aoge. Pray naglo je že tekal stroj po dvorani, iiiyalid se je zadovoljno vozil in zdravnik je bil že glasnega mnenja, da bo la dektrični voziČeJk fdino zdravilno srectetvo za oliromelo rojno žrtcv. Ta yožnja na zdravilneiu beciklu je že -trpela dobiih 20 niinut, invalid je bil videti vzradoščen, je bilo čisto očividno, da mu yožnja dobro stori. Ko jf jbit becikel y največjem teku in invalid v na jbolj nagleni pregibanjvi ohromelih nog, pa je stopil dr. Negri za. moj hrbei m slišati je bil oni znani — tek — pregib etektričnega gumba, s katerim tok prekinemo, ali pa zopel zyež«irK). V naSem slti^aju je pomenil — tek — aJi yeč !o*ka, ali prekiu. Električni bcoikel se ni nstayil, ainj)ak 4rted y krogu _d_K> uas s poprejšnjo brzi_o i_ ioyalid Je pregibal noge kot pravcati iu na videz zdravi kolesar. Zdravnik se je za-dovoljno smchljal U!g>ehu, gleda! mdostno bociklista, kimal in rekel: «J6rgJ, ea danes dosti, se boš jjreveč utrudil, pa se bos še jutri vozil.« Nagoror-gctu je poglcdal zdravnika, !)Łn:ikel se je iislavil, a mvalfd je prebledel kot stena . . . Zdravnik je pa zaupfl: sSeda} pa le dcrf i_ vcn!« Vrf gl<>dalci le Edtavilne yožnje siuo ostrineli — invalid je stopil s koksa na svoje «-og« — stal ravno — a bied kot stena in ysi smo gledali d-oktorja čudodelni_a, ki _je tako ua inah orzdrayil sicer neozdi-avljivega bolrai_a. Zdravnik jc ptijel boltuka za roko, ga peljal •do yra4, ga porinil pre_o praga iii naenkrat so ga zagtedale _prcd dvorano njegove obožeyalke, ki so že čakal© nanj s cigarclauii in — slopal je ta ubogi Jorgl na lastiii— nogah — šol je počasi in bled, da se je jdioro opoiekal, a šcl je sam iii brez tuje pomoči. Vse je bilo osupio i* kot očarano od nemvadnega prescnečanja ter gledal© r.z počasi odhajajočim iiivalidoiu — dr. Negri pa ®e j« sinejal in pripomnil glasno: «Sedaj sem pa zopet enJLrat razkrinkal enega goljufa, ki je vodil zdravnike, strežnike iu cela jaynost yeč mego eno celo leto za „03.« Doktorja aino sliSali, gjedali za do pred trenutki ncozdiavljiyini ia najrečjega pomiloyanja vrednim invaiidoni — počasi se iiain je vračala zavest, da ne stojiim» prcd ncj.)rodini<» koprcno čudežnega ozdravljenja, am]jak 5*«l odkritjejn in razkrinkanjcm navadnega goljtila, 11 je skozi dobro leto lako dobro igral ulogo popolnega iuvalida in dosmrtne življcnjske nesreče, a jc i)i4 bolj zdrav kot mi vsi z doktorjem yred. Ifato 113111 je razložil Kdravnik. da je kuel našega Ijiibiek« Jorgla že dolgo na suniu, da je goljuf, a te sum _je ni zaupal nobenenm, ampak je hotel lega prctkanca raz_rinl;ali tako, da krinke bolezni ne bo mogel več pobrali. Zvabil ga je iia eloktričai li-ecikel, }>ogiial stroj v tdc poloiBi loka, tok pickinil, a vožnja se je Jorglu tako frfkupila,, d» ,je sicor teiko in tro_olesno kolo gonil sam, ae zsTedajoo sp, kaj 6» dela m da si v\etc raz seim Httm l<rinko navidemo neozdravijive bolf-zni. Se lc '&A&1, ka *_n i? z*\i\kmi whavij.it, #i itna dovolj, i« po~ staL pa se je tudi zavcdel, du je njet — in zrel za fronto ra za doživljaj z mino. čisto zdravega, krepkega, lepo z-raslega, črnookega in kodrastolasega Jorgla so šc tistega dne odposlali h kadru, a kako je biloz njim pozneje, ne yem. Ako se jc srečiio yrail iz fronte, kamor je gotoyo prišel, se š> gotovo danes norčuje po Gornjem Štajerskem iz zdraynikov in javnosti, katero je farbal kot priprost infanterist v ciyitu pa navaden gornjcštajerski gozdni paznik in drvar. Iz Rogaške Slatine so mc poslali v Gradec na superarbitiacijo, kjer so rni natančno pretipali in preisikali vse ude in živce. Med drugim sem moral tudi y garnizijsko bolnico, da mi preišče vseučiliščni profcsor in štabni zdravnik dr. Barnik ušesa, ker sem imel strel skozi glavo. Ko sem prišel pred vrata, ki so nosile napis: dr. Barnik, je čakalo tamkaj vse polno moštva raznih polkov, ki so imeli pri zdravniku gotovo isti opravek kot jaz. čakal sem precej dolgo, da so me spustili skozi vrata in sicer skupno s četovodjo od 87. pp. Dr. Barnik vam je velike, močne postave, hiidega pogleda in profcsorsko zadrezasSega obnašanja in glasu. Takoj na prvi pogled je, bilo ugaiiiti: s tcm gospodom bi ne bilo dobro črešenj .jesli, ako bi se ga razljutilo. No, ko sva vstopila, nas je premeril od pet do glave, meni pokazal, na j se vsedem, čotovodji pa odvzel listek in čital. Listek je odložil, položil vojaku obe ogromni roki na raini in kričaje vprašal: «Ali res nič ne slišite?« Na svoje gromeče vprašanje ni dobil nobenega odgovora — četovodja je bil gluh kot kanon. Zdravnik je prijel ghibaka za roko in šla sla v tcmno kamrico, kjer je prižgal dektrično svetliko, si nataknil na čelo ogledalo, svelil čelovodji t nšesa in skozi nos in le enkral zararmral: «Pfui Teufel!« Ko mu je pfcsvetil uSesa ter nos, ga jc prtpeljaf «0pel n. roko Iz kamrice, ga posadil na stol, potegnil i» predala neke viliee, tnHl g njimi ob atol, jih poloiil na _^layo čelovodjl in nticaj mrmral. Nato se je ystopil pred bok**«, 2sm4il vtu4 bvoj pogi«I, pf«_r«U ^rpfci aai hafc tu in zatulil: «Scdaj pa p-anoyite m tnenoj, Isjtr bam^j*-' rekel!« Oddaljil tse je od sedečcga četovodje kafcili 10 ip* rakov in še. zame komaj slišno izrekel y nem^čini: «!%>-> kleti!« Četovodja seye ni ponovil, ker ni slišal. Zdray»_< je stopil 5e eu korak bližje in ponovil isto besedo, a #• bolj glasno — bolnik je molčal. Zdravnik je stoi>al rtAno bliže, kričal svojega «Prokleti!« yedno glasneje, a Jl^ je bil tik pred sedečim invalidom, je zaupil iz cettf^i grla: «Tri prokleti goljuf!« Prijel ga je z obema rokaZOte za ušesa, ga dvignil v zrak in ga zalučal proti rratapi z opazko: «Ce že misliš goljufati, pa bi mi bil poy©dal Jj^nt preiskavo!« Ubogi četovodja je priletel z vso silo T naročje <anitetnemu korporalu, ki je stražil yrata in ga je (jc**lažfl: «Kaj ne, dragi kolega, sedaj p« slišiš!« Žrtey zdravniške preiskave se je pobral, dr. Barnj* je nekaj pisal in nato rekel: «Ako mi priznaš, da si goljuf, te ne bom puslil zapreti, sicer pa.< Cetovodja 3» prikimal in zdravnik je rekel: «Torej pri Grodeku s» dobil slrel skozi glavo, si pa sedaj zdrav in dobro slišli na obe nšcsi, si goljufal zdravnike od leta 1914 do dttnes, atudi jaz le ne bom poslal na fronto, ker si siebljhundahciger.« Četovodji se je vrnila na lice kri, poljubil je zdraTniku roko in stopical po prstih mimo korporafla pri vratih, ki ga je lc š<> podražil: »I^ri dr. Barniku gluhi zopteC slišijo . . .« Bivši gluhi četovodja je danea imoyit gospod, sm večkrat srečava in se vsakokrat nasmehiieva, ker a» spomniva na strogega, a dobrosrčnega dr. Barnika, ki je imel tako nagloučinkujoč lek proti popolni gluhoti. Da, da, za časa nesrečne syetoyne vojne so se djjv godUa bogzna kolikokrat Irenutno čiidežna ozdravljenj* iz najtežjib sluia/ey hromosti tar drugih bolezni, a _a ¦a reselj«, ampafc prebridk« fcloal takqj t& fronto flp»aotroili Qadnrt^nt0>