f ■ 5 ■' ) ■'+ A A 601002Ut predsednikom Rahmanom. delo, poudarili nujnost po sprejemu novega zakona o sindikalnem zdru- besedah ne bi ustrezala, če ne bi določili ciljev in ukrepov, ki bi za- li 4 I I J iŠSlSI xtmm I3SKE0NJA K nI J I Z'^ICA p . P . 12 6 PRuviuriSKI DNEVNIK Letu XXXVI. Št. 196 (10.716) TRST, sreda, 27. avgusta 1980 Mostnina plačana v gotovini i nn 1 • Abb. postale I gruppo L(3M 40U lLr PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GOVOR ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ JOSIPA VRHOVCA V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Pravični gospodarski odnosi pogoj za mir v svetu in sožitje med narodi Josip Vrhovec opozoril na resnost sedanjega položaja, prikazal stališča neuvrščenih držav in pozval vse, naj se potrudijo za boljšo bodočnost, mir, varnost, solidarnost in blaginjo v svetu NEW YORK — Posebno zasedanje generalne skupščine OZN poteka ob koncu desetletja, v katerem se je svet spoprijel z veliko hujšimi problemi od tistih, ki so sc pojavili na začetku desetletja. Zaradi nezadovoljivega napredka pri vzpostavljanju nove mednarodne gospodarske ureditve ter neuspeha v pripravah celovitih pogajanj o mednarodnem gospodarskem sodelovanju za razvoj kot tudi zaradi nebistvenega napredka pri oblikovanju mednarodne razvojne strategije za naslednje desetletje so razmere še bolj zapletene, dejal jugoslovanski sckre- To je •ar za zunanje zadeve Josip Vrhovec na začetku splošne razprave na Posebnem zasedanju generalne skupščine OZN. Opozoril je, da prav resnost razmer zahteva povečano odgovornost in skupna prizadevanja za uspeh zasedanja. Izrazil je raskrbljenost nad sedanjimi razme- Razprava v OZN NEW YORK — V «Stekleni palači* ni optimizma. Predvčerajšnji govor ameriškega državnega tajnika Muskieja na zasedanju generalne skupščine je jasno nakazal, da razviti Zahod vztraja pri svojem konceptu področnega reševanja gospodarskih problemov in nasprotuje globalnim rešitvam. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je zato predlagal kompromisno rešitev, ki bi preprečila morebiten neuspeh sedanjega zasedanja. O ključnih problemih naj bi razpravljal centralni organ generalne skupščine, ki bi moral poiskati za vse sprejemljiva izhodišča. VValdheim pa je tudi opozoril, da bi se izneve-rili*. sedanjim in bodočim rodovom, če ne bi uspeli uresničiti preosnov: svetovnega gospo- darstva in mednarodnih gospodarskih odnosov. Pape§ JanjjJ’ II. pa je poslal posebnemu zasedanju sporočilo, v katerem poudarja, da je uresničitev sodelovanja med razvitimi, v razvoju in nerazvitimi mogoče samo, če se prebrodijo statična stališča posameznih sistemov in ideologij. Poglavar katoliške Cerkve je tudi obnovil predlog Pavla VI. o enoodstotnem prispevku bruto dohodkov razvitih držav kot Pomoč nerazvitim. Italijanski zunanji minister Colombo pa je imel zaupne pogovore z ameriškim državnim tajnikom Muskiejem, s francoskim zunanjim ministrom Poncetom, z bivšim venezuelskim predsednikom Caldero in z mehiškim zunanjim ministrom Castanedo ter z bangladeškim rami v svetovnem gospodarstvu in opozoril, da je položaj držav v razvoju že dramatično težak, gospodarstva najmanj razvitih držav pa so na robu zloma. Povečanje družbenega proizvoda razvitih držav v času med letom 1950 in letom 1970 je bilo triin-polkrat večje od celotnega družbenega proizvoda držav v razvoju, njihova zadolženost pa se približuje 500 milijardam dolarjev. Poleg tega dogovorjena pomoč razvitih držav v višini 0,7 odstotka bruto proizvoda ni dosegla niti polovice tega zneska. Take razmere vzpodbujajo blokovsko tekmovanje v neuvrščenih in drugih državah v razvoju, ogrožajo njihovo neodvisnost in svoboden razvoj ter omogočajo različne oblike nadvlade. Vse to potrjuje, da je sistem varnosti zasnovan na blokovski delitvi zelo nezanesljiv in nevzdržen. Vedno bolj jasno je, da sta mir in razvoj med seboj povezana. Trajen mir ni mogoč brez razvoja, ki bi temeljil na pravičnosti, solidarnosti in skupnih interesih. Prav tako razvoj na podlagi pravičnosti in enakosti ne bi bil mogoč brez miru in miroljubnega sožitja, je rekel Vrhovec. Gibanje neuvrščenih je dalo politično izhodišče za nov pristop k problemom razvoja in mednarodnih gospodarskih odnosov. Na teh temeljih države v razvoju že več let opozarjajo, da je treba reševati bistvo problema. Ne vidimo druge poti, kot dg vsi skupaj neglede na pripadnost Severu ali Jugu, Vzhodu ali Zahodu i-ščemo rešitve, ki bi bile v korist vseh držav in celotnega človeštva. Tak pristop bi povečal možnost izhoda iz križ, ki so zajele svetovno gospodarstvo. Ko so predlagale celovite pogovore o mednarodnem gospodarskem sodelovanju za razvoj, so neuvrščene in druge države v razvoju dale pobudo za celovit pristop k reševanju vseh najpomembnejših problemov mednarodnih gospodarskih odnosov in svetovnega gospodarstva v celoti. Po Vrhovčevih besedah je pomembno, da razvite države pokažejo večjo pripravljenost, da celovite pogovore obravnavajo kot skupno nalogo. Kar zadeva strategijo za tretje razvojno desetletje, do Vrhovčevih gotovih hitrejši razvoj držav v razvoju ter odpravili razlik, ki se vedno bolj poglabljajo. Razvojna strategija bo smiselna samo, če bo pomenila jasen korak k prestrukturiranju svetovnega gospodarstva in vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve. «:Po našem mnenju ni drugega primernejšega telesa poleg OZN, ki bi se lahko pravilno v imenu celotne svetovne skupnosti spoprijelo s preizkušnjami in velikimi izzivi v prihodnosti, človeštvo od nas pričakuje, da s svojim delovanjem ustvarjamo bodočnost sveta, mir, varnost, solidarnost in blaginjo,* je ob koncu dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Pogled na veliko dvorano generalne skupščine OZN, kjer je v teku posebno zasedanje o vprašanjih razvoja v svetu (Telefoto AP) Spričo nasprotovala opozicije in obstrukcije MSI Cossiga zahteval zaupnico o ukrepih vlade proti krizi Kljub ientu malo verjetno, da bi mogla biti odloka potrjena pred zapadlostjo - Jottijeva počastila spomin žrtev iz Bologne RIM — Že ob sami obnovitvi italijanskega političnega življenja po poletnih počitnicah se je Cossigo-va vlada ponovno znašla v hudih težavah. Ministrski predsednik je bil prisiljen sporočiti poslanski skupščini, da bo vlada postavljala ob glasovanju med razpravo o potrditvi preostalih dveh protikriznih odlokov vprašanje zaupnice, kar po eni strani pospešuje postopek, po drugi pa postavlja politične sile pred izbiro, da omogočijo potrditev vladnih sklepov ali povzročijo njen odstop in novo politično krizo. Da bo vlada zaradi časovne stiske, ki je že nekolikokrat povzročila razveljavljenje njenih odlokov (zakonskih ukrepov, ki jih opravičuje le skrajna sila, a se jih italijanske vlade poslužujejo čedalje NOV ZAKON O SINDIKATIH BO PREDVIDEVAL PRAVICO DO STAVKE Poziv oblasti k prekinitvi stavk na Poljskem medtem ko se nadaljujejo pogajanja z delavci Tudi kardinal Wyszynski poudaril nujnost obnovitve dela - Zamenjan predsednik sindikatov VARŠAVA — Pogajanja med predstavniki delavcev in vlade so v teku, vendar bi se moralo tudi delo v tovarnah nadaljevati. To je v bistvu poziv nove poljske vlade in obenem tudi poziv Cerkve, škoda, ki jo utrpi Poljska zaradi stavk je ogromna in vprašanje je, kdaj jo bo mogoče nadoknaditi. 'icer pa je vlada ponovno dokazala dobro voljo, da se pogajanja premaknejo z mrtve točke. Ministrski podpredsednik Jagielski, ki vodi delegacijo vlade na poga- janjih, je včeraj dejal, da bodo možne sprcKinitve dela* v primeru, da bodo ((propadle vse druge pobude za dosego sporazuma z vodstvom podjetja*. To določilo bo vseboval novi zakon o sindikatih na Poljskem, kar skratka pomeni, da poljske oblasti dopuščajo možnost stavke. V tem je nedvomno nova osnova za dosego sporazuma in na ževanju in so se zavzeli za «kon-kretne akcije* za poživitev gospodarske dejavnosti v državi. Govorili so tudi o gospodarskih odnosi: t s tujino; ta razprava je bila še zlasti posledica govora novega finančnega ministra Krzaka, ki je predsinočnjdm na televiziji poudaril,' da ima Poljska za 20 milijard dolarjev dolgov; to je prvič, da je vfcerajšnjeiA sestanku so imenovali i Pujska javnost uradno seznanjena posebno paritetno komisijo — sestavlja jo po šest predstavnikov vlade in stavkajočih — ki bo preučila besedilo novega zakona o sindikatih. Medtem ko so v Gdansku tekla pogajanja, pa je v Varšavi zasedalo vsedržavno vodstvo poljskih sindikatov. Na seji so zamenjali predsednika sindikatov. Mesto Jana Szydlaka je zasedel dosedanji predsednik sindikata kovinarjev Romu-lad Jankowski. Na zasedanju so tudi avtokritično ocenili dosedanje s tem. Vlada si torej prizadeva, da bi se stavke prekinile, pogajanja pa bi se medtem nadaljevala. Delavci pa se zaenkrat niso odzvali temu pozivu in včeraj se je povečalo število podjetij, ki so prenehala z o-bratovanjem zaradi stavk. Stavkovno gibanje je zajelo tudi drugo največje poljsko mesto Lodz, kjer so prekinili z delom uslužbenci prevoznih podjetij. Osnovna zahteva stavkajočih ostaja ustanovitev svobodnih sindikatov in je, kot kaže, možna prekinitev stavk le če se bo delo posebno paritetne komisije uspešno končalo. O stavkah je včeraj ponovno spregovoril tudi poljski primas kardinal Wyszynski. Govoril je v Szestocho-wi, ob prazniku Marije, zavetnice Poljske. V pridigi, ki jo je prenašala poljska televizija, je pozval delavce, naj ponovno začnejo z delom. Poudaril je vrednote dela, «brez katerega propade tudi najmočnejši gospodarski sistem*, dejal je, da imajo ljudje sicer pravico, da prekinejo z delom, vendar se morajo zavedati, da «brez dela ni blaginje* ter je poudaril, da so prekinitve dela czelo drage, saj njihova cena bremeni življenje vse države*. Dodal je še, da vsem zahtevam pogosto ni mogoče takoj ugoditi in da se je treba zadovoljiti s tistimi, ki so osnovnega pomena, o ostalih pa bo govor kasneje. Skratka, kardinal Wyszynski je bil izredno pomirjujoč in v tem kočljivem trenutku bliže stališčem vlade kot delavcev. Ob vsem tem dogajanju pa Moskva ne reagira. Tisk sicer objavlja Gierekov govor, na izrecno vprašanje nekega tujega novinarja pa je uradni glasnik zunanjega ministrstva SZ dejal, da gre za motrenja vprašanja Poljske*. Tiskovna agencija TASS pa pripominja, da so «na Poljskem izdelali strategijo, da se stanje izboljša*. • Vladna delegacija med pogajanji v ladjedelnici v Gdansku. V sredini podpredsednik vlade Jagielski (AP) '""■iliinim.................uiuiiliiiiimi........illiiiiilimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniintiiiiiiniiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiMHiiniiimi BREZPOSELNOST, INFLACIJA IN LIRA Rim — Ob robu vnete politične oprave o usodi vladnih ukrepov Pfoti inflaciji in gospodarski krizi obnavljajo, ko je javno življenje ??lyelo po zaključku glavne počitnice sezone, tudi ocene in napovedi ![ gospodarskih in političnih krogih bližnji bodočnosti v italijanskem gospodarskem ustroju. Po močnem Vraščanju v juliju (za 1,7 odstotka), j1 Je poviške cen v Italiji pripelja-o na rekordno raven skoraj 23 od jotkov v enem letu, kažejo prvi j?°datki za avgust na določeno upo-ksnjenje inflacije. To pa ne od-r^vlja skrbi za nove skoke, ki se Pojavljajo običajno septembra s povišanimi tarifami za javne storitve, za šolske potrebščine in za jesensko garderobo, za katero bo na primer treba odšteti, po oceni izvedencev, od 20 do 25 odstotkov več. Nadalje naraščanje inflacijske stopnje, ki je v Italiji mnogo višja kot v drugih državah, postavlja ponovno vprašanje možnosti razvrednotenja lire. Strokovnjaki državne banke in izvedenci vladnih strank ši-cer v raznih intervjujih zagotavljajo, da razvrednotenje ne bo potrebno (vsaj v bližnji bodočnosti), toda s pogojem, da bodo potrjeni vladni protikrizni ukrepi. Manjše prepričanje v njiliovo vselečno moč kažejo seveda izvedenci politične opozicije nič kaj optimistični niso niti komentarji tujih bančnih krogov, dasi tudi ti za sedaj izključujejo potrebo po razvrednotenju italijanskega denarja. Medtem prihajajo iz uradnih krogov EGS zaskrbljujoče vesti o zaposlitvi: julija je doseglo število brezposelnih v devetih državah zahodne Evrope 6,7 milijona, kar je več kot 6 odstotkov delovne sile, pri čemer jih je skoraj polovica mlajših od 25 let. Z odpusti, ki jih napovedujejo Fiat in druga podjetja, ni to za Italijo torej nič kaj rožnata slika za uvod v jesen. KABUL — Po večdnevnem oboroženem spopadu med redno afganistansko vojsko, partizani in sovjetsko vojsko, je skupina partizanov zmagala srdito bitko, ki se je odvijala v Kandaharu, v južnem delu države. NEW YORK - Največja ameriška zvezna sindikalna organizacija AFL - CIO je izdala posebno resolucijo, v kateri ocenjuje stališča, ki jih imajo demokratični in republikanski predstavniki do njihove organizacije. V resoluciji je rečeno, da je Reagan oporekal zakonom, ki so določali najnižje plače delavcem ter da je zahteval, da se mladina v primeru brezposelnosti ne posluži zavarovalnih ukrepov. Carter in njegovi somišljeniki pa so se s temi sindikalnimi določili strinjali. zaradi česar — je podčrtano v resoluciji — ga bo sindikalna organizacija na novembrskih volitvah tudi podprla. Nočejo Franza Josefa Straussa BONN — Več desetin ranjencev, med katerimi je eden v smrtni nevarnosti, številne aretacije in težki spopadi med policijo in demonstranti so obračun včerajšnjih večurnih protestnih manifestacij v Hamburgu zaradi predvolilnega shoda prvaka bavarskih krščanskih socialcev in kandidata za kanclerja nemške krščan ske demokracije Franza Josefa Straussa.' Nemška policija je z običajno surovostjo skušala razgnati demonstrante, a dosegla je nasprotni učinek. Ob neredih v Hamburgu se samo po sebi zastavlja vprašanje, kaj se dogaja v sedanjem predvolilnem nemškem boju. Na Bavarskem neoporečnega veljaka konte-stirajo skoraj v vseh mestih, ugotavljanja javnega mnenja pa dokazujejo, da se je nemška krščan ska demokracija uštela, ko je za svojega kandidata predlagala Franza Josefa Straussa. pogosteje namesto rednih zakonskih osnutkov) prisiljena postaviti vprašanje zaupnice, je bilo očitno že pred Cossigovim povratkom s kratkih počitnic na rojstni Sardiniji. Odloku o davčnih ukrepih namreč zapade veljavnost, če ga obe parlamentarni zbornici (senat je to že opravil) ne potrdita, že 1. septembra, drugemu, ki zadeva državne naložbe za pomoč podjetjem v krizi, za večanje konkurenčnosti proizvodov italijanske industrije (razbremenitev socialnih dajatev) in za pomoč Jugu, pa 7. septembra. Spričo nasprotovanja parlamentarne opozicije, ki se .je izrazila že v parlamentarnih komisijah in v senatni skupščini (KPI in levičarske sile so vložile vrsto spremljevalnih predlogov, misovci so pa izvajali obstrukcijo), pri čemer je vlada ostala večkrat v manjšini, se je moral Cossiga odločiti, da postavi vprašanje zaupnice za vse prejudi-dalnc ugovore ustavnega in proceduralnega značaja, ki so na poti splošni razpravi o obeh ukrepih pred glasovanjem. Nadaljnje svarilo mu je bil predvčerajšnji potek razprave v pristojnih komisijah poslanske zbornice. Zastopniki vladnih strank so bili ob razpravi o amandmajih KPI spet v manjšini, tako da so morali sami pomagati obstrukciji MSI, da ni prišlo do glasovanja, zaradi česar je levičarska opozicija iz protesta zapustila sejo. Cossiga se je zato včeraj mrzlično posvetoval najprej s pristojnimi ministri, nato s tajniki vladnih strank Piccolijem (KD), Craxijem (PSI) in Spadolinijem (PRI), ter še z načelniki poslanskih skupin večine, da bi si zagotovil soglasje, ki ga je nato vlada potrdila na kratki popoldanski seji tik pred zasedanjem poslanske skupščine, da skuša pospešiti postopek za potrditev protikriznih ukrepov z zahtevo po zaupnici ob glasovanju o prejudicialah o-po*jcije. To mu pa še ne zagotavlja, da-bosta oba dekreta odobrena pred predvidenim rokom, zaradi česar ni izključeno, da bo le prejela zaupnico in jih bo morala ponovno predložiti v začetku septembra, bržkone v besedilu, ki ga je odobril senat. Na začetku včerajšnje prve, seje poslanske zbornice po dogodku je predsednica skupščine, komunistka Nilde Jotti, počastila spomin žrtev atentata na železniški postaji v Bologni, pri čemer je opozorila na ne-odpravljene sume o preteklih odgovornostih nekaterih državnih teles in je zahtevala večjo učinkovitost varnostnih služb in sodstva. BONN — Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je včeraj dopotoval v Washington, kjer bo že danes imel uradne pogovore z a-meriškim kolegom Edmundom Mu-skiem. iMiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii...n.im...............................................minimum USPEŠNA AKCIJA POLICIJE, FINANČNIH STRAŽNIKOV IN KARABINJERJEV Aretacija malijskega kolovodje Albertija Odkrit laboratorij za predelavo mamil Gerlando Alberti je baje vpleten v vse hujše mafijske zločine, od umora državnega pravdnika Pietra Scagliona do nedavnega umora načelnika palermskega letečega oddelka Borisa Giuliana PALERMO — Po skrbno pripravljeni akciji policije, finančnih stražnikov in karabinjerjev so preiskovalci palermske kvesture predsinočnjdm aretirali mafijskega kolovodjo Gerlanda Albertija, ki se je tri leta uspešno izmikal roki pravice, potem ko mu je pred nekim procesom v Neaplju uspelo zbežati. Albertija pa so kot kaže aretirali po naključju, saj so preiskovalci iskali laboratorij za predelovanje morfija v heroin. Že pred dnevi so pri kraju Trabia v palermskem zaledju odkrili sumljivo hišo, predsinočnjim pa so izvedli akcijo. Poleg Albertija so aretirali še pet drugih oseb, med katerimi tudi francoskega kemika Andreja Bousjeta. Tokrat se je torej preiskovalcem sreča nasmehnila, saj doslej niso imeli dokazov, da je Alberti vpleten v mednarodno trgovino z mamili. Mafijski kolovodja pa ni osumljen samo te dejavnosti, že v preteklosti so ga preiskovalci obtožili, da je vpleten v skoraj vse hujše mafijske zločine zadnjih 15 let na širšem palermskem območju, a jim tega ni uspelo dokazati. Mafijski kolovodja je osumljen, da je odigral pomembno vlogo pri pokolu v Ciaculli-ju, pri uiporu palermskega državnega pravdnika Pietra Scagliona, pri ugrabitvi časnikarja Maura De Maura, pri pokolu v Drevoredu La-zio v Palermu, kjer so likvidirali mafijskega kolovodjo Michela Ca-vantaia in pri umoru načelnika palermskega letečega oddelka Borisa Giuliana. ki je s sodelovanjem ameriške policije odkril veze med sicil- sko in ameriško mafijo pri prekupčevanju z mamili. Po podatkih ameriških preiskovalcev so samo letos na Siciliji predelali kar 20 ton heroina z Bližnjega vzhoda in iz Pakistana, ki so ga nato po skrivnih kanalih ob sodelovanju sicilskih «klanov» in newyorške mafije poslali v ZDA. S predsinočnjo akcijo so torej o-nesposobili le eno kolesce v tej donosni zločinski dejavnosti. Preiskovalci pa upajo, da je to le začetek, da bodo prej ali slej razkrinkali vso mrežo. Iz dosedanjih izkušenj pa je razvidno, da čaka preiskovalce trdo in naporno delo, Id ga ne bodo zmogli brez tesnega mednarodnega sodelovanja. Obeti pa so nekoliko boljši kot v preteklosti. V pred-sinočnji akciji so sodelovali tudi funkcionarji francoske policije, ki že nekaj let vztrajajo pri trditvah o tesni povezavi med francoskim podzemljem in sicilsko ter ameriško mafijo. O samem laboratoriju se ni izvedelo dosti, saj je preiskava zavita v najstrožjo tajnost. Morfij so predelovali v heroin v kleti neke hiše v gradnji. S tem so skušali prekriti pretirano porabo električne energije, ki je potrebna pri prečiščevanju mamil. BOLOGNA - Sodišče iz Aix en Provenca bo šele 2. septembra odločalo o izročitvi neofašista Marca Affatigata italijanskim oblastem. Do tistega dne pa sodišče čaka na dokumente, ki jih mora italijansko sodstvo poslati v Francijo. Arhivski posnetek mafijskega kolovodje Gerlanda Albertija (AP) VČERAJ DOPOLDNE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Komisar EGS prof. Burke odprl 21. mednarodni tečaj o prevozih Energetska kriza bo v letih '80 ovrednotila vlogo železnic - EGS za odpravo ozkih grl v zaledju tržaške luke - Jutri razprava o prometnih problemih v naši deželi ■Mi V glavni dvorani tržaške univerze se je včeraj dopoldne začel 21. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Tečaj je uradno odprl komisar za promet pri EGS prof. Richard Burke, s pozdravnimi nagovori pa so nastopili tržaški župan Cecovini, predsednik deželnega odbora Comel-li, ravnatelj tržaškega Inštituta za preučevanje prevozov v EGS prof. Maternim in predstavnik rimske vlade, podtajnik na ministrstvu za promet A. Caldoro. Slovesnega začetka tečaja, ki bo trajal do vključno 6. septembra, so se poleg slušateljev — okrog 100 raziskovalcev iz 14 držav — udeležili številni predstavniki javnega življenja iz naše dežele, med njimi deželni odbornik za promet Rinaldi, predsednik pokrajinske uprave Carbone, predsednik pristaniške uprave Za-netti, špediter Parisi v imenu predsednika trgovinske zbornice Modia na. in drugi. Komisar Burke, ki je na tem. da mu po štirih letih steče mandat, je v svojem pozdravnem posegu najprej orisal dosežke na področju prometa v združeni Evropi v teh zad njih letih. Poudaril je zlasti uspeh skupnih prizadevanj za rešitev ne katerih problemov, med katere sodijo zlasti ureditev mednarodne plovbe po notranjih vodnih poteh, zbliževanje gledišč okrog problema. Ki ga predstavlja prevažanje nafte po morju, dalje načelen sprejem predloga o uvedbi »evropske* osebne izkaznice itd. Na drugih področ jih pa se stališča posameznih vlad in držav še močno razhajajo glede specifičnih vprašanj s področja prometa. Tako se železniški promet v EGS še vedno odvija v okviru lo čenih programov po posameznih dr žavah, pa tudi v cestnem prometu s tovornjaki smo še daleč od zaželenega poenotenja pravilnikov, razsežnosti vozil, tarif in pravega sodelovanja v mednarodnem merilu. •V tem trenutku je prav promet po železnici — je nadaljeval govornik — tisto področje potniškega in blagovnega prometa, ki najbolj vznemirja pristojno komisijo EGS. Ta pravkar pripravlja program za izboljšanje prometa po magistralnih železniških progah v Evropi, ki naj bi ga izvedli v letih 1981-83, seveda kolikor bodo posamezne vlade pripravljene dati na razpolago potrebna finan"ia sredstva. Kar zadeva konkretno položaj Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine, je prof. Burke dejal, da si EGS v tem trenutku prizadeva, da bi odpravila nekatera ozka grla v zaledju tržaške luke, pri čemer je posebej o-menil nove prometne infrastrukture v gradnji na avstrijskem ozemlju. Župan Cecovini je nato obrazložil svoj znani »projekt Trst*, po katerem naj bi EGS prispevala sredstva za izgradnjo novih prometnih zvez na relaciji Muenchen - Trst -Tržič: Načrt je bil načelno sprejet v komisiji, za to, da bi se morebitno začel izvajati, pa je potreben predhoden uradni predlog italijanske vlade, ki se doslej še ni zganila Medtem se iz dneva v dan veča nevarnost — je še dejal Cecovini — da bi predor skozi Karavanke povsem izoliral Trst in vso deželo Furlanijo • Julijsko krajino. V nadaljnjem posegu je prof. Maternim orisal program letošnjega tečaja, ki se bo ukvarjal s problemi razvoja kopenskega prometa (po cesti in po železnici) v združeni Evropi v letih 80. V tem okviru je govornik poudaril, da se bo promet v novem desetletju zaradi energetske krize moral nujno delno preusmeriti s ceste na železniške tire, kar bi morali načrtovalci v vseh državah upoštevati že zdaj: to velja še posebej za Italijo, ki bo morala nujno posodobiti del svojih železniških struktur. Zadnji je spregovoril podtajnik Caldoro, ki je priznal obstoj številnih neskladij v notranjem, zlasti še železniškem prometu. Kar zadeva železnice, bo treba po njegovem najprej povečati produktivnost dela v državnem podjetju, hkrati s tem pa dokončno ukiniti prakso, da je minister za promet hkrati »podjetnik* v prometu in nadzornik prometa. Šele po teh posegih bodo nove investicije lahko zagotovile dejansko izboljšanje prometnih storitev na tirih. Udeleženci tečaja so se opoldne podali v vilo Revoltello, kjer jih je sprejel župan Cecovini, popoldne pa j«* na univerzi nastopil ravnatelj glavnega ravnateljstva za promet pri EGS prof. Ventrella s predavanjem o verjetnostnem razvoju pro meta v letih 80. Po predavanju so a* tečajniki udeležili sprejema, ki Blagovna menjava s sosednimi območji (udi v juliju narastla Blagovna izmenjava med sosednimi obmejnimi območji po tržaškem avtonomnem računu je v preteklem juliju dosegla 6,5 milijarde lir, kar je sicer nekoliko manj kakor v juniju — ko je promet dosegel vrednost 8,1 milijarde — zato pa znatno več kakor v vseh prejšnjih mesecih letošnjega leta. Vrednost izmenjanega blaga v prvih sedmih mesecih je tako narastla na 39,2 milijarde lir, medtem ko je v ustreznem razdobju lani znašala 29,8 milijarde. Izvoz iz Jugoslavije je bil občutno večji (24,1 milijarde) kakor promet v nasprotni smeri (15,1 milijarde). Na razstavišču pri Montebellu V soboto odprtje razstave starega orožja in opreme V soboto, 30. avgusta, ob 11. uri bodo otvorili v prostorih tržaškega sejma pri Montebellu razstavo starega orožja in opreme od leta 1914 do lgta 1943. Razstava bo na ogled občinstvu do nedelje. 7. septembra. Obiskovalci si bodo lahko ogledali zanimivo zbirko najrazličnejšega materiala, ki so ga organizatorji zbrali s pomočjo tržaškega vojnega muzeja (bivši muzej Henriquez), vrhovnega štaba italijanske vojske in številnih privatnikov. ZADEVNO RESOLUCIJO JE NAGLOMA PODPISAL PREDSINOČNJIM Comelli omogočil štirinajstim družinam vselitev v stanovanja na Rocolu-Melari Na sinočnji skupščini prizadetih in zastopnikov sindikatov SUNIA, SICET ter UlL/casa priporočili družinam enotno nastopanje v primeru nadaljnjih nevšečnosti »Comelli je prihitel in podpisal*. Tako je povedala predstavnica tržaškega oddelka vsedržavnega sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA Claudia Ponti članom le nekaterih izmed štirinajstih družin, ki bi se morale v preteklih dneh vseliti v maksinaselje Rocol - Mela ra, a tega niso mogle, ker jim funkcionarji tržaške sekcije zavoda za ljudske hiše IACP niso hoteli izročiti stanovanjskih ključev, češ da do njih nimajo pravice, ker se jim letni družinski dohodki gibljejo iznad 7.5 milijona lir; iznad tiste mere torej, ki jo je pristojna deželna o-blast svojega dne določila kot ne-prekosljivo, če hočeš v ljudsko stanovanje. Pontiina zatrditev je kajpak čez vse razveseljivo učinkovala na družinske očete pa tudi matere, ki so se sinoči udeležili skupščine na sedežu omenjenega sindikata. Na skupščini sta poleg Claudie spregovorila zastopnika sorodnih sindikatov, to jim ga je v devinskem gradu priredil princ Turn und Taxis. Danes bodo na univerzi prva predavanja iz prvega ciklusa predvidenih razprav. Jutri pa bodo nastopili strokovnjaki iz naše dežele, ki bodo orisali programe za nove infrastrukture, ki so ali ki bodo še v gradnji na območju Furlanije - Julijske krajine. Posegli bodo ing. Visintin, prof. Pellis, odv. Marpillero in inženir Ornati. Podaljšan rok za vpis v tečaje «150 ur» Ministrstvo za šolstvo je podaljšalo rok za vpis v tečaje «150 ur* do 20. septembra (prvotno je bil določen rok 31. avgusta). Kakor znano, gre za eksperimentalne tečaje na ravni srednje šole za delavce in priletne državljane. V tečaje v okviru šolskega leta 1980/81 — takih tečajev bo po vsej državi nekaj nad 4.600 — se lahko vpiše vsakdo, ki bo do konca leta dopolnil 16. leto, mladi izpod 23 let pa morajo s prošnjo za vpis predložiti tudi spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Tečaji se bodo začeli sredi oktobra in bodo trajali do 31. maja 1981. Obsegali bodo 35(1 ur pouka (150 ur je trajal t prvi tečaj za kovinarje letš 1972, odtod oznaka «150 ur»). Obiskovanje tečajev je brezplačno. Ob zaključku tečajev bodo izpiti za dosego diplome o opravljeni nižji srednji šoli. nilllllllllllllllllllllltllMIMIMIIIIinilllllllllllllllllAlllllllIllllIlllIlliilliliMllliMiiiliiiliiiiiilHfiililiiiiiillllfiMIlllilJIMitliMmtIIIIIIIMIIIMMIIimiimilllllllMIIIIIMIIIIIII V OKVIRU NASTAJAJOČE VSEDRŽAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Deželni odbor sestavil zakonski osnutek o urejanju zdravstvene oskrbe umobolnih Psihiatrično službo nameravajo ozemeljsko kar najbolj razčleniti Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Antoninija sestavil zakonski osnutek o urejanju funkcij v okviru zaščite umskega zdravja. Dejansko omogoča ta osnutek izvajanje državnega zakona št. 180 iz maja 1978, ki je naletel v vsej Italiji, kot znano, na dokajšnji odmev, pa tudi na kritične reakcije, ki pa je nedvomno pomenil korak naprej na poti k izoblikovanju ustreznejše oskrbe u-mobolnih. Veljavnostni rok zakona 180 je sovpadal z uveljavitvijo drugega državnega zakona, in to za kona št. 833 z dne 23. decembra 1978, ki ustanavlja vsedržavno zdravstveno službo in skoro dobesedno osvaja normativ samega zakona 180 ter točno opredeljuje razpored dejavnosti krajevnih zdravstvenih enot v sklopu zdravstvenega .sistema.............j Deželni zakonski osnutek ureja organizacijski okvir, v katerem se bo v prihodnje razvijala psihiatrična oskrba. Tako bodo na primer ItlMIIMMIIIMtHItlllMIIIIItMtMtlllMIMIIIIIIIMIIItlllllllilllllllllllltltlMIlIHttllf IIIIIIIIIIMIIIMHIIIIIIHIIttllHIIIII ZA SESTAVO NOVEGA POKRAJINSKEGA ODBORA Danes zjutraj srečanje petih ustavnih strank Ge ne bo dogovora, bo Lista za Trst lahko sestavila svoj odbor tudi na pokrajini Na sedežu socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu se bodo danes zjutraj ob 10. uri sestali predstavniki petih strank — KD, KPI, PSI, PSDI in SSk -da bi preverili možnost sestave trdne večine na pokrajini. Sestanek, za katerega je dal pobudo pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pitto-ni, ocenjujejo v tržaških političnih krogih kot zadnji poskus, da bi preprečili Listi za Trst, da bi prevzela v lastne roke še upravljanje pokrajine, kot je to storila pred dvema letoma na tržaški občini prav po zaslugi — ali po krivdi — nesoglasij med demokratičnimi strankami. Prav ta zavest, da bi namreč v primeru, da bi bili sedanji spori nepremostljivi, odprli pot melonar-skemu odboru tudi v palači na Trgu Vittorio Veneto, bi lahko pripravila pet udeležencev današnjega sestanka, da napnejo vse sile, da bi končno našli skupen jezik. Številna dvostranska posvetovanja, ki so se vrstila v zadnjem mesecu kar na tekočem traku, so sicer rodila dokaj pičle rezultate, pravzaprav so le potrdila obstoj nepremostljivih težav in križanih vetov, po katerih ni bila mogoča sestava nobene večine v okviru demokratičnih strank. Obstaja pa tudi občutek, da se v skrajni sili, ko manjka le še slab teden do sklicanja seje pokrajinske ga sveta, nekaj vendarle premika in da se nepopustljivost stališč krha. Skratka, predvidevanja o izidu današnjega sestanka so v tem trenutku nemogoča. Čeprav prevladuje pesimizem, pa ni povsem izključeno. da bi le našli kolikor toliko zadovoljivo rešitev. V nasprotnem primeru, kot smo že dejali, bi bila melonarska uprava tudi na pokrajini neizogibna. • Občina je razglasila natečaj za popravitev župnišča v Križu. Na razpolago so dali približno trideset milijonov lir, tako da bodo lahko prekrili streho, pregledali celotno strukturo poslopja in prepleskali zunanje zidove. Jutri nastop dua Marzorati Jutri ob 20.30 bo v baziliki sv Silvestra tretji koncert v okviril Glasbenega septembra. Na sporedu je duo Marzorati, ki ga sestavljata violinist Claudia Marzorati in pianistka Lucia Romamni Marzorati. Violinist je diplomiral na konserva toriju G. Verdi v Milanu in je priznan izvajalec v največjih italijan skih mestih. Zdaj poučuje na kon servaloriju N. Paganini v Genovi. Pianistka je diplomirala v Bologni in je potem igrala v večjih orkestrih na državni ravni. Poučuje na konservatoriju v Milanu. Občinstvu bosta predstavila skladbe Schuberta, Bacha, Brahmsa in Blocha. tako imenovani teritorialni prezidiji skupaj s teritorialnimi službami in specifičnimi bolnišniškimi psihiatričnimi službami osredotočeni v posameznih departmanih; \sak depart-man bo dejansko učinkoval kot u-sklajevalec dejavnosti v določenem številu krajevnih zdravstvenih e-not. Zakonski osnutek predvideva v tem okviru kar najbolj pravilno porazdelitev psihiatrične oskrbe na posamičnem teritoriju. Z druge strani bodo centri za umsko zdravje, središča za vključevanje in ponovno vključevanje neuravnovešenih v družbeno tkivo ter posebne bolni.šniške službe oblikovali tako imenovani «departman za umsko zdravje*, kar zopet pomeni, da bovsaka krajevna zdravstvena e-nota razpolagala z lastnim depart-maiicm,.gg umsko zdravje, katerega pa bo spet sestavljalo več «centrov za umsko zdravje* ter struktur za družbeno vključevanje: slednje bodo delovale strogo povezano ter bodo v službi enega ali več distriktov in vsaj ene posebne bolni.šniške službe. Z drugimi besedami si je snovalec zakonskega osnutka zadal naslednje cilje: postopoma odpraviti ustanove, ki umsko prizadete tlačijo v geto; odpraviti tako imenovano z-, kenito izrivanje »drugačnih* na rob družbene skupnosti: narediti konec z logiko zdravstvenega poseganja, ki je sama sebi namen; in slednjič razviti in pospešiti preventivne posege z ureditvijo primernih sana-torijskih storitev, pri čemer naj se čimbolj angažirajo vse družbene sile. Nazadnje je seveda na dlani, da si je zakonodajalec zadal nalogo združiti psihiatrično oskrbo z vsemi drugimi socio - sanitarnimi službami. Zakonski osnutek predvideva nadalje ukinitev psihiatričnih oddelkov za tako imenovane kronične bolnike. Za to mora poskrbeti vsaka posamezna krajevna zdravstvena enota z ustreznimi izvajalnimi načrti, ki jih predvideva že deželni zdravstveni načrt. Te bolnike je treba vključiti v širšo družbeno skupnost, seveda postopno in z ureditvijo vrste služb za posebno hudo prizadete, za prave kronike, ki so potrebni rehabilitacijske terapije, za ostarele invalide in patološko tako ali drugače prizadete in tako naprej. Za vse to seveda predvideni u-strezni finančni prispevki, ki bedo mestoma bremenili deželno upravo in mestoma krajevne zdravstvene e-note, v ta namen opremljene s tako imenovanim zdravstvenim skladom. Zakonski osnutek predvideva potem še druge posege, tako na primer odprtje nočnih in dnevnih («day hospi-tal») skrbstvenih centrov, središč za rehabilitacijo motoričnega aparata, struktur za poklicno usposabljanje itd. • Včeraj je župan Cecovini sprejel na občini delegacijo evropskih, državnih in deželnih predstavnikov, iti so re udeležili enaindvajsetega mednarodnega tečajašoo 'prevozih. Župan se je z gosti 'pogovoril o načrtu v prid naše dežele, do ka terega bo 'ahko prišlo samo po dogovoru med EGS, našo deželo in italijansko vlado. je sindikata SICET ‘ in UIL/Casa Vincenzo Cutazzo ter Marcello Fa-vento. Pripomniti treba, da ti trije sindikati odražajo povezavo z osrednjo enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL in važnost te okoliščine je prišla na dan, ko je eden od treh sindikalistov izrecno poudaril pomen čim tesnejše solidarnostne povezanosti med prizadetimi stanovalci, ki jim edina more zajamčiti kolikor toliko neboleče reševanje številnih problemov vezanih na bodoče sobivanje v tako množičnem skupu stanovanj, torej različnih navad, želja, zahtev in potreb. Skupščine se je udeležilo premalo ljudi. To je narekovalo sindikalnim zastopnikom grenko pripombo: «Nismo si pričakovali kdo ve kakšnih zahval za to, da smo vam iz-vojevali odmrznitev štirinajstih stanovanj, vendar smo le mislili ,da vas v takšnem težkem trenutku veže kaj več solidarnosti*. In res: SUNIA, SICET in UIL/Casa so 11. t.m. naslovili protestno (ali pojas-nilno, kot se pač hoče) pismo deželnemu odborniku za delo Biasut-tiju, toda zaman. Osem dni pozneje je sledilo enako pismo samemu predsedniku deželnega odbora Co-melliju in še enkrat zaman. V pismih je bila zahteva, naj deželna uprava vendar izpolni obljubo deželnega odbora iz letošnjega maja, da zviša od 7,5 do 8,5 milijona lir stopnjo, do katere imaš pravico do ljudskega stanovanja. Predsednik Comelli je bil ta čas, kot kaže, na deprstu. Res pa je tudi, da je resolucijo deželnega odbora v tem smislu svojega dne računski dvor zavrnil, zato je bila potrebna še ena resolucija. No, pod pritiskom omenjenih sindikalnih predstavnikov, je Comelli predsinočnjim naglo podpisal zadevni dokument in štirinajsterici prizadetih družin se je končno lahko odvalil kamen s srca. Ostaja dejstvo, da je bilo zastopstvo zainteresiranih družin sinoči maloštevilno. To pa nalaga zaskrb-ljivo vprašanje: Ali se je med kra jevnim prebivalstvom zares že tako razpasel individualizem, da ni nobene pomoči več? Claudia, Marcel lo ,in Vincenzo so bili spričo tega zaprepadeni. Tudi zato, ker se do bro spominjajo dogodka izpred kak šnega meseca dni, ko je skupina družin v naselju Rocol - Melara zagrozila z zasedbo stanovanj, ki so namenjena 14 družinam, o katerih je govor v tem sestavku, ko bi jim pristojni dejavniki ne priskrbeli šole. Sindikalisti so zato sinoči še enkrat toplo apelirali na prisotne, naj se v primeru kakršnega koli zaplet ljaja vselej borijo združeno ter ob MiiiMiiiiiiiinHiMMiiiniiifiiiiimiHiiiimiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiimiiiiinHimimniiiiiiiiiiitiiHinHmiiMiiiHiiiiii II rUKISTKNCSA URADA STA ODNCSIA 40.000 ND Roparja iz Karigadorja iščejo tudi v naši deželi Zlikovca sta menda italijanska državljana - Pri ropu sta se poslužila avtomobila z goriško registracijo Dva mladeniča, od katerih je bil eden zakrinkan, drugi pa ne, sta pred nekaj dnevi vdrla v turistični urad v Karigadorju, majhnem istrskem centru v bližini Novigrada in odnesla za približno milijon in 300 tisoč lir vrednosti. Mladeniča sta se pogovarjala v italijanščini, zato koprski policijski organi, ki preiskujejo okoliščine ropa. menijo, da sta mogoče doma v naši deželi. Mladeniča sta preteklega 16. avgusta ukradla v Portorožu mini minor goriške registracije, ki je last Itala Maniaja iz Tržiča. Ma- NlllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIlUlllllMIIHIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIflllllllllllllllllllllllMHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIH VČERAJ ZJUTRAJ, KO SE JE ODPRAVLJAL NA DELO Smrtni padec z motorjem elektrikarja od Fernetičev Rado Komar je bil na Repentabru občinski svetovalec - Poleg žene zapušča še malo hčerko Tamaro L" r5 Globoko in presunljivo je pri Fernetičih in na Repentabru odjeknila tragična smrt Rada Komarja. Ljubezen do športnih motornih koles in želja po zadoščenju, ki ga daje vožnja na čvrstem kawasaki-ju z visoko kubaturo, je terjala še eno mlado človeško življenj*. To- krat je usoda neizogibno pokazala na 33-letnega Rada Komarja, ki je stanoval pri Fernetičih štev. 5. Tu je živel z ženo Nadjo in hčerko Tamaro, ki obiskuje šele otroški vrtec. V svojem okolju je bil pokojnik cenjen in spoštovan. Rada Komarja imajo znanci in prijatelji v spominu kot prisrčnega in dobrega tovariša. Komar se je veliko zanimal za lokalno problematiko Fernetičev in ie tudi prirejal srečanja svoje skupnosti z občino Repenta-bor. Pred kratkim se je tudi vključil v domače društvo in bil član nadzornega odbora KD Kraški dom. Na zadnjih volitvah je kandidiral na listi Slovenske skupnosti ter bil izvoljen za občinskega svetovalca in je bil med najmlajšimi v vodstvu repentabrske občine, obenem pa med najbolj perspektivnimi. Radu Komarju se je pretrgala nit v trenutku, ko se je začela odpirati pred njim najbolj ustvarjalna, najbolj zrela, najbolj razgibana doba njegovega življenja. Dinamika nesreče, ki ga je iztrgala njegovim dragim, je zelo preprosta. Rado ■"■e je včeraj zjutraj ob osmih odpravljal na delo. Bil je namreč uslužben kot električar pri družbi ENEL. Na delo se je odpravil z motorjem kawasaki 450. Po verziji, ki jo je o nesreči podala prometna policija, je Komar, v trenutku, ko je odpeljal, pozabil dvigniti vili-často stojalo, na katerem sloni motor. In to mu je bilo usodno; na rahlem levem ovinku (stojalo je namreč na levi strani) se je železni izvesek dotaknil asfalta motociklist je izgubil ravnotežje in treščil ob cestišče. Ko so prispeli bolničarji Rdečega križa, ni bilo za Rada Komarja nobene pomoči več in dr. Giassi je lahko samo še napisal potrdilo o smrti. Nesrečo so obravnavali komandant prometne policije kap. Romoli, marešalo Muster in kap. Trevisan. Dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice je dal namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, Ekipa tržaških gasilcev pa je poskrbela za cestišče, s katerega je bilo potrebno odstraniti razbitine in zmečkano motorno vozilo. niš je bil namreč z družino v Portorožu na počitnicah. Mladeniča sta se v Karigador pripeljala z istim avtomobilom. Vdrla sta v turistični urad, zaprla v majhen zakotni prostor uradnico Eldo Zigante in turističnega vodiča Lorisa Jugovaca ter nagrabila za 40.000 ND plena, kar sta pač našla v blagajni. Nato sta se naglo oddaljila z ukradenim mini minorjem. Nekaj ur zatem je nolicija našla ukradeni avto, za ro parjema pa ni še nobenega sledu. V sodelovanju s tržaško in tržiško policijo ju iščejo tudi na področju dežele, toda doslej preiskava še ni obrodila zaželenih sadov. Po drznem dejanju sta imela namreč roparja dovolj časa. da sta se znebila o-rož ja, presedlala v drug avtomo bil in zabrisala za sabo vsako sled. Vendar je preiskava še v polnem teku, vanjo pa so koprski organi javne varnosti pritegnili tudi osebje tržaške kvesture. Stoenka podrla zakonca na prehodu za pešce Včeraj popoldne je jugoslovanska državljanka na prehodu za pešce podrla priletnega moškega in žensko. a ni bila pri tem nič kriva. Nesreča se je zgodila v Ul. del-lTstria nasproti pokopališča pri Sv. Ani. 71-letni Carlo Bernioh iz Ul. Baiamonti 25 in njegova 66-letna žena Anna Bose por. Bernich sta na omenjenem mestu prečkala Istrsko ulico. Povsem pravilno sta koračila po prehodu za pešce, pred katerim se je ustavila zastava 101 iz Kragujevca, katero je upravljala Dragica Dimitrijevič. Za njo pa je naglo privozil fiat 124. katerega je upravljal 20-letni Marino Gombač iz Ul. Alpi Giulie 17. Gombač je bil najbrž pri vožnji nepazljiv, ker ni pravočasno opazil pred seboj ustavljenega jugoslovanskega avta in je silovito trčil vanj. Za stavo Dimitrijevičeve je pognalo naprej in je zadela v Anno in Carla Bernicha, ki sta tisti trenutek šla mimo stoenke. Z avtom Rdečega križa so ju prepeljali v glavno bolnico. Bernicha so namestili na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi udarca v desno ramo in v desno nogo zdraviti 20 dni; ženo Anno pa so obvezali in odpustili. Ozdravela bo v petih dneh. Nesrečo so obravnavali mestni redarji. zaslombi sindikalnih predstavnikov Le tako bodo kaj dosegli Nasvet, ali bolje opozorilo, velja tudi bodočim stanovalcem drugih velih naselij, kakršno je na primer pri Sv. Sergiju in kjer se utegnejo poroditi podobni ali celo enaki problemi. Ti zadevajo običajno človekovo nemarnost in pomanjkanje srčne kulture: en sam človek utegne z zanemarjanjem, recimo, osnovnih higienskih pravil spraviti v slabo kri kar več družin. In tedaj gotovo ni na mestu nekakšno osebno maščevanje; na mestu pa je enoten, solidarnosten nastop, takšen, kakršen je bil še vse do današnjega dne preredek, in to bolj ali manj v vseh mestnih in predmestnih četrtih. Štirinajst družin je torej «odre-šenih* skrbi. Toda te bodo trle druge družine, zato je prav, da se SUNIA, SICET in UIL/Casa že sedaj pričnejo zanimati in potegovati za prikrojitev zdajšnjega deželnega zakona št. 26, ki urejuje dodeljeva nje ljudskih stanovanj. Kdor je pred šestimi ali osmimi leti še kar dobro živel s štirimi milijoni letnega dohodka, se danes na primer težje preživlja s sedmimi ali osmimi milijoni. In ko je govor o družinskem letnem dohodku, je treba tudi preveriti, kako je ta sestavljen: dela morebiti v družini en sam človek ali pa so v njej usluž-beni trije ali štirje ljudje (pač s sinovi ali hčerkami in ženo vred) Pri takšnih problemih ne zadostuje neko togo pravilo, pač pa je nujno treba količnike, ki veljajo za dodeljevanje ljudskih stanovanj, na vezati na trimesečno gibanje premične lestvice, ki je veren odraz naraščanja življenjskih stroškov. Ni pa seveda treba posebej opozarjati na nevarnost, da se ljudskega stanovanja polasti bogatin. Za konec še pojasnilo: Comelli je podpisal resolucijo, ki daje štirinajstim družinam pravico do stanovanja na R.ocolu Mdari. četudi so njihovi letošnii dohodki prekosili 7,5 milijona lir. (dg) Tatvina v delavnici Elettromeccaniche navali Neznani tatovi so pred nekaj dnevi vdrli v delavnico Elettromecca niche navali v Ul. Capodistria 7. Iz delavnice so odnesli vseh vrst orodja in flekš ‘znamke bosch. Tat vino je predvčerajšnjim zjutraj od kril 41 letni paznik Ferruccio Grel iz Ul. Artemišib 52 in nemudoma poklical policijo, ki je uvedla preiskavo. Doslej pa za neznanimi ta tovi še niso odkrili nobene sledi. Zahvala Skupnosti Družina Praznika, ki ga je Skupnost Družina organizirala v soboto in nedeljo na Opčinah, se je udeležilo veliko ljudi, iz Trsta in okolice. Ob tej priložnosti so si lahko ogledali poslopje in ugotovili, da so take pobude zelo koristne za skupnost. Na to sta jih opozorili predvsem razstava slik, ki prikazujejo petletno delovanje skupnosti, in knjižnica, ki so jo otvorili skupno z razstavo. Skupnost Družina se zahvaljuje društvu Tabor za sodelovanje pri kioskih in za naprave, ki so jih dali na razpolago. Poleg tega se zahvaljujejo mladinski folklorni skupini društva Tabor in folklornemu ansamblu Galeb z Opčin ter pevcema' Gianniju Mannini-ju in Stefanu Previstiju, ki sta popestrila praznik s petjem in igranjem. Sekcija Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina izraža ob težki izgubi repentabrskega občinskega svetovalca RADA KOMARJA globoko sožalje družini in somišljenikom. Slovenska skupnost sočustvuje * družino ob prerani in bridki izgubi RADA KOMARJA izreka KD Kraški dom s Rcpentabra občini. Ob tragični izgubi člana nadzoru*-ga odbora RADA KOMARJA izreka KD Kraški dom iz Rcpentabra iskreno sožalje hudo prizadeti družini. Nadji in Tamari izrekata iskreno sožalje ob težki izgubi moža, oziroma očeta Rada Komarja Raja in Danilo Glavina. Sekcija SSk z Rcpentabra se Pfi' družuje žalovanju družine ob prerani izgubi svojega člana in predstavnika v občinskem svetu RADA KOMARJA. Ob smrti Marije Blažič por. Robida izreka sekcija KPI Devin-Na-brežina najgloblje sožalje možu i® svojcem. Sporočamo žalostno vest, da smo prerano izgubili našega dragega Rada Komarja Žalujoči teti, strici, sestrične in bratranci. Fernetiči, 27. avgusta 1980 + Tragično je preminil naš dragi mož, oče in sin RADO KOMAR Ura pogreba bo naknadno objavljena. Žalostno vest sporočajo: žena Nadja, hčerka Tamara, starši, sestra, tašča in *ast, svaka, svakinja ter nečaki. Fernetiči, Boršt, 27. avgusta 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama MARA REBULA roj. BLAŽIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 27. t.m., ob 14. uri izpred nabrežinske cerkve. Žalujoči mož Alojz, sinovi Jadran, Aldo, Renato in hčerka Damjana z družinami in drugo sorodstvo. Nabrežina, Trst, 27. avgusta 1980 V 65. letu starosti nas je nenadoma zapustil MARCELLO AZZAN0 Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 17.30 iz župne cerkve v Koprivi, kamor bodo mrliča pripeljali iz krminske bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena, sinovi, snahe, vnuki, se:,‘re in drugo sorodstvo. Krmin, Kopriva, 27. avgusta 1980 ZAHVALA Ganjeni ob toliltih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega , BORISA IPAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 27. avgusta 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) V NEDELJO SE BOSTA POROČILA DVA PARA Mrzlične priprave na letošnjo tradicionalno «Kraško ohcet» Gostilne v Repnu in na Colu že pripravljajo tipične kraške jedi ■ Jutri ob 23. uri ples na trgu v Repnu, ob 21. uri pa fantovska in dekliščina Z nedeljo se bo pričelo za dva mlada slovenska para zakonsko življenje. Nadja Lazar in Robert Stran-ščak ter Tatjana Miletič in Peter Suhadolc se bodo vzeli na letošnji IX. Kraški ohceti. Priprave za poroko so se pričele že pred dobrim mesecem, danes stopamo še v zadnjo fazo tipične kraške poroke. Jutri bosta na sporedu fantovska in dekliščina. Peter in Robert se bosta poslovila od prijateljev pri Križmanu v Repnu, od 21. ure dalje. Istočasno se bedo veselila tudi dekleta, predvsem pa Tatjana in Nadja, tokrat v gostilni Pod Tabrom na Colu. Poldrugo uro po pričetku fantovske oz. dekliščine se bodo vsi, prijatelji in zaročenci, zbrali na trgu v Repnu, kjer se bodo po mili volji lahko skupno naplesali. V petek imajo na razpolago ves dan za počitek in tudi za priprave na soboto, ko stopi Kraška ohcet v svojo zaključno fazo. V soboto je namreč na sporedu prevoz bale s tistim lepim ceremonialom, ki se je do danes ohranil skoraj nespremenjen. Najlepše bo . seveda v nedeljo, ko si bosta, pred cerkvijo v Repentabru para ohljubiln večno zvestobo in to z istimi besedami naših pradedov. Zato, da bo Kraška ohcet tudi letos dobro uspela, organizatorji nujno rabijo pomoč vseh tistih, ki imajo na razpolago narodne noše. Še enkrat obnavljamo njihovo prošnjo, da se v narodnih nošah udeležite ohceti v čimvečjem številu. V primeru, da se ohceti ne morate u-deležiti, organizatorji prosijo, da posodite narodno nošo kakemu znancu, tako, da bo tudi letos veliko noš. Ob takem prazniku pa ne smemo mimo kraških gostiln, ki bodo neutrudno delovale v času ohceti in nudile vsem prisotnim kraške jedi. Letos je teh gostiln 6. vse so v območju Cola in Repna: Furlan. Kras, Pod Tabrom ter Škabar, Križman in Volnik. Jedilnike so že pripravili, čeprav v nekaterih primerih bodo verjetno kako jed še dodali. V glavnem nudijo vse gostilne joto ali sirkovo kašo, tudi domačih klobas in krompirja v kozici ne bo zmanjkalo. Svinjske kotlete, pohane piščance in pečeno teletino bodo imeli gostje na razpolago, prav tako pripravljajo vse gostilne kuhane štruklje. V gostilni Kras pripravljajo tudi «njoke s češpami* in polento, medtem ko bodo pri Volniku na razpolago kruhkovi «njoki». Naj omenimo še poročno kosilo, ki bo v nedeljo pri Križmanu: «žu-pa», govedina, klobase, krompir v kozici in zelje, pečena teletina, po-han piščanec, kuhani štruklji in štrudel. Med tednom bo menu tipično kraški: jota, ječmen in sirkova kaša kot prve jedi, ajdova polenta, domače klobase, svinjske in telečje pečenke z različnimi solatami ter tradicionalni štrukli za desert. Tudi domačega vina bo letos veliko na razpolago. Tudi letos so se priprave za Kraško ohcet dobro iztekle, vse kaže, da se bo lepa tradicija obnovila ne samo v ceremonialu, ampak tudi v veselem in razigranem duhu, ki mora nujno spremljati letošnja para v skupno življenje. Zato, da bo IX. kraška ohcet res najlepše uspela sta potrebni še dve stvari: da se veselice udeleži čim več ljudi, po možnosti v narodnih nošah, in da jim vreme ne ponagaja. Vso srečo! (eva) ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillUIIMIIillllllllllllllllllllinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIlUillimilll Kino Ariston 21.30 «La signora omicidi*. A. Guinness, P. Sellers. Barvni film. Na/.iunale 16.00—22.00 «Paris eroti-ca oggi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30—22.15 «Apocalypse do-Biani*. J. Saxon, E. Turner. Prepovedan mladini pbd 18. letom. Eden Zaprto Excelsior Zaprto Crattacielo 17.00 - 22.15 «La setti-mana bianca*. A. Riccioli, E. Can-novale, G. D Angelo. Barvni film. Eenicc 17.20 «L'inquilino del 3. piano*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—22.00 «Quello strano cane di papa*. Walt Disney. Risani barvni film. Eilodrammatieo 15.30—22.(X) «Simo-ne, Silvie, Sibylle le porno attrici*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «The Wanderers» (I nuovi guerrieri). Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.15 «La stanza del vesco-vo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.15 »Agente 007 Una ca-scata di diamanti*. Sean Connery. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Disawenture di un commissario di polizia*. P. Noiret. Barvni film. Capi tol 17.00 «Supertilt». Prepovedan mladini pod 18. letom. Izleti .Sekcija KPI iz Križa sporoča vsem ■^letnikom za Moskvo in Leningrad, da je zbirališče na letališču v Ron-Jfah dne 31. t.m. ob 6. uri zju-Ifaj. Priporočamo točnost. SPDT prireja v soboto, 30. in nedeljo, 31. avgusta, delovno akcijo za zgraditev koče pri Krnskem jezeru. Izlet je z osebnimi avtomobili, Planinci raj se telefonsko vpišejo na ?edežu ZSŠDI, tel. 767-304. V nedeljo le tudi predviden vzpon na Krn. Društvo slovenskih upokojencev *Poroča, da bo odhod avtobusa za na Bled jutri, 28. avgusta, ob 17. ari izpred deželne palače na Trgu Cberdan. Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer 31. avgusta v Celje - Velenje in 14. septembra v Bohinj ob priliki Kravjega bala. vdenem združenje javlja, da se interesenti lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot smo že govorili na sedežu združenja. Izlet bo 6., 7. in 8. ®ePtembra 1980 in sicer: Beograd 'Titov grob), Djerdap (romunska P^eja). Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 v Petek, od 17. do 19. ure. Prispevki V spomin na Sergija Radoviča darujeta Nadja in Fajo 15.000 lir 2a Glasbeno matico. V spomin na Jožeta Cesarja dajeta Nadja in Fajo 15.000 lir za Uliaško matico. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt v Trstu sporoča, da se popravni izpiti začnejo v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz sloven ščine. Razpored popravnih izpitov na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois«. Popravni izpiti se začno v ponedeljek, 1. septembra 1980, ob 8.30 po naslednjem razporedu: Ponedeljek, L 9. 1980 — ob 8.30 Pismena naloga iz slovenščine za: I. c, II. a, I. b, III. b razred Pismena naloga iz italijanščine za: I. a, II. a, II. b razred Pismena naloga iz nemščine za: I. a, I. b, II. c, III. b, IV, a razred Pismem. naloga iz angleščine za: II. b, III. b IV. b razred Pismena naloga iz knjigovodstva za: III. a razred Torek, 2. 9. — ob 8.30 Pismena naloga iz angleščine za: I. b, II. a razred Trgovsko računstvo — pismeno za: II. a,,U. b, IL,.d,r. t, TfcST - ULICA t-. FILZI IO ■ 'SL K U,.. _ LEKARNE v OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197, Zavije: tel. 213 137; Milic: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn 8 ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od ", di 20. ire tel. 68441. 26. 8. 1980 Ameriški dolar 855,- Funt šterling 2030,— Irski funt šterling 1790,— švicarski frank 513.— Francoski frank 203,— Belgijski frank 29.- Nemška marka 472.— Avstrijski šiling 66,30 Kanadski dola- 730,— Holandski fiorint 434.— Danska krona 152.— Švedska krona 203.— Norveška krona 175,- Drahma 18,- Mali dinar ' 27,50 Veliki dinar 27,50 ska. Doberdobski festival Dela in 1’UnitA se bo pričel v petek, 29. avgusta, ob 18. uri z uradno otvoritvijo praznika .kateri bo ob 20. uri sledilo tekmovanje v briškoli. Sobotni spored predvideva ob 16. uri mladinsko kolesarsko dirko za pokal «Dela-Unitš*, ki jo prirejajo v sodelovanju s športnim društvom Moratti iz Ronk. V nedeljo bo ob 19.30 pozdravni govor, ki ga bosta imela predstavnika goriške federacije KPI. Vse dni bo obiskovalcem na voljo domače vino in specialitete na žaru. Za zabavo bo v soboto in nedeljo poskrbel ansambel «1 ragazzi del liscio* iz Ronk. Vrnili so sc zadnji novogoriški brigadirji Kot smo že poročali v našem dnevniku, so se prejšnjo nedeljo zaključile republiške mladinske delovne akcije po Sloveniji. Na republiških akcijah sodelujejo le mladi iz raznih slovenskih OK ZSMS, medtem ko sodelujejo na zveznih akcijah mladi iz vseh jugoslovanskih re- publik in pokrajin. V nedeljo so se vrnili tudi novogoriški brigadirji, ki so se udeležili tretje izmene MDA «Brkini 80». V mladinski delovni brigadi Simon Gregorčič iz Nove Gorice so bili v Brkinih tudi letos, kot že prejšnja leta, prisotni mladi iz zamejstva. Tržaški in goriški mladinci so bili letos, vedno v okviru novogoriške MDB Simon Gregorčič, prisotni tudi na MDA Ibar - Le-penac 80 na Kosovem in na MDA Kras 80 pri Kostanjevici na Krasu, Ob prihodu brigadirjev iz Brkinov je bila v nedeljo v Novi Gorici krajša slovesnost, na kateri so prisotne pozdravili predstavniki OK ZSMS. Preden so se razšli so si brigadirji obljubili, da se ponovno srečajo na mladinskih delovnih akcijah v letu 1981. V tržiški ladjedelnici so v pone daljek začeli graditi novo 20-tisoč-tonsko ladjo za prevoz kontejnerjev in mešanega tovora iz vrste multi-purpose. Ladjo gradijo po naroči lu družbe Renesso iz Genove, ki je naročnica tudi ladje dvojčice, ki so jo splavili pred nekaj dnevi. VIA DELLE MUCILLE ALI POT NA MOČILA Radovednpst me je peljala v tisti ozki dol, ki je med znanim, tržiškim gričem z 'utrdbo in doberdobskim Krasom oziroma Rohškim hribom, kjer je Laško jezero (Lago di Pie-trafossa), ki dobiva Vodo iz Dober-dobskega jezera. Turistični smerokazi v Selcah napovedujejo, da je v tej dolini tudi konjušnica in tako me je, zamikalo, da bii si ogledal hleve, jahalne steze in še kaj. Ko sem zavil iz glavne ceste, ki pelje skozi Selca, iz u-lice »Via monte Cosich* (tudi ta izpričuje slovenski izvor krajevnega imena), sem zavil v ozki klanec «Via delle Mucille*. Takoj mi je bilo jasno, da je to izkrivljeno lepo slovensko ime. Domačini pa tudi Kraševci vemo, da je tam za Selca- LUKNJA V MREŽI RAZPEČEVALCEV Nfl GORIŠKEM V stanovanju Luciana Braidottija v Ločniku našli 240 doz heroina 26-letni mladenič brez stalne zaposlitve je bil že dalj časa pod posebnim policijskim nadzorstvom - Uspešno akcijo so izvedli v ponedeljek popoldne, ko je na goriško tržišče prispela sveža pošiljka mamila Leteči oddelek goriške kvesture je v sodelovanju s tržiškim komisariatom javne varnosti ter oddelkom finančne straže prišel na sled in aretiral enega najbolj nevarnih in brezvestnili razpečevalcev mamil na Goriškem, 25 letnega Luciana Braidottija iz Ločnika, Corte San Carlo 6. Akcijo, ki je bila v teku že dalj časa, so uspešno zaključili v ponedeljek popoldne ter pri tem za plenili tudi večjo količino mamila in pripravb ža' kotifokHfb fldžV' Brai dottija so zaprli v goriški zapor, kjer je na razpolago Sodnim obla štfcm. Zaenkrat So ftd" 'njčgdi? račun sestavili obtožnico radi posesti in prodaje mamil, ni pa izključeno, da bodo preiskovalci v prihodnjih dneh odkrili še kak drug prekršek, upajo pa tudi, da bodo uspeli odkriti vsaj nekaj od tajnih kanalov preko katerih se oskrbujejo z drogo uži valci na Goriškem. Braidotti. ki je brez stalne zaposlitve, je bil doslej pod posebnim policijskim nadzor stvom. Do razpleta je prišlo v ponede Ijek, okrog 13. ure, ko je policijska obhodnica ugotovila, da se v ljudskem vrtu. na Verdijevem Kor-zu, zbirajo občasni in stalni (sicer pa dobro znani) uživalci mamil iz Gorice V druščini so opazili tudi 23 letnega Roberta Trobinija. Ulica degli Scogli 57 v Gorici ter njegovo ženo Enzo Bajc. Posebej pa so postali pozorni na prisotnost Luciana Braidottija, za katerega so ž« dalj časa sumili, da je eden od večjih razpečevalcev mamil na Goriškem, le da mu doslej še niso uspeli ničesar dokazati, živžava je bilo kmalu zatem konec. Druščina je najbrž zavohala prisotnost policijske obhodnice ter se porazgubila. Trobini in žena sta se »umak-nila* proti pokritemu trgu, v isto smer jo je ubral tudi Braidotti. Bil je torej že skrajni čas za poseg policije sicer bi se trojica izmuznila skupaj z dragocenim blagom. Policijska obhodnica v civilnih o-blekah je trojico ustavila ter opravila podroben pregled. Pri Trobi-niju so izbrskali osem doz heroina, ki pa naj bi bil za osebno uporabo, kakor je sam izjavil, brezuspešna je bila preiskava Braidottija in Bajčeve. Preiskovalci pa so bili pripravljeni priti zadevi do konca. S sodnim nalogom za preiskavo stanovanja so se odpeljali v Ločnik ter temeljito pregledali Braidottovo stanovanje. Na pomoč so poklicali NASTOP PLESALCEV IZ OSMIH DRŽAV KONEC TEDNA V GORICI FOLKLORNA PRIREDITEV V petek in soboto tekmovalni del, zaključna prireditev in nagrajevanje -skupine iz Jugoslavije v nedeljo pa Štiri folklorne MENJALNICA vseh tujih valut V Gorici so v teku zadnje priprave na vsakoletno mednarodno folklorno prireditev. Letos je udeležbo napovedalo kar šestnajst skupin iz osmih držav. Poleg skupin iz Italije bodo sodelovali še godci in plesalci iz Jugoslavije, Avstrije, Grčije, Madžarske, Romunije, Francije in Španije. Tekmovalni del prireditve bo na sporedu v petek in soboto ob 21.30 v telovadnici v dolini Koma. Vsakokrat se bo pomerilo po osem skupin, ki bodo tekmovale v treh različnih kategorijah. V nedeljo s pričetkom ob 16. uri bo po goriškem korzu mimohod skupin, ob 18. uri bo nagrajevanje najboljše uvrščenih, ob 21. uri pa zaključna prireditev v telovadnici v dolini Koma. Najbolj številčna je udeležba folklornih skupin iz Italije (pet), dobro zastopani pa so tudi Jugoslovani, saj so udeležbo najavile kar štiri skupine. Poleg novomeške skupine Kres, se bodo predstavili plesalci Steua, romunske narodnostne skupnosti ter dve folklorni skupini iz Istre. Iz ostalih držav pričakujejo po eno skupino. Mednarodno folklorno prireditev organizira društvo Pro loco v sodelovanju z goriško občinsko upravo pod pokroviteljstvom dežele. tudi posebno enoto finančne straže, ki ima za iskanje mamil izvežba-nega psa. In prav ta žival je izvohala skrivališče nevarnega bele ga prahu. Pod strešnikom nad starim gankom, so našli 240 že izgo tovljenih doz heroina. 1,2 grama čistega heroina (menda zadostuje ta količina za 20 do 30 doz), 5 gramov marihuane ter občutljivo tehtnico in druge pripomočke za pripravljanje doz. Dovolj tore^ za ta; kojšnjo aretacijo. ' Nedvomno gre za pomemben u speti varnostnih organov za prepn& čevanje širjenja mamil. Toliko bolj, ker gre za osebo, ki je cinično izkoriščala tujo zablodo in besrečo za ustvarjanje bogastva. Menda je bilo mamilo, ki so ga zaplenili, namenjeno izključno pre prodaji, saj Braidotti sam ne sodi med uživalce. V zvezi z mamili je bilo v zad njem času na Goriškem veliko pisanja. Tako naj omenimo samo smrt 32 letnega Alda Zuljana (njegov primer še ni povsem pojasnjen, kajti še ni na razpolago zdravniškega izvida) in razburljiv dogodek v zve- zi s krajo tovornjaka velikem šmarnu. na dan po Ponesrečenemu motociklistu odrezali desno roko V nedeljo smo poročali o hudi prometni nesreči dveh mladih motociklistov ir Martinščine, ki sta v petek ponoči zavozila s ceste v Dolu. 'NajTOje'-se','jb'pn nesreči poškodoval 16-Ifetni Gabriele Visintin, ki šft gh ^drtldr WiMih poškodb prepeljali rM“'oddelek ža oživljanje v tržaški bolnišnici. Tu se po nekaj dneh še vedno bori s smrtjo, saj se je njegovo zdravstveno stanje le rahlo izboljšalo. Predvčerajšnjim so morali zdravniki sprejeti težko odločitev, da so fantu odrezali desno roko. Upajo, da bodo s tem posegom fantu rešili življenje. Precej boljše je stanje drugega ponesrečenca, 18-letnega Massima Vi-sintina, ki se zdravi v goriški bolnišnici. Kljub raznim zlomom je njegovo splošno zdravstveno stanje kar zadovoljivo. llll•lllllllll■lllll■ll|||||ll••■t|l||||l|lt■■•l••llll|l■■••l■|ll■•<•l■l■^lI■■ll■•illltlllllltlll■■l■llllllllllllllllllllmllllm||f «TA VISOKA ROSOJANSKA POT» NOVA VISOKOGORSKA POT PO GREBENIH KANINA Markirali jo bodo skupno planinci iz Rezije in Bovca - Na Kaninu še smučajo Planinci iz Bovca in iz Rezije so se dogovorili, da bodo do prihodnjega poletja markirali novo visokogorsko planinsko krožno pot, ki jo Rezijani imenujejo «Ta visoka rosojanska pot*. Speljali jo bodo z vrha Kanina do sedla Med babami. Vila se bo ob mejni črti, tako da bo enkrat potekala po italijanskem, drugič po jugoslovanskem ozemlju. Markirali jo bodo z italijanskimi in jugoslovanskimi planinskimi znaki. Planinska pot bo mestoma nadelana in tudi zavarovana, ker bo potekala po strmih in mestoma tudi zračnih grebenih. Idejo so doslej osvojili planinci iz Rezije in Bovca, potrebno pa si bo zagotoviti še soglasje predstavnikov dveh držav. To bo prvi korak k odločitvi, da se na Prevali pod Prestreljnikom odpre mejni prehod, ki naj bi povezoval dva žičniška sistema, na Nevejskem sedlu v Italiji ter na Kaninu v Jugoslaviji. O tej povezavi teče že dalj časa beseda, vehdar zaenkrat ni še nič konkretnega. Odprtje mejnega prehoda bi pomenilo veliko pridobitev za Kanin, ki bi ga lahko skupno propagirali. Pogoji za smučanje so namreč izredno ugodni. Smučarska sezona se začenja že zelo zgodaj in se pozno končuje. V Velikem grabnu na jugoslovanski strani so imeli za veliki šmaren še nekaj snega, po katerem so premikali vlečnico, da so ga izkoristili do kraja. Na ledeniku na italijanski strani pa imajo 300 metrov dolgo vlečnico, ki je dobro zasedena skozi ves teden. Kaninski ledenik je najnižji ledenik v Alpah, ki ga izkoriščajo za smučanje. Iz tržiike bolnišnice V tržiški bolnišnici se zdravi 72-letna Giulia Macor iz Ronk. Ulica Fornaci 57, zaradi poškodb, ki jih je zadobila v nekoliko nenavadni nesreči. Žensko je i\amreč zadel kolesar. Predvidoma bo ozdravela v 30 dneh Prav toliko pa se bo zdravil tud> 24-letni Maurizio Qualli iz Gradišča, Ulica Zorutti 6 in to zaradi različnih poškodb, ki jih je zadobii v pretepu v ponedeljek zvečer, v motelu Agip pri Devinu. Podrobnosti tega dogodka žal niso znane. Izleti mi neke vrste močvirje, to so Močila. Zanimalo me je ali so morda še tam okrog slovenske družine, zato sem zavil v osmico, da bi povprašal kakega starejšega domačina. In res sem izvedel, da je nekaj družin, v katerih govorijo ali so vsaj starejši govorili slovensko. — To so Lutmanovi, Devetakovi, Vižintinovi, morda so bili nek^č še drugi — je dejal mož srednjih let. Premlad, da bi kaj več vedel, sem si mislil. Med razgovorom mi je še povedal, da so bila nekoč Močila večja, širša, in hiš je bilo tam okrog prav malo. Skoraj vse tiste, ki So pod hribom, pod avtocesto, so zgradili po zadnji vojni. Obrazložil mi je tudi. zakaj se ulica pod hribom imenuje «Via delle Fornaci*. V Močilih so namreč žgali glino, zato fo sredi močvirja velike jame, kjer voda nikoli ne u-sahne niti ob največji poletni suši, V njih je mnogo rib. Iz osmice sem se napotil proti konjušnici, ki je prav na koncu Močil, onstran topolovega gozdička, pod tr-žiško «Rocco». Zanimalo me je, kako daleč od tam so prvi izviri Laškega jezera. Dolina se tam zoži na manj kot sto metrov, je ra zelo lepa, ker je bujno poraščena, škoda, da je skoznjo speljana avtocesta in da so na pobočjih bunkerji, katere povezuje jo vojaške ceste, drugače bi bila še lepša. Približno kilometer zračne razdalje loči Močila od Laškega jezera, vmes pa je nizek hrbet kraškega sveta, ki je poraščen s tipičnim kraškim rastlinjem (hrast, jesen, rešelika ali divja češnja, beli trn in robidovje). Na tem hrbtu se vrstijo proti Močilom niže in niže plitve, poraščene dolinice. Ko sem o-pazoval to zelo nizko razvodje in rahlo položnest sveta proti Močilom, sem s predrznostjo tuhtal, ali nista bili nekoč Laško jezero in Močila ena in ista stvar ali vsaj med seboj povezani. — To so že drugi ugotovili, če pa še niso, bodo, — sem si mislil. Gotovo pa je, da dobivajo Močila podtalno vodo iz Laškega ali iz Dcberdobskega jezera, saj se močvirje širi in krči z ozirom na količino vode v omenjenih jezerih. Večkrat srečem Ix)jza Pahorja, ki ga v Ronkah verjetno vsi poznajo, ker je nekoliko čudaški, ker jp morda najstarejši saj jih ima preko devetdeset, pa je kljub temu zelo zgovoren in je zmeraj na cesti Ko sem ga nekoč, potem ko mi je povedal, kod vse je nosil avstrijsko vojaško suknjo in kako so se po prvi vojni preselili iz Opatje-sela v Ronke, vprašal, kam se j« pa namenil, mi je povedal, da gre k Vižintinovim, ki stanujejo tostran Močil. Prepričan sem bil, da mi bo možakar o Močilnih povedal še kaj zanimivega, pa mi je rekel 1« to. da se tisti kraj imenuje Močila, in.,sam tam še nikoli ni bil. Kaj da bi tam iskal, ko je bilo in je samo močvirje. (L.D.) •Kino Prosvetno društvo Danica na Vrhu sporoča, da bo zaradi tehničnih težav tridnevni izlet v Beograd dan kasneje, kakor je bilo prvotno javljeno. Izlet z obiskom grobnice predsednika Tita, raznih zgodovinskih zanimivosti jugoslovanski prestolni ce, Djerdapa in drugih krajev v Šu* tnadiji bo torej od 20. do 22 septembra. Prijave sprejemata odbor nika društva Dominik Juren in Žar ko Grilj do konca meseca. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna 1 karna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dar. in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «A1 Reden tore*, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72-340. Gorica VERDI 17.30- 22.00 «Lenny». D. Hoffman in V. Perrine. čmo-beli film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Arniči miei*. U. Tognazzi in G. Moschin. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La contes-sa, la contessina e la cameriera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXt ELSIOR 18.00-22.00 «Alessia. vulcanj sottopelle*. PRINCIPE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA Ib.00—22.00 »Grške smokvice*. Nemški film. SVOBODA 18.00—22.00 «Maček it vsemirja*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Bruce Lee v boju s Supermenom*. Honkongški film. Razna obvestila Ravnateljstvo učiteljišča sporoča, da bo seja učiteljskega zbora v soboto, 30. avgusta, in s;cer ob 9. uri na tečaju za otroške vzgojiteljice ter ob 10. uri na učiteljišču. Popravni izpiti bodo v ponedeljek, L septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici sporoča, da se je že pričelo vpisovanje za notranje in zunanje gojence. Vpisujejo vsak delavnik od 8. do 13. ure Dijaki, ki so bili v lanskem šolskem letu že redni gojenci, lahko vpis potrdijo po telefonu na št. 83495. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 6. in 7. septembra na delovni akciji na gradbišču koče pri Krnskem jezeru. Zaželena je čim-ftevilnejša udeležba. Pojasnila pri predsedniku društva. Ravnateljstvo državnega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu sporoča, da je v teku Vpisovanje v I. razred oddelka za zunanjo trgovino v Gorici na Trgovskem strokovnem zavodu v Ul. Vittorio Veneto št. 74. Nenadoma je preminil naš dragi GABRIJEL KOMEL Pogreb bo jutri, 28. avgusta, ob 8. uri iz mrliške veže gori-..ke glavne bolnišnice na goriško pokopališče. Žalostno vest sporočata žena Pina in sin Severin z družino. Gorica, 27. avgusta 1980 Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu d) Kot ena od možnih poti za uresničitev osimskih določil o manjšinah, se ponuja tudi prenos — s spremembo ustavnega žakona z dne 31. 1. 1963 štev. 1 (Posebni statut avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine) — pristojnosti za urejanje manjšinske problematike na deželo Furlanijo - Julijsko krajino in njene organe. Tak pristop, ne le da je blizu sami manjšini (Paket SKGZ z dne 15. 9. 1971), temveč se za v bistvu tak pristop ogrevajo nekateri posamezniki in organi v sami Furlaniji - Julijski krajini, čeprav je zaenkrat malo verjetno, da bi se ta pristop mogel uveljaviti. Bil pa bi logičen in smotrn, saj je končno eden od najpomembnejših razlogov za obstoj avtonomije Furlanije - Julijske krajine prav njena etnična (narodnostna) pluralistika. Z vidika mednarodnega prava ima Italija seveda proste roke, kako bo uresničila osimska določila o manjšinah, lahko je to z državnim zakonom, lahko s prenosom pristojnosti na Furlanijo - Julijsko krajino in nato z normativnimi akti dežele. Zavezana je le, da s svojimi notranjimi akti slovenski manjšini in njenim pripadnikom zagotovi enakopravnost in varstvo pred diskriminacijo, prav s tem, da jim zagotovi uživanje manjšinskih pravic in varstvenih ukrepov vsaj na ravni vsebine Posebnega statuta. NAMESTO ZAKLJUČKA Ni potrebno ponavljati, da so osimski sporazumi dejansko v zgodovinskem smislu zaključili staro in odprli novo obdobje v odnosih med jadranskima sosedoma. Prav osimski sporazumi pomenijo končen obračun s tisočletnimi aspiracijami po nadvladi na Jadranu in penetraciji na Balkan, kar se je v povojnem obdobju kazalo zlasti v revanšističnih pretenzijah po vrnitvi «italijanstva» na območje celotnega STO, in kar se je seveda razumelo le kot prvi korak. Tem, v svojem bistvu imperialističnim težnjam, ki so se mogle dokončno sesuti šele po temeljitih družbenih premikih v Italiji, je bila trn v peti prav slovenska prisotnost v Trstu, Gorici in Benečiji. Osimski sporazumi seveda niso le obračun preteklega. Postavljalo temelje novih, enakopravnih, na sodelovanju, prijateljstvu in zaupanju temelječih odnosov med jadranskima sosedoma. V tem splošnem okviru se v novih razsežnostih postavlja tudi vloga manjšin na obeh straneh meje. Zato moremo trditi, da je celotni kontekst Osima, duh Osima, celo pomembnejši za ureditev položaja Slovencev v Italiji, kot pa sama določila čl. 8 in preambule osimske pogodbe. Prav z osimsko likvidacijo hipotek preteklosti se namreč šele odpira možnost obema manjšinama, da v polni meri odigrata vlogo mostu med narodoma in državama in dasta svoj prispevek medsebojnemu spoštovanju, prijateljstvu, sožitju med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Upoštevajoč osimsko perspektivo odnosov med I-talijo in SFFU, je lahko moč razumeti pristop k manjšinski problematiki v sami osimski pogodbi, saj je bilo očitno čvrsto prisotno spoznanje, da je v ozračju prijateljstva in zaupanja, bolj kot natančno naštevanje pravic, graditev čvrstih, trajnih, prijateljskih medsebojnih odnosov, prispevek k urejanju tudi položaja pripadnikov manjšin. Ravnati v duhu načel OZN o človekovih pravicah in proti diskriminaciji, v duhu lastnih demokratičnih tradicij, ohraniti vse pozitivno doslej doseženo in s pravnimi in dejanskimi ukrepi doseči kar največjo možno raven« manjšinskega varstva, to je z drugimi besedami povedano bistvo osimskih določil o manjšinah. In to je veliko! Ni razlog, da bi dvomili, da je zagon naprednega v sosednji Italiji dovolj močan, da bo zmogel na vseh področjih, tudi manjšinskem uresničiti osimska hotenja. Vemo sicer, da to ne bo zlahka, da le potrpežljiva, upoma prizadevanja vodijo k stvarnim premikom. In morda bo, kot je Osimo bil sijajno praktično potrdilo, morda najpomembnejše, helsinških pfizadevanj sploh, tudi ureditev manjšinske problematike v jugoslovansko - italijanskih odnosih, tak bleščeč dosežek, ki bo zabeležen v Madridu ali pa po njem. Vemo pa tudi — in to morajo vedeti na drugi strani — da je prav odnos do slovenske manjšine na Tržaškem, Goriškem in Videmskem pomembno, morda najpomembnejše merilo novega vzdušja, novih hotenj, merilo zaupanja in pogoj čvrstega, trajnega prijateljstva. Povratek na staro v manjšinskem vprašanju — zdi se nam- sicer težko mogoč — bi seveda utegnil biti hud udarec pozitivnim hotenjem na vseh ostalih področjih medsebojnih odnosov, pa tudi hud udarec naprednemu, demokratičnemu razvoju v sami I-taliji, Furlaniji - Julijski krajini še posebej. Kakršnikoli dlakocepski razlogi, izgovori in utemeljitve ne bi namreč mogli prikriti bistva stvari: da v Italiji še ni pripravljenosti za enakopravno sožitje s Slo- asimilacijska prizadevanja. In da — kar velja posebej poudariti glede na to, da smo se ukvarjali z mednarodnopravno problematiko — v Italiji ni pripravljenosti izpolniti vsa določila osimskih sporazumov dosledno, v dobri 'veri in pošteno. KONEC RAZVOJ PODJETJA ETA V CERKNEM Zelo dobro poslovanje ob uspeli kooperaciji Velikoserijska proizvodnja edini izhod iz težav Zaposlitev odvečne delovne sile - Specializacija Sodelovanje z nemškim podjetjem CERKNO — Tovarna elektroter-mičnih aparatov «ETA» je s svojim hitrim razvojem in uspešnim poslovanjem omogočila, da je nekdaj nerazvito Cerkno z okolico postalo razvito, hkrati pa je občutno pripomoglo k hitrejši premostitvi neugodnih posledic ob prenehanju proizvodnje v rudniku živega srebra v Idriji. Toda tudi ta razvoj ni bil enostaven in brez velikih težav. V letih 1966 in 1967 je ETA zaradi preširokega proizvodnega programa, pomanjkanja kvalificiranega kadra in skoraj obrtniškega načina proizvodnje zašla v težave. Ugotovili so, da je izhod le v specializirani velikoserijski proizvodnji. Tako so v proizvodnem programu obdržali samo proizvodnjo grelnih plošč in cevnih grelcev. Pri raziskavi tujih tržišč se je ETA srečala z velikim in edinim proizvajalcem grelnih plošč EGO (Elektro - GerSte, Blanc und Fischer) iz Oberdingena v ZR Nemčiji, s katerim je po enoletnih pogajanjih sklenila prvo kooperacijsko pogodbo. Z njo so opredelili medsebojno menjavo v razmerju 2:1 v korist ETA, razen tega pa je ETA pridobila najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo grelnih plošč. Proizvodnja in izvoz sta uspešno stekla tudi zato, ker je EGO omogočal podjetju ETA, da je vsako izpopolnitev tehnologije sproti prevzemala in uporabljala. • Leta 1970 sta partnerja sklenila novo kooperacijsko pogodbo za kapilarne termostate. Tudi v tej proizvodnji, prvi v Jugoslaviji, so podjetju ETA • omogočili pridobitev najmodernejše tehnologije. Obe pogodbi sta sklenjeni za dvajset let. S kooperacijo in uvozom pokriva ETA svoje potrebe po reprodukcijskem materialu za potrebe proizvodnje za domači trg in za izvoz v Italijo, Madžarsko, Sovjetsko zvezo, češkoslovaško, Poljsko in v države Daljnega vzhoda. Hiter in uspešen razvoj bi ne bil mogoč, če partnerja ne bi 1973 zgradila sodobna obrata livarne in termoregulacije, ki sta ločena obrata v okviru ETA s skupnim vodenjem in skupnim rizikom. Partnerja pod enakimi pogoji kupujeta izdelke navedenih obratov, ki sta nastala s skupnim vlaganjem. Dc^^aj ((vnemškh partner samo v enem letu izločil dobiček, vsa ostala leta pa ga je ponovno investiral.. Vsa tehnologija v obratih je najsodobnejša. Vsako novost, ki jo nemški partner uvede v svojo proizvodnjo, takoj posreduje tudi ETA, ki jo koristi pri svoji proizvodnji. Partner prav tako ne o-vira podjetje ETA pri njenem samostojnem razvoju. Danes, ko se vsem tako hudo mudi je vlak bolj zastarelo prevozno sredstvo, ki dobro služi za prevažanje blaga in tudi za množična potovanja, toda na krajših relacijah. Za daljša potovanja pride v poštev le letalo. In vendar so se nekje spomnili, da bi vsaj občasno oživili pravljični vlak »Orient express». Trenutno gre za ponovitev prvega zelo uspelega poskusa, toda šušlja se, da bi vlak zares ponovno oživili, pa čeprav za eno vožnjo na teden. Vlak »Orient express», ki je povezoval Pariz s Carigradom, je bil vlak gospode, pa tudi najbolj nečednih dogajanj, kar nam pripoveduje literatura in kar nam je nekoč pripovedovala tudi kronika, celo mednarodna sodna kronika. Nato je vlak umrl, kajti stroški so bili pre veliki, hkrati pa je na daljših relacijah premožen človek raje sedel v letalo kot v sicer zelo razkošen a prepočasen vlak. Sedaj pripravljajo enkratno vožnjo, vendar tokrat pa do Milana. Kompozicijo vlaka bo sestavljalo 12 vagonov, ki bodo vsi nekdanji vagoni «Orient expressa». torej vagoni, ki jih je ustrezna družba posebej naročala za to pro-gt. Vagone za sedanjo kompozicijo je zbral neki švicarsk' industrialec, ki jih je rešil pred uničenjem. Nato so sp lotili njihovega restavrira n ;a. tako da so razkošno opremljeni, čeprav v starem stilu, celo v stilu izpred prve svetovne vojne. »Orient express bo vozil od Istanbula do Milana. V vsej kompozi-• ciji bo prostora le za 96 potnikov. Čeprav so to potovanje šele začeli najavljati in se je o njem le malo vedelo, je že nad polovica mest zasedena in kdor bi si rad privoščil to potovanje, bo moral pohiteti, kaj ti interesentov je veliko. Hkrati pa b0 moral krepko seči v žep. kajti vožnja od Carigrada do Milana ne bo stala nič manj kot 1 milijon 145 tisoč lir. v kar pa ni prav vse všteto. Ker bo vlak vozil iz Carigrada proti Milanu, bo treba italijanske in tudi morebitne druge potnike pripeljal najprej v Carigrad. Načrt tega enkratnega potovanja predvideva polet iz Milana in Rima s posebnim letalom do Carigrada. Iz Milana bo letalo odletelo 9 oktobra. Med potjo bo v Rimu pobralo še rimske potnike oziroma potnike iz južne Italije ir jih pripeljalo v Carigrad. Tu bodo nastanjeni v e-nem najbolj razkošnih hotelov. V Carigradu se bodo potniki zadržali v petek, 10. in soboto, 11. oktobra, v nedeljo 12. ob četrti uri popoldne pa bo «Orient express» zapuhal proti Milanu. Kot smo že rekli, bo to kompletna kompozicija. Devetdesetim potnikom ŽIVAHNA DEJAVNOST NA GRADIŠČANSKEM V kraju Stinjaki uspel dan mladine Letošnji Dan mladine ali točneje Praznik hrvaške mladine v kraju Stinjaki nr jugu Gradiščanskega v Avstriji je zelo lepo u-spel, verjetno najbolje od vseh, kar so jih doslej priredili. Letos je bil Dan mladine že osmič, organiziral ga je Hrvatski akademski klub, ki ima svoj sedež na Dunaju, a so njegovi člani zelo aktivni v družbenopolitičnem in predvsem kulturnem življenju na Gradiščanskem, v svojih rojstnih kra jih. Hrvatski akademski klub prireja Dneve hrvatske mladine vsako leto drugje Kakor poroča avstrijski tisk, se je v tem kraju zbralo okoli 3000 ljudi, seveda prvenstveno mladi ne. Praznik hrvatske mladine pa se je odvijal dva dni in sicer v soboto, 16. in nedeljo, 17. avgusta. V soboto popoldne so se najprej pomerili v nogometu, zvečer pa se ie v dvorani gostišča Gran dič najprej predstavil kulturno ■ zabavni ansambel iz Frankanave, za njim so se predstavili godbeniki iz Stinjakov, ki so tokrat prvič nastopili, nalcar je številno občinstvo z navdušenjem pozdravi lo goste iz Jugoslavije, namreč znani ansambel (Dulrrovački trubadurji*. Ti so številnemu občin stvu izvedli svoj bogat spored. Po neki stari tradiciji so mladi Gradiščom pozno zvečer prisostvovali v ‘domači cerkvi maši. pri kateri sta igrala dva domača ansambla, pevska skupina društva «Mla dosts pa je med mašo zape’a pe sem r.Hrvati sim, Hrvati čemo ostati*. Naslednjega dne je sledil bogat program, ki so ga izvajale kulturne skupine iz raznih predelov Gradiščanskega in sicer domači društvi Mladost in folklorni an sambel «Stinjačko kolo*, nadalje skupine iz Čajte, Nove gore, Vul-kaprodrštofa, Doljnje Pulje ter gosti iz Čakovca «Veseli Medji-murci». Kakor smo rekli, je prihitelo v Slinjake veliko mladine iz vseh predelov Gradiščanskega, veliko je bilo tudi učiteljev, javnih delavcev, navzoča sta bila tudi predsednik komiteja za pravice gra diščanskih Hrvatov Hubert Reše-tarič, odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva na Du naju Markovič in predstavnik jugoslovanskega kulturno - informa livnega središča Andjelkovič. Kakor poročajo iz Željezna na Gradiščanskem, bo hrvaško uredništvo avstrijske radiotelevizije v kratkem nalepilo na Gradiščanskem lepake s točnim programom radijskih oddaj v hrvaščini. Kot je znano, je avstrijska radijska mreža začela oddajati nekaj svojih programov v hrvaščini in sta na Gradiščanskem zelo popularni oddaji z naslovom «Naši ljudi* in (Za jedan časak radosti*, medtem, ko za kratke informativne vesti, ki so na sporedu nekaj pred osmo uro zvečer, ni dovolj zanimanja, verjetno predvsem zato, ker za to oddajo nihče niti ne ve. Da bi se temu odpomoglo, bodo javnost obvestili z omenjenimi lepaki. bo na razpolago 12 spalnikov, re-storan in pa poseben vagon za družabnosti ali tako imenovani - salon. To se pravi, da bo vsak potnik imel na razpolago lastno kabino ali kabino v dvoje in da bo imel na razpolago še vse, kar si bo želel. Na dolgi vožnji, ki bo trajala 50 ur, se bo vlak ustavil v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, ter v Beogradu, glavnem mestu Jugoslavije, kjer si bodo mogli potniki ogledati mesto pod strokovnim vodstvom vodičev. V Milan bo »Orient express» prisopihal v torek, 14 aktobra ob 18. uri torej po 50 urah potovanja. Samo ob sebi se razume, da bo vlak »vodilo* večje število železničarjev kot jih srečujemo na običajnih vlakih. Tu bo vrsta natakarjev, kuharjev in drugega strežnega o-sebja. in vsi bodo na voljo 90 potnikom. Zanimivo je pri tem. da so potegnili iz starih arhivov stare menu-je »Orient expressa» in da bodo torej mogli postreči potnikom s tistimi izbranimi jedmi, s tistimi specialitetami, po katerih je »Orient ex-press* nekoč slovel. Od tod tudi že omenjena visoka tarifa, ki pa ne predvideva posebnih «konsumacija> v salonu ali restoranu izven obrokov. Rekli smo, da je prvo potovanje že tako rekoč razprodano. Ljudem je ostalo v spominu prvo tovrstno potovanje pred dvema letoma, o katerem je pisal ves tisk. Ker se je tudi za sedanje potovanje prijavilo veliko ljudi in ker kaže, da bi takšna potovanja uspela, dokler imajo ljudje še veliko denarja, se je ljudem iz neke angleške velike potovalne agencije utrnila misel ,da bi ne bilo napak uvesti trajno linijo «Orient cxpressa». seveda ne dnevno, kot je bilo nekoč, pač pa en krat na teden in to ne iz Milana o-ziroma Istanbula do Milana, pač pa od Londona preko Pariza in Milana v Istanbul in narobe. Sicer je nekoč «Orient express» vozil tudi skozi Bu dimpešto in Bukarešto, tokrat pa bi se omejili na že omenjeno progo, ki .jo bo opravil »Orient express» v oktobru, le da bi jo podališali iz Milana do Pariza in Londona. »Orient express» bo seVeda vozil tudi skozi Trst. Tokrat bo na našem glavnem kolodvoru v torek, 14. okto bra okoli poldne. Pogodbeni odnosi strogo spoštujejo jugoslovanske predpise, tuji partner pa se ne vmešava v notranje zadeve vodenja obratov. Nasprotno: partner ima polno razumevanje za potrebe delovnega kolektiva ETA in je tako soglašal, da ETA izloča za stanovanjsko gradnjo 16 odstotkov od osebnih dohodkov, kar nedvomno tudi partnerju znižuje dobiček. Bližnji cilj obeh partnerjev je povečanje proizvodnje grelnih plošč in termostatov na 20 tisoč kosov dnevno ali za dobro četrtino, kar bo ekonomske rezultate še povečalo. V desetletni kooperaciji ETA z zahodnonemško firmo EGO iz O-berdingena se je celotni pridohek ETA povečal z indeksom na 1922, dohodek na 2024, akumulacija na 1058 in izvoz na 1128. V proizvodnji delov za grelno ploščo je delež ETA 96,5 odstotka, v proizvodnji termostatov pa 71,9 odstotka. Za proizvodnjo grelnih plošč uvaža ETA od EGO samo samotno maso, pri proizvodnji termostatov pa dele za diastat in druge dele, ki jih ne dobi doma. Razmerje blagovne menjave med ETA in EGO je pri grelnih ploščah 100:43 in pri termostatih 100:75 v korist ETA. Lani je ETA izvozila za 81,6 milijona dinarjev grelnih plošč in za 26,4 milijona dinarjev termostatov, na drugi strani pa je u-vozila za 35,2 milijona dinarjev delov za grelne plošče in za 20 milijonov dinarjev delov za termostate. JOŽE OBLAK Že pri sedemnajstem nadstropju je opešal James McLaughling se je v ponedeljek odpravil na vzpon na najvišji nebotičnik v Chicagu, ki ima 110 nadstropij. Toda od okna do okna, od opore do opore mu je uspelo prilesti le do 17. nadstropja, nakar je o-magal. Za'svoj «podvig» pa mož ne bo dobil nikakršne nagrade, pač pa bo plačal 17 centov globe, za vsako nadstropje po cent niniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiMMiiiiiiiiiJiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiia •MIMIIIIIIIIimilllllllimMlflllMlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIUI|IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMHUI|||||||||||||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||||||||||||||||nil,l||||||||||,|ll||,||||IM|||||||||||||||||||||||||||||||||||a ZA SEDAJ, KOT KAŽE, LE ZA TISTE, KI IMAJO VELIKO DENARJA Nostalgično obujanje draži in razkošja ki ga je mogel dati ie Orient express» Sredi oktobra bo vozil 90 potnikov iz Istanbula do Milana - Vsa kompozicija je «originalna» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 16.00 Trst: KOTALKANJE evropsko prvenstvo 17.00 Potovanje okoli sveta 4., zadnji del 18.00 Risanke 18.15 Sveže, sveže poletni program za mladino 18.30 Woobinda - TV.filin, . 19.20 HEIDI - riMlfllSi' frV" * 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK .20.40 Policaji v cilindru: Tekmeci Sherlocka Holmesa TV film 21.35 Nad vrsticami: Romano 22.05 Športna sreda: športne kronike iz Italije in tujine Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Nori na pustolovščino dokumentarni film 17.00 Igralec — 2., zadnji del Program za mladino 18.00 Glasbeni program za mladino 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Joe Forrester — TV film Na|xived vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Robinovo gnezdo — TV film 21.05 Iz evro vizi je — Belgija Diest: IGRE BREZ MEJA 1980 22.30 Scattozero: Fotografske novice 22.50 Jeans koncert: Eugenio Finardi Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.25 Gianni in Pinotto 19.20 «La targa Florio* — 1. del 19.50 Gustav — risanke 20.05 šolska vzgoja: Tečaj za prvo pomoč 20.40 MAROK 22.10 DNEVNIK j JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.00 Nogomet za balkanski pokal; ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA 18.55 Velike razstave, dok. serija 19.20 Glasbeni triangli 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Reportaža pred oddajo: Igre brez meia 21.05 Diest: IGRE BREZ MEJA 22.35 V znamenju Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 21.00 S soncem v laseh film Film je režiral Giorgio S. Ca sorati; igrajo: Ornella Muti, Alessio Orano, Chris Avram 22.30 Nogomet: ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA ZagreD 19.05 TV koledar 19.15 Sezamova ulica 19.45 Glasbeni amaterji 20.30 TV DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček: 9.20 Utrinki iz operet: 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Pod Matajur jan», posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Na kon.iu»; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Svoboda je terapevtič-na; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Ruska nacionalna šola; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Denise Mclann; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Festivalbar; 10.33 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in sočutjem; 15.15 Mala diskoteka; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Na svežem zraku; 16.45 Istra v petju in plesu; 17.00 Orkester; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Vrtiljak motivov; 19.15 Ansambel Dixie-land; 19.32 Grožnjan 80. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji blok; 7.37 Objave; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije; 15.00 To smo mi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnev nik. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno pre bujanje; 7.15 Ulica Asiago Tenda. glasbeno govorni program; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Jutranji va riete; 12.03 Vi in jaz; 14.30 Mala zgodovina velikih ljubiteljev umet nosti; 15.03 Rally: 15.30 Popoldan ska srečanja; 17.00 Patchvvork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 Jazz: 20.00 Lahko noč, Arturo; 21.03 Glasbeni pro gram. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.10 Ben Hur, radijska priredba: 9.32 Luna v vodnjaku, glasbeno-govprni pro gram; 11.32 Tisoč pesmi; 13 44 Glasba in kino; 15.00 19.44 Polet- ni čas; 19:50 - 22,40 D. J. Special, plošče; 20.15 Poletni večeri. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iž naših sporedov; 9.08 • Z glasbo v dober dan; 9.80 Počitniško popotovanje; 9.45 Radijski pevci: 10.05« Z radiom na poti;. 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervh-ano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13,10 Veliki orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*: 19.00 Zbor Collegium musieum; 19,15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Štirje kovači; 21.00 Koncert za besedo; 21.25 Chopinovi nokturni; 22.05 Čajkovski: o-dlomki iz »Jevgenija Onjegina»; 22.30 Revija slovenskih pevcev za bavne glasbe: 23.05 Lirični utrinki; 1.05 - 5.30 Nočni program. Slovenska imena naših krajev Brčg je ime dveh vasi: samo ime ne rabi razlage. It. uradno ime Brega pri Dreki je Clabuzza-ro, kar je po Musonijevi razlagi istovetno s poklicnim imenom klobučar. Pellegrini (Appunti sul dia-letto e sulla toponomastica dclla Val Natisone, v: Val Natisone, UD 1972, str. 272) navaja tudi slov. obliko tega imena —• očiten dvojnik ob Bregu — Klobučarji, furlansko obliko klabuzar in zgodovinsko obliko iz 1. 1655 Clabuzzaro iz Corgnalijevega imenika ter praviloma ugotavlja, da je toponim nastal iz priimka« i rajši kakor iz poklicnega imena: pozni zgodovinski zapis seveda podpira njegovo ugotovitev: Pridevnik: breški? pre~-biva'ci: m. Brežan, ž. Breždnlca ali Breška; predložna zveza: na/s. Breg v Terski dolini, pridevnik breški, prebivalci: m. Brežan, mn. Brežani, ž. Breščica, predložna zveza na/z ali v/iz. It. ime je Pers, 1. 1311 Pers de Sclavons (Corgna-li): Frau (Dizionario toponopia-stico Friuli Venezia Giulia, UD 1978, str. 91) razlaga it. ime iz lat. pirus = hruška. Ne morem ne misliti, da je v tem primeru Breg lahko nastal iz it. oblike Pers z naslonitvijo na slov. občno ime breg; ali morebiti tudi na robe: iz prvotnega Breg po naslonitvi na toponim Pers pri Maianu je lahko nastalo it. ime: je moč izključiti tak vpliv v eno ali drugo smer točno ob jezikovni meji,? V starem grada v Brestanici odkrili stare freske Pri restavriranju enega najlepših in tudi najstarejših ohranjenih starih gradov v Sloveniji in sicer gradu v Brestanici v bližini Brežic so strokovnjaki republiškega zavoda za zaščito narodnega in kulturnega bogastva iz Ljubljane odkrili pod debelimi sloji beleža zelo dobro ohranjene ostanke starih fresk, ki izhajajo iz dobe okoli leta 1520. Gre za freske, ki so izredno popolne, druga njihova značilnost pa je ta, da ne obravnavajo nabožne tematike, kar je še posebno na Slovenskem in tudi drugod za tisto dobo izredna redkost, saj gre za freske iz 16. stoletja, ko je bila nabožna tematika praktično edina, ki so jo tedanji slikarji mogli morda celo smeli obravnavati. Freske o katerih je govor, prikazujejo Kunigundo Bamberško, ki je bila kot žena bavarskega vojvode Henrika If. obtožena prešušto-vanja. Za dokaz svoje nedolžnosti je morala po tedanjih običajih bosa na žerjavico. In izkazalo se je, da ni bila kriva tega, kar so ji očitali, kajti na njenih stopalih ni bilo niti najmanjšega znaka, najmanjše opekline. Zato ji mož Henrik 11. ne le ni odpustil, pač jo je celo prosil, naj mu oprosti. Sicer pa v konkretnem primeru ni več važna zgodba nesrečne Ku-nigunde, pač pa so važne freske, ki o tem govorijo in strokovnjaki pravijo, da je vrednost teh fresk velika, celo izredna, ker so malone popolne in dobro ohranjene. Visoke so tri metre in pol in na njih moremo videti že nekakšno «modno revijo*, seveda način oblačenja iz začetkov 16. stoletja. Seveda, velja ta «moda* za vse stoletje in še več, ker se tedaj način oblačenja ni tako naglo spreminjal kot se v današnjem času, ko je moda tako muhasta. Strokovnjaki so nadalje odkrili, da se freske nadaljujejo tudi v drugem prostoru, ki pride pri restavriranju na vrsto prihodnje leto. In šele tedaj bodo restavrirali in izročili občinstvu celoten ambient. Po predvidevanjih strokovnjakov bo restavriranje fresk v prvem prostoru dokončano že letos, toda občinstvo bo moglo občudovati freske šele prihodnje leto, ko bo dokončano celotno restavriranje gradu. Grad so začeli graditi leta 1110. Brestaniški grad pa ni zanimiv le zaradi novoodkritih fresk, pač pa tudi zaradi stare gotske oziroma romanske kapelice, pa tudi zaradi vojnega muzeja, ki je v njem in galerije naivne umetnosti. Škrat-, ka gre za objekt, ki ga bo vredno obiskati. 'Ko že-govorimo o freskah in orne- • njamo galerijo naive, bomo dodali zanimivo vest, ki prihaja iz Hrvatske. Znani jugoslovanski slikar naivec Ivan Generalič, ki je znan ne le kot eden najboljših jugoslovanskih naivcev, pač pa tovrstnih umetnikov vsega sveta, je najavil, da se bo v kratkem, ponovno predstavil, toda povsem drugačen. Znano je, da je Generalič slikal v glavnem z oljem na steklo. Sedaj pa se je lotil pastela. Seveda more s pastelom delati le na papirju in le deloma v mešani tehniki na platnu. Toda Generalič si lahko privošči to in ono. kajti njegovo ime zmore vse. Sicer pa je zanimivo tudi to, da namerava uporabljati svetle barve na temnem ozadju, kar je vsekakor zanimivo, vprašanje pa je, kako bo to uspelo mojstru, ki je tako edinstven v svojih oljih na steklu. ......M.............................................................................imniiiniillN OBROBNI ZAPISEK Radio anch’io, hudič in žegnana voda... Bilo je v torek, 19. t.m. dopoldne, ko so med deveto in enajsto uro poslušalci ital. Radia 1 lahko s posebno radovednostjo prisluhnili znanemu kramljanju v oddaji RADIO ANCH’10. Neki don Gabriele — tudi »padre* so mu pravili — je namreč pripovedoval, kako je komaj pred štirimi dnevi s pomočjo žegnane vode in molitve izgnal hudiča iz neke dvajsetletnice, ki so mu jo v la namen s silo pripeljali. Prav ta don G. je namreč — tako je povedala imditeljica oddaje — od svojega škofa prejel za take «operacije» izganjanja hudiča (cesorcizzazione*) posebno pooblastilo (ali nekaj podobnega) oziroma — škof ga je imenoval za •«izganjalca hudiča» (»esorcista*). In padre Gabriele opravlja ta poklic že nekaj let. . Zares je nekoliko čudno in težko verjeti da v tej naši atomski dobi še vedno 'izganjajo hudiča kot v srednjem veku. še-bolj čudno pa je. da tega začudenja don Gabrielu nihče izmed sogovornikov v oddaji ni niti izrazil razen, če tako označimo nedolžno vprašanje omenjene voditeljice oddaje: — Morda pa ne gre za obsedenost od hudiča, temveč za neredka primere histeričnih napadov? — Ne. ne! je takoj pojasnil padre Gabriele. — Ugotovljeno je nameč, da je med primeri histerije samo pet do šest odstotkov obsede nosti od hudiča, ko pomaga samo izganjanje z žegnano vodo in molitvijo. No, pred nekaj tedni smo v našem dnevniku opozorili bralce, kako je prav v eni izmed oddaj RADIO ANCH’10 neka goriška šovinistka blatila svoje slovenske someščane in tudi pokojnega Tita, pa ji ni nihče oporekal. Po torkovem izganjanju hudiča pa se spričo tistega Goričankinega zmerjanja verjetno nob.en poslušalec ne, bo več zgražal. Med nekaterimi telefonskimi opozorili naših bralcev na početje očeta Gabriela nam je eden izmed občasnih sodelavcev na hitro prebral o hudiču tudi naslednje poučne stavke slavnega pisatelja Miroslava Krleže: «. . .obstaja fantastična organizacija, katere edini smoter je. da od vekomaj strašijo ljudi z eno samo , idejo, a to je misel na smrt. Ta medikus, ki živi od smrti svojih pacientov, ki poneumlja svoje bolnike z enim samim upanjem, da bodo prav gotovo umrli, ki že stoletja terorizira, da se bodo te njihov. muke in tegobe nadaljevale v halucinantnih oblikah ..udi na drugem svetu, ta Hipokrat tuzemske smrti in Pluton prekogrobnega večnega umiranja, ta inženir raznih peklenskih agonij, On stoji nad prestrašenimi ljudmi kot mrk oblak izganjajoč iz njih hudiča.* «A hudič je logična misel in občutek za stvarnost.* (Baje je bila — tudi to so povedali v torek — med povodi ta tisto od-,' dajo tudi nedavno izšla knjig** (DIAVOLO E ACQUA SANTA*. * sredo pa je bilo poslušalcem iste' oddaje sporočeno, da je. njen avtor -Gianni Bisiach prejel «PREMIO RICCIONE*. Vendar, verjetno, ve po zaslugi don Gabriela.* P. G. BERITE REVIJO iiHTi KOŠARKA MLADINSKO EP V CELJU Jugoslavija in Španija s polnim številom točk Danes prost dan, jutri polfinalna srečanja - Italija bo ostala brez kolajne - Bolgari presenetili V naslednje kolo se je uvrstila tudi Mariborčanka Mirna Jaušovec, ki je v dveh setih premagala Mar-cello Meskerjevo iz Velike Britanije. Nekaj izidov: ; \ .. ........ CELJE — Z včerajšnjimi srečali se je končal izločilni del evrcp-skega mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva v Celju. Polfinalisti so: Jugoslavija, Sov-fctska zveza, Španija in Bolgarija. Jugoslavija in Španija sta osvojili Prvo mesto v svojih skupinah pred Sovjetsko zvezo oz. Bolgarijo, ki Je z uvrstitvijo v polfinale poskrbela za nepričakovan podvig. Italijani Pa bodo na tem prvenstvu ostali “tez kolajne. Imeli so smolo, saj }'ib je žreb določil, da igrajo v skupni skupno z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. »Ažzurri* pa so na Prvenstvu v glavnem zadovoljili (Jugoslovani in Sovjeti so bili pač bolj-s'). glede športnega obnašanja pa *e niso ravno izkazali. Nasprotno! ‘6 med samim srečanjem z Jugo-8'avijo so se zelo nešportno vedli, skrajno nešportni pa so bili po tek-!n>, ko so v slačilnicah razbili tuše 'P omarice, tako da jih je priredij prijavil disciplinski komisiji Ptsdnarcdne košarkarske zveze. V včerajšnjem zadnjem kolu ni Prišlo do presenečenj. Vsi favoriti s° zanesljivo zmagali. Danes pa je Prost dan, jutri bodo polfinalne »kme. IZIDI 5. KOLA SKUPINA A SZ - Turčija 120:79 Italija - Švedska 102:68 Jugoslavija - ZRN 105:70 Lestvica 5 5 0 5 4 1 5 3 2 5 5 5 MOŠKI Tanner (ZDA) - Moore (J. Afr.) 6:3, 6:4, 6:1 Gerulaitis (ZDA) - Van Patten (ZDA) 6:3, 6:4, 6:0 Borg (Šved.) - Aubone (Arg.) 6:1, 6:4, 6:1 ŽENSKE Ružiči (Rom.) - Acker (ZDA) 6:2, 6:1 Mandlikova (ČSSR) - Colins (ZDA) 6:3, 6:4 Jaušovec (Jug.) - Mesker (VB) 6:0, 6:2 McEnroe (ZDA) - Vasselin (Fr.) 6:3, 6:4, 6:1. NOGOMET :,f< U '.v. MEMORIAL ŽARKO RACE Po izenačeni igri zmaga Primorca Edini zadetek je dosegel Franko Kralj v d. p. - Danes Aurisina - Kras Primorec — Gaja 1:0 (0:0) PRIMOREC: Maglica, A. Milkovič, Štoka, R. Kralj, B. Kralj, Finesi, V. Milkovič, E. Kralj. M. Kralj II., F. Kralj, M. Kralj. GAJA: Adamič, M. Grgič, V. Kalc, Gabrielli, Križmančič, Rismon-do (v 74. min. Darko Grgič), Salvi, M Rismondo, Viviani (v 74. min. Bolčič), Zepo, I. Grgič. STRELEC: v 67. min. F. Kralj. SODNIK: Urdih iz Trsta. GLEDALCEV: 300. KOTI: 5:5. Tudi druga tekma Racetovega memoriala se je končala s tesnim 1:0, kar dokazuje izenačenost moči na igrišču. Primorec in Gaja sta se predstavili v običajnih postavah brez novosti, omenili bi vsekakor, da sta obe ekipi nekoliko pomladili postavi z vključitvijo nekaterih domačih nogometašev, ki so v lanski sezoni igrali še v mladinskih ekipah. Kot sam izid kaže, je bila igra dokaj izenačena. Jasno je bilo. da SPORED Danes: Aurisina - Kras (20:30) Jutri: Primorje - Vesna (20.30) millllMIUIItIMinilllinilllmillllllllUHMIIIIlllllIMMlIlinilIHMtMMItMIIIMIinilllllIMMIIIIIIIIIiHtHIIIIIHIIIIU EP V UMETNOSTNEM KOTALKANJU V TRSTU Sinoči otvoritev Danes prva tekmovanja - Dokajšnje zanimanje za to prireditev kel v poprečnem času 3’52”90. Na cilju je prehitel Scotta (ZDA), Wal-kerja (NZ) in VVessinghageja (ZRN). Bile pa so na sporedu še nekatere druge discipline. Najboljše izide pa so dosegli v metu kopja (slavji je Madžar Nemeth, ki je kopje vrgel 85,72 m daleč), v troskoku (Jordan, ZDA, je preskočil 16.80 m) in v skoku s palico (s 5,50 m je zmagal Poljak Klimczyk). oiouodurr) q Jugoslavija sz galija ZRN ^vedska Turčija 530:431 4 1 540:431 3 2 516:432 2 3 • 426<-479 < 1.. 4 360:459 0 5 .386:493. SKUPINA B Španija - Bolgarija 89:78 ČSSR - Belgija 96:79 Izrael - Francija 72:71 Lestvica Španija 10; Bolgarija 8; ČSSR 6; Izrael 4; Belgija 2; Francija 0. na mednarodnem turnirju Zmaga OKK Beograd v Todiju TODI — Na mednarodnem ko *ftrkarskem turnirju v Todiju pri L®**ugii je jugoslovanski drugoligaš pograd v prvem kolu zmagal z mi-teuialno razliko proti švicarskemu Moštvu Momo iz Lugana s 100:99. V vrstah Beograjčanov sta naj-Več pokazala Stojanovič (27) in reprezentant Žižič (22). , » drugi tekmi med Emersonom * Vareseja in Honkyjem iz Fabria-U?. Pa je slavila ekipa iz Lombarde s 85:78. Sinoči je bila v tržaški športni palači slovesna otvoritev evropskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Nato je bil na sporedu kratek program, Giuseppe Garibaldi preživel svoja zadnja leta, je od včeraj proglašen za »naravni rezervat*. Antisemitizem v Meranu BOČEN — V Meranu se še vedno ni polegel vat antisemitizma. Neznanci so včeraj ponoči premaz;) li zidove z Davidovimi zvezdami, velikimi črkami «J» (Juden) in s pro-tižidovskimi gesli. Pred dnevi pa so neznanci oskrunili židovsko pokopališče v Meranu. Z žandar meri jo pro ti blokadi pristanišč Ribiči zahtevajo predvsem znižanje cene goriva PARIZ — Včeraj se je v Franciji konflikt med ribiči in vlado še zaostril. Zaradi predolgega trajanja pogajanj z vlado, so ribiči, ki so v prejšnjih dneh prekinili blokado, spet blokirali večino francoskih pri stanišč. Med temi sta tudi Fos - sur - mpr in Antifer, pomembni naftni pristanišči. Skoraj vsa pristanišča ob Rokavskem prelivu so blokirana, tako da so francoske državne železnice sporočile, da se bodo potniki, ki potujejo v Veliko Britanijo, vkrcali na trajekte v belgijskem pristanišču Ostende. Okrog poldneva je v Antiferju vojna mornarica napadla ribiške čolne z vodnimi meti, vendar se je morala po 45 minutah umakniti, ne da .........................m..................*..........-.n...................n-". V SPOPADIH MED VOJSKO, DESNIČARJI IN GVERILCI Najmanj 4.000 ljudi je letos izgubilo življenje v Salvadorju Poziv CGIL-CISL-UIL za izolacijo nazadnjaške salvadorske vlade BUENOS AIRES - V zadnjih 24 urah je v Salvadorju najmanj 13 oseb izgubilo življenje v številnih spopadih, ki pretresajo to latinskoameriško državo. V Santiagu de Maria 120 kilome trov od San Salvadorja so se celo spopadli vojaki in skrajni desničarji. ki navadno skupaj napadajo levičarske upornike. Salvadorska komisija za človekove pravice trdi, da je bilo v avgustu v tej nemir ni državi vsaj 700 žrtev političnega nasilja. Letos pa naj bi po podatkih salvadorske cerkve našteli najmanj 4000 mrtvih, komisija za človekove pravice pa trdi, da je 6000 ljudi izgubilo življenje. Večje število žrtev so vojaki pred smrtjo tudi zverinsko mučili. Salvadorske oblasti so včeraj priznale, da so gverilci v zadnjih dneh razstrelili več javnih stavb, bank in bencinskih črpalk. Obrambni minister Jose Guillermo Garcia, ki ga prišetevajo med «najtrše» člane vlade, je izjavil, da vlada ne bo ni- Ovce bežijo pred vulkanom koli izročila oblasti »komunistom, ki so se izkazali z ugrabitvami, terorizmom in ropanjem*. Vojaška oblast je nameravala razpršiti predvsem delavce in je zato pred tremi dnevi aretirala sindikalnega voditelja Hectorja Recinosa. Vendar se je pri tem grobo uštela, ker se je val atentatov po aretaciji še povečal, zato je vlada ponovno mobi lizirala vse razpoložljive sile, ki pa niso kos položaju. Za izpustitev zaprtega salvadorskega sindikalista so se zavzeli tudi italijanski sindikati. Enotna sindikalna federacije QJ&L,„UIL je včeraj odposlala generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v Ženevi brzojavko, v kateri se zavzema za skupni poseg pri salvadorskih oblasteh, da bi dosegli osvoboditev zaprtih sindikalistov, med katerimi je tudi Hector Recinos. Sindikati v brzojavki poudarjajo, da je italijanska sindikalna delegacija že obiskala Salvador 1. maja letos, ko je izrazila vso podporo salvadorskemu ljudstvu In delavcem. Po zadnjih tragičnih nemirih v tej deželi in po aretaciji večjega število sindikalistov italijanski delavci še enkrat izražajo svojo solidarnost salvadorskim delavcem. Zaradi vedno večjega števila žrtev in ker se spirala nasilja še naprej odvija se e-notna sindikalna zveza tudi zavze ma za enoten nastop italijanskih demokratov in vlade, da bi skupaj prispevali k izolaciji nazadnjaške salvadorske vlade. Protest vinogradnikov Letalska nesreča pri Džakarti Zaradi bruhanja vulkana Hekie so na Islandiji «preseiill» črede ovac na varno (Telefoto AP) DŽAKARTA - Včeraj dopoldne je pri Džakarti iz še neznanih vzrokov strmoglavilo indonezijsko potniško letalo tipa «vickers viseount*. V nesreči je izgubilo življenje vseh 25 potnikov in šest članov posadke. Letelo, ki je povezovalo Bandžamar-sin na Bomeu z Džakarto, je strmoglavilo le nekaj minut pred pristankom na letališču glavnega mesta. Med potniki je bilo tudi nekaj tujih državljanov, a pristojne o-blasti niso še sporočile njihovih imen. bi prebila blokade. Taktika, ki so se je posluževali ribiči je bila v izkoriščevanju izredne premičnosti ribiških čolnov. Po zaključku tega spopada so dospele v Antifer štiri enote premične žandarmerije. Žan-darji so se namestili v notranjost pristanišča. En ribiški čoln je za-del ob enoto vojne mornarice, medtem ko je hotel preprečiti, da pristane, vendar škode ni bilo. Tudi v pristanišče La Rochelle so prispeli žandar ji. Medtem ko je postajal konflikt * ribiči vedno ostrejši, je francoski minister za prevoze, .Toel Le The; ule, najavil vrsto ukrepov, ki bi ščitili obrtniški ribolov. Vendar med ukrepi ni znižanja cen goriva, ki so ga zahtevali tako predstavniki in' dustrijskega kot tudi obrtniškega ribolova. V tiskovnem sporočilu je minister za prevoze povedal, da si vlada prizadeva za osnovanje skupne P°" iitike ribolova, ki bi zagotavljala kvaliteto uvoza, racionalno upravljanje sredstev in organizacijo trga-Ribiči bi se morali zavedati, da vsedržavna skupnost ne more sprejeti dejstva, da je zaradi neke manjšine paralizirana važna gospodarska panoga in da ie v dvomu varnost velikih pristanišč. To ne pomeni i*0" lirati ribiče od vsedržavne skupno-sti, ampak je vlada dolžna zagotavljati svoboden promet in vstop v pristanišča. Poročilo se zaključuje s trditvijo, da bo vlada to že na kakšen način dosegla. Predstavnik predsedstva vlade j* sprejel nekaj poslancev komunistu!' ne partije, ki so se pred palae® ministrstva spopadli celo s policijo« ker niso imeli dovoljenja, da vstopijo. Poslanci so predložili seznam zahtev, med katerimi je tudi ta. da gre sam ministrski predsednik v pristanišče Boulogne in začne poga* janja z ribiči. Komunistična partija zahteva tudi neposredno oddajani* pogajanj po radiu in izredno zasedanje parlamenta ter takojšnjo odložitev vsakršnega kazenskega ukrepa proti ribičem. Na sliki (telefoto AP) .pomorska bitka* med vojno ladjo in ribiški' mi Čolni. «Zgoraj ta» moti sindikate SYDNEY — Lastnik nekega lokala v Melbournu Peter Menniti s* je uprl sklepu sindikatov, naj umakne iz svojega lokala natakarice V «toplessu» (zgoraj brez). Mennih trdi, da so se mu posli (»večali z-3 700 odstotkov, na pol gole natakarice pa je primemo nagradil * zmanjšanjem delovnega umika m višjimi mesečnimi prejemki. NaP°' vedal je, da se bo boril pr*oti skl«- _____________________________________________pu sindikatov z vsemi silami. , .......................................................................................... Odstop kitajskega ministra za nafto sedanje se bo začelo v soboto, 30. avgusta, stalni odbor parlamenta pa zaseda že od četrtka, 21. avgusta. Temu plenarnemu zasedanju pripisujejo izredni pomen, ver naj bi označevalo konec prehodnega obdobja po smrti predsednika Mao Zedonga Vsekitajski ljudski kongres naj bi odobril spremembe, ki so nastale na vrhu partijskega >1* državnega vodstva po konfrontaciji med tako imenovanimi pragmatiki, ki jih pooseblja Deng Xiao-ping in pristaši »kontinuitete*, ki jih je predstavljaj predsednik Hua Guofeng. Kongres naj bi potrdil BARLETTA — Vinogradniki v nje. Vzrok za proteste je preniz-Barletti so med protestno mani- ka cena grozdja, saj jim grosi-festacijo uničili ogromne količine sti ponujajo le 70 lir za kilogram, grozdja, ki je bilo že natovorjeno medtem ko ga v drugih krajih na vlak in je bilo namenjeno v južne Italije baje plačujejo tudi Nemčijo. Vinogradniki so tudi po 200 lir za kilogram, blokirali številne ceste in ima Na sliki (telefoto AP): uničeva-obširen predel Apulije videz de- nje grozdja na železniški postaji v žele, v kateri vlada izredno sta- Barletti. PEKING — Kitajska sredstva množičnega obveščanja posvečajo izredno pozornost odstopu ministra za nafto Songa Zhenminga. Obtožujejo ga, da je zaradi malomarnosti pri uvajanju varnostnih postopkov kriv potopitve ploščadi za črpanje nafte v Pohaiskem zalivu pred devetimi meseci. V ne sreči je takrat izgubilo življenje 72 delavcev, poleg tega pa so zabeležili še 18 milijonov dolarjev škode. Časopisi, ki obtožujejo bivšega ministra za nafto in ministrskega podpredsednika Kang Shiena kot sokrivca, tudi poudarjajo, da mora začeti Kitajska bolj izkoriščati premog. Politični opazovalci na Kitajskem zato ocenjujejo, da te spremembe v pekinški vladi niso povezane s političnimi ukrepi, ampak so predvsem odraz tekmovanja med posameznimi ministrstvi glede prednosti, ki naj jih imajo posamezni viri energije. Odstop ministra za nafto je včeraj sprejela tudi kitajska vlada, ki se pripravlja na plenarno zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa. Za- Hu Yaobanga, ki je na petem plenumu centralnega komiteja postal generalni tajnik partije in je torej postal osebnost, ki stvarno razpolaga z vsemi pomembnejšimi partijskimi vzvodi. Zaupnico pa naj bi dal tudi Zhao Ziyangu, ki je pred kratkim postaj član politbiroja in ga je podpredsednik vlade Li Xiannian označil kot bodočega predsednika vlade, ki bo zamenjal Hua Guofenga. Le-ta naj bi ostal samo predsednik partije. DUŠAN ŽEUEZNOV lil. DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 56. Nemški polkovnik Heinrich Christl Tovariši sodniki! Pri tem vprašanju je treba specialno premisliti eno, ali ni morda v tem podano stanje nujne sile. Ker se njemu samo to konkretno dejanje o-čita, je treba vse te okoliščine pretehtati. Tovariši sodniki! Vi boste sodili v imenu ljudstva. To ljudstvo, ta narod je bil teptan, je bil ponižan, toda nikdar v svojem trpljenju ni izgubil pojma in vere v pravico. Siguren je bil ponižani in teptani slovenski narod, da bo prišel dan, ko bo lahko zahteval pravico. In danes je prišel ta dan. Tovariši sodniki! Z zmago ovenčani slovenski narod od vas ne bo ničesar drugega zahteval, kakor samo pravico. Tudi z zmago ovenčan ni pozabil na to, da mi ne bomo maščevali, ampak da bomo kaznovali to, kar kaznovati moramo in kar zahtevata vest in pravičnost. In zato, tovariši sodniki, naj končam s kratkimi besedami: kot zastopnik, kot branilec in kot ljudski za- stopnik vas prosim, da se ozirate na vse te okoliščine in na podlagi vsega tega izrečete le pravično sodbo.» Potem je prišel na vrsto obtoženi Christl s svojo zadnjo besedo. Predsednik: Obtoženi Christl, pristopite k sodišču. Kaj imate vi povedati v zaključni besedi? Christl: Pridružujem se izvajanjem tožilca, da nisem poveljeval četam, temveč bandam. Nisem bojazljivec in prevzemam odgovornost za vse, kar sem zapovedal, naročil ali dopuščal. Za nobenega od očitanih zločinov pa nisem nikdar izvedel. Moji oficirji so se mi v svojih poročilih lagali in me ogoljufali. Celo sodni oficir, jurist, mi je v primeru Bizjak naredil brezpogojno napačno poročilo. Sam sem naznanil ta primer sodišču že pred 10 meseci, ne da bi bil vprašan. Prav tako ustrelitev dveh partizanov. Umore domobrancev v Postojni sem takoj razčistil in zahteval kaznovanje krivcev. Osebno nisem niti enega samega primera zapovedal, naročil ali prikrival. Primer šapjan, glede katerega je bila včeraj zaslišana priča, ne more biti točen, ker v Šapjani ni bil en bataljon, temveč samo dva voda. Ta dva voda pa nista bila sposobna za večje akcije. Če sem prišel na pregled k četam, je morala biti četa navzoča in ni mogla biti v akciji. Storil sem vse, da bi odvrnil od prebivalstva in ujetnikov trpljenje. Predsednik: imate še kaj navesti. Christl: Ne. Predsednik: Lahko sedete. In konec polkovnika Heinricha Christla? Vojaško sodišče je obtoženega polkovnika Heinricha Christla obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Potem, ko so bile njegove proš- nje za pomilostitev na vseh instancah zavrnjene, je bilo pravici zadoščeno 18. avgusta 1947 ob peti uri zjutraj v Ljubljani. Nemški policijski stotnik Giinther Neubert Sedmi obtoženec po vrsti na Rainerjevem procesu je bil nemški policijski stotnik Giinther Neubert, ki je svoj najhujši zločin zagrešil tik pred koncem vojne prav na Primorskem, čeprav je izvajal teror in nasilje ne samo po ostali Sloveniji, temveč po vsej Evropi, kot je sam izpovedal v preiskavi. V obtožnici je o Giintherju Neubertu zapisano; •Obtoženi Neubert Giinther je prišel v začetku marca 1944 s svojo enoto I. bataljona 28. SS policijskega polka kot namestnik komandanta bataljona v Kranj, potem, ko se je že dve leti boril proti partizanom v Sovjetski zvezi in v Franciji ter je kot namestnik komandanta bataljona in pozneje kot komandir 11. čete 3. bataljona 28. SS policijskega polka izvrševal stalne akcije proti partizanom, združene s terorjem nad civilnim prebivalstvom, zlasti pa med ofenzivo na Štajerskem v decembru 1944 in januarju 1945 pod imenom «Schnee Gestobe« (Sežni metež), kjer je s svojo enoto jzvršil številna zločinstva proti slovenskemu narodu s tem, da so njegovi vojaki ubijali ujete partizane in civilno prebivalstvo ter ropali zasebno imovino. Kot komandir iste enote se je udeležil nemške ofenzive pod imenom «Friihling Anfarig« (Začetek pomladi) v sredini marca 1945 na sektorju Kropa - Blegaš - Hotavlje - Cerkno na Primorskem, kjer je njegova enota izvršila nadaljnja številna zločinstva proti slovenskem11 narodu ter ropala imovino Slovencev. Med drugim i0 njegova enota aretirala v vasi Podpleče pri Cerknem dva moška in tri ženske, katere je obtoženi Neubert na povelje nadrejenega dal justificirati s svojimi policisti na posebno okruten način, tako da so pred ustrelitvijo naščuvali pse, da so grizli ujetnike. Tako so bili ustreljeni med drugim: Sabadin iz Lajš pri Novakih in Šorli Frančiška iz Krope. V preiskavi je obtoženi Giinther Neubert izpovedal' «Rojen sem bil kot drugi sin nižjega uradnika Wil' helma Neuberta in njegove zakonske žene Ide, rojen* Krempin 9. aprila 1912 v Berlinu - Niederschonhausem S svojim šestim letom starosti sem obiskoval trirazredn0 pripravljalno šolo tamkajšnje reforme realne gimnazij0 in končal reformno realno gimnazijo. Leta 1922 sem za' radi službene premestitve svojih staršev presedlal na Friedrichvverderjevo višjo realko pri Berlinu, ki sem )° leta 1931 zapustil z najboljšim zrelostnim spričevalom« 5. oktobra 1932 sem vstopil kot prosilec policijske šol0 Brandenburg (Havel) v varnostno policijo Berlina. K° sem po enem letu končal vzgojni tečaj kot najboljši, sem bil prestavljen v Berlin za nadzornika Bereitschaftsdiensta« Ko je prišla Bereitschafts policija v sestav VVermacht*« sem se aprila 1930 vrnil k varnostni policiji in služil v okraju Charlottenburg varnostne policije komande Berlin - Zahod. Poleti 1936 sem bil prekomandiran na kuri1 A II (kandidati policijske oblasti) Poklicne policijske šol* v Berlinu, ki sem jo končal spomladi 1937 z oceno »dobro*;