Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 v. — Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu ,.Domoljuba", Ljubljana, SemeniSke ulice Stev. 2. Naročnina, reklamacije in Inserati pa: Upravnlštvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. nseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna fetltvrsta (Šestina „DomolJubove" širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. - Posamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poStno-hranilnlčnega urada štev. 824.797.------------ V Ljubljani, M 5. januarja 1906. Leto xix. Na prosu no letnika. Pogumno, a vendar z nekim strahom ubira „Domoljub" danes pot med svoje stare znance in prijatelje. Pogumno, ker vč, da si je v teku let pridobil toliko zaupanje in naklonjenost svojih naročnikov, kakor do ;edaj malokateri list na Slovenskem. Prepričan je torej, da bo vobče tudi sedaj dobro došel. A vendar s strahom. ker se mu za ovratnikom bere, da je dražji postal, in da tiste preklicane tri kronice utegnejo tuintam pretrgati staro prijateljsko vez. ki ga je toliko let vezala z njegovimi naročniki. Ker je bil „Domoljub" vedno odkritosrčen do vsakega, zato mu dosedanji njegovi prijatelji — in današnja številka se je še prav vsem razposlala — gotovo ne bodo zamerili, ako danes izpregovori zadnjo odkritosrčno besedo, zakaj je postal tednik in vsled tega dražji. Da naša stranka napreduje, da se naše ljudstvo vedno bolj izobražuje, da zato več misli in obilnejše dušne hrane potrebuje — da vsled tega za ljudstvo več ne zadošča list, ki izhaja samo dvakrat na mesec: vse to smo že parkrat jasno in glasno povedali. Vse teži naprej, vse se iz-pc jolnuje^in razvija, ali naj samo slovensko katoliško ljudstvo, za čegar glasilo se ponosno šteje „Domoljub", ne pokaže, da hoče vštric korakati z drugimi narodi? Kdor ne napreduje, nazaduje — pravi pregovor; in ta pregovor ima tudi z ozirom na domoljubov" razvoj popolno veljavo. Zato smo se že z ozirom na splošni napredek med našim narodom in posebej v naši stranki odločili za razširjenje ..Domoljuba" v tednik. Pa ko bi tudi tega ne upoštevali, bi bili vendarle prisiljeni ta korak storiti. Silijo nas namreč k temu naši nasprotniki. Vsem bravcem „Domoljuba" je še dobro v spominu rajni ..Rodoljub" neblaže-nega spomina. Ce tudi nikoli ni imel bogve kake veljave, je vendar po posameznih krajih veliko škode naredil. Po njegovi smrti so liberalci takoj izprevideli, da brez lista za ljudstvo pisanega, ne opravijo ničesar. In ustanovili so „Gorenjca", kmalu nato „Notranjca" in pred kratkim Dolenjca". A to nič več po zgledu prejšnjega „Rodoljuba" na 14 dni. temveč kot tednike, v prepričanju, da le s takimi listi morejo uspešno voditi boj zoper katoliško - narodno stranko. In tudi glede cene niso nobenega pomisleka imeli, temveč določili kar 4 krone kot letno naročnino. Dragi „Domoljubovci"! Ali smo smeli za liberalci zaostati ? Ali bi bil raven boj štirinajstdnevnika s tremi tedniki? Ali bi bili mogli vaše koristi v takem položaju uspešno braniti? Za nas je bilo torej jasno kot beli dan, da treba za vspešno borbo enakega orožja. Ne zamerite pa tudi, ako se drznemo vas, predragi dosedanji naročniki in prijatelji, naravnost vprašati: Ali se boste dali vi v požrtvovalnosti od liberalcev prekositi ? Ako liberalci žrtvujejo za svoje manjše in slabše liste 4 krone, ali ne boste radi utrpeli vi 3 krone za list, ki je bil že dosedaj skozi vsa leta vaš naj-iskrenejši zagovornik in obeta, ostati tak tudi v prihodnje? Ako store nasprotniki toliko za slabo stvar, ali ne boste vi vsaj toliko za dobro? Zato »Domoljub" trdno pričakuje, da jih bo le prav malo nezvestih izmed hrabre čete, zbrane okoli dosedanjega starega svetovalca. In da tudi plačevanje ne bo tako bolelo, prav rad sprejema naročnino tudi samo za pol leta (1 K 50 v), druga polovica pa se lahko plača pozneje med letom. In ako eden res vse naročnine ne zmore, dobi naj prijatelja, ki še ni bil naročnik, pa naj s skupnimi močmi omogočita »Domoljubu" pot pod domačo streho. Res, ako tudi vsak mož, vsak mladenič ne more biti naročnik na „Domoljubai', vsaj vsaka slovenska katoliška hiša premore toliko, da s tremi kronami odpre vrata temu najboljšemu hišnemu prijatelju. Za družino, bivajočo v taki hiši, bo Domoljub" vir pravega blagoslova: zdravega vsestranskega poduka in poštene domače zabave! Kmečka beseda in - »Domoljub". . Naši kmečki gospodarji se v sedanjih razmerah in novih gospodarskih potrebah vedno sklicujejo na nekdanja leta in se ozirajo na gospodarstvo naših starih pradedov. Ne da se tajiti: marsikaj dobrega so imeli stari časi; in ne bilo bi prav, ako bi sedanji rod vse vprek zavrgel kar so naši stari visoko cenili. Vendar splošno se je gospodarski položaj toliko izpremenil, da treba za sedanje gospodarstvo vse drugačnih, modernih kulturnih pripomočkov, ako nočemo zaostati in sami biti krivi gospodarskega propada. Sleherni kmet čuti, da njegovo gospodarstvo ni na tisti višini, kakor bi moralo biti, spoznava, da treba zboljšanja, pomoči, ako se hoče ohraniti. Ne zadostuje pa samo tožiti, da so davki veliki, dohodki majhni, nič ne pomaga tarnati o hudem boju za gospodarski obstanek — ako se kmetje sami ne zganejo in vsega ne store, da si zboljšajo svoje stanje. Hvala Bogu — že se je začelo v tem oziru daniti. Po deželah, ki so v gospodarskem oziru veliko pod nami, so se začeli kmetje krepko organizirati, in te kmečke organizacije od dne do dne krepkeje dvigajo svoj glas in poživljajo državo, naj varuje kmečki stan in naj vse stori, da bo trdno in zdravo poganjala ta korenina vsake države. Tako je prav, tako se moramo tudi mi ganiti, slo venski kmetje. Zahtevati moramo primerne zakonodaje za kmečko gospodarstvo. Edino v okviru dobrih kmetijskih postav se moremo obvarovati gospodarskega propada. Le tako se morejo zvišati naši dohodki in zmanjšati naši stroški, le tako se zopet povrne blagostanje v naše vrste. Zato je vsakega zavednega kmečkega gospodarja dolžnost, da se za- nima za gospodarsko politiko in za vse, kar je s tem v zvezi Sveta mu mora biti skrb, komu da svoj glas pri volitvah poslancev v državni in deželni zbor, živahno mora zasledovati državnozborske razprave, zlasti kar se tičejo kmečkega stanu in tako vršiti neprestano kontrolo, ali izvr šujejo od njega izvoljeni poslanci svoje dolžnosti in svoje obljube ali ne. ' Ker pa kmetje ne morejo v državni in deželni zbor. da bi tam na galeriji zasledovali razprave, zato so hvaležni „l)omoljubu", da jim je v tem oziru šel na roko in jim prinašal tozadevna poročila. V prihodnje bo „Domoljub" zlasti takim razpravam posvet 1 še več. prostora in kedar bo v državnem ali deželnem zboru se govorilo in sklepalo o zadevah, ti-čočih se kmečkega stanu še bolj natančno o njih poročal. Kot tednik bo tudi veliko ložje odprl svoje predale v obilnejši meri socialnopo-litičnim in narodnogospodarskim razpravam. Dobro bi pa bilo. ako bi se brihtne glave med kmeti same zganile in odkrito povedale svoje želje. Pogum velja, le pero v roko, če tudi je žuljeva in neokretna: misel, dobra misel je glavna stvar, oblika se pozneje že kako najde. Iz kmečkih vrst samih mora priti živa beseda o tem, kje kmeta čevelj žuli, pa tudi pameten nasvet, kako popraviti ta čevelj, da ga ne bo več žulil. Tudi taki kmečki besedi bo „Domoljub" rad odprl svoje predale; saj je v prvi vrsti list, posvečen koristim našega kmeta. Zato: kmet na dan v domoljubu"! Političen pregled. Iz državnega zbora. Zadnje državnozborsko zasedanje, katero je bilo zaključeno 18 decembra, je bil« zlasti t zadnjem času precej živahno. Naj važnejša je bila razprava o volivni pre«sn«vi, ki dela zlasti Poljakom in Nemcem precej skrbi, ker se ptvi boje, da se skrči števil« njihovih poslancev v prilog Rusinov, slednji pa odločno zahtevajo, da vlada pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi se zmanjšalo število nemških poslancev. Draginske doklade. Po razpravi o volivni pre«snovi je bilo vloženih v državnem zboru cela vrsta nujnih predlegov za zvišanje plač državnim urad- nikom in uslužbtneem. Pri državnih uradnikih je hude graje vredno to, da mora uradniški novinec državi delati tlako dve, tri, tudi štira leta brez vsake plače. Posledica je, da se mora mlad uradnik zadolžiti ali pa da splezajo na ur?dniško lestvo sinovi le imr-vttejš h stanšev. Zbtrnica je posvetila temu vprašanju veliko pozornost, disi je o tem sklepala jako hitro, zlasti ker so bili nujni predlogi vloženi od različnh strank. Zberaica je z dvetretinjsk« večino pritrdila nujnosti predlogov. Pri tej razpravi so vodili sicer mnoge poslance sebični nameni, ker se bližajo volitve. In to je m«ral pri tej razpravi vsak obsojati. Posamezni poslanci, ki zastopajo večja mesta, torej uradništvo, kar čez noč vržejo v zbornico kopic« nujnih predlegov brez vsake računske podlage, brez vsakega treznega računa prav kakor naši liberalci v kranjskem deželnem iboru. In to je grd«! Zato naglašamo, da naj poslanci pri nujnih predlogih ne govore samo skozi okno do svojih bodočih volivcev, na tihem si pa mislijo: Vlada pa naj skrbi, kje dobi pokritje. Naravnost izpovemo, da to ni lepo. S tujimi rokami more vsakdo gade loviti ali koprive trga'i. Vlada naj v prvi vrsti skrbi, da v svoji službi ne b«de izrabljala neplačanih tlačanov. Nižjim uradnikom in uslužbencem naj da primerne plače, poleg tega pa naj izboljša upravo sploh. Vedno je boljše za državo in prebivalstvo manj, a dobro plačanih uradnikov, nego velika armada izstradanih ljudj, ki ne m«rej« ne živeti ne umreti in v svoji nezadovoljnosti množele trume mejnarodnega duševnega beraštva. Nadaljne razprave. V zadnjem zasedanju so obravnavali tudi vprašanje o avstrijski trgovski mornarici. Poročevalec je bil isterski poslanec Vukovič, pa tudi grof Sternberg je povedal marsikater« pametno o avstrijski upravi. Poslanec Silvester je utemeljil nujni predlog o podaljšanju zakona glede manjših krajevnih železnic, na kar je izjavil vodja železniškega ministerstva Vrba, da vlada pripravlja nov zakon, ki dovoljuje 18 do 20 manjših železnic Belokranjska železnica. Pri omenjeni razpravi je stavil poslanec Pfeifer na vlado sledeče vprašanje: Dae 5. oktobra 1.1. je zbornica »dkazala nujni pred-l»g poslanca Šukljeta glede dolenjske železnice skezi Belo krajno železničnemu odsiku z naročilom, da čimpreje o njem poroča. — Preteklo pa je že več tednov ne da bi bil sklican železnični odsek. Dovolim si torej vprašati g. načelnika: Ali hoče takoj sklica" odsek, da se posvetuje o tem, za deželo t kranjsko in držav« tako važnem vprašanju? „Našu baron Švegel je kot načelnik želez niškega odseka na to odgovoril, da je šde pred nekaterimi dnevi dobil v roke dotični nujni predlog a hoče v kratkem sklicati odsek. Začasni proračun. Najvažnejša točka zadnjega zasedanja pa je bila vsekakor začasni proračun. Pa tudi pri tej razpravi se je vleklo vprašanje o volivni preosnovi kakor rudeča nit po zbornici O proračunu kot takem niti poro-čevavec Skene ni govoril, ker začasni proračun le pooblašča vlado, da sme do 1. julija 1906. pobirati dosedanje davke in priklade. Ko se je poleg drugih govornikov še poslanec Wo f nekoliko pokregal čez slovansko povodenj in vitez Gorski označil stališče poljskih poslancev, je b la razprava o preračunu končana in zbornici je z veliko večino odobtila začasni proračun in tako potegnila saj za krattk čas vlado iz zagate. Napad na zakon. Nasprotniki krščanstva so osnovali v zbornici cdbor, ki hoče razkristjaniti zakonsko zvezo. Ta odbor je sestaven iz nemških liberalcev, vsenemcev in socialnih demo kratov. Sami „lepš>" ljudje. Manjka pa v tem odboru popolnoma Slovanov. Niti enega Poljaka, Čeba ali Jugoslovana ni v njem, in seveda tudi nobenega nemškega katoličana ali protijuda (antisemita.) 11 tega že razvidimo tudi kak bo položaj v zbornici, ko pride predlog na vrsto. Seveda bi nasprotniki krščanstva radi svoj predltg stisnili skoz zbo-nico še pred volivno preosnovo. Bomo videli, če se jm posreči. Dolžnost katoli škega ljudstva pa je, da stoji na straži in da z odločnostjo brani svetost in nerazdružnost zakonske zveze. Na Ogerskem. Na Ogerskem se še zdaj ni zjasnilo. Splošno sodijo, da ostane tu položaj dalj časa neizpremenjen, ker vladar ni dovolil odstopiti Fejervarijevemu ministerstvu, ki hoče hoditi po pričeti poti in bo storilo vse, da napravi red z uporabo vseh ustavnih sredstev Pogajanj z združenimi strankami ne prične takoj. Vladni krogi trdijo, da se morajo združene stranke prgajati le s sedanjim mini-sterstvom, ki je pripravljeno z vsemi sredstvi pospeševati miren razvoj zmed. Večina voditeljev je zapustila Budimpešto, kamor se povrnejo po praznikih. Sedanji vladi nasprotujoči krogi so se posvetovali o novem programu, ki naj bi bil tak, da ga lahko vladar potrdi. Medvarski zakon na Hrvaftkem. Na Hrvaškem je veliko razburjenje, ker Je sabor sprejel medverski zakon, kar sma- trajo katoličani kot krivico za katoliško ctrkev na Hrvaškem. Postavili so se proti te-nu škof e, časopisi; nabrali so 30.000 podpisov proti tej postavi. Proiivil se pa ni sivolasi zagrebški nadškof dr. Posilovič, češ, da zakon ne nasprotuje verskim resnicam. Žito nekateri listi pozivljejo nadškofa naj odstopi. Makedonsko vprašanje. Na Balkanu se je začelo |asniti. Zadnji čas sta bila dva shoda, ki sta jako pomenljiva. Po celi Bolgariji z veseljem pozdravljajo zedinjenje razdrobljenih bolgarsko makedonskih vstaškifc čet, zedinjenje namreč pristašev generala C mčeva in pristašev Gru-jeva in Sarafova. Z isto radostjo so pozdravili tudi ststanek vsebolgarskega makedon skega posvetovanja, ki je po štiridnevnem posvetovanju sklenila, da se takoj ustanovi .makedonski dobrot*orni odbor", da gmotno in tudi drugače podpira zatirane Bolgare v Makedoniji. Na tej konferenci je bilo zbranih 297 odposlancev iz cele Bolgarije. Ta dogodek ni brez pomena. Združili sta se namreč za skupen namen in skupno delo dve makedonski diuštvi, ki sta se doslej sovražili in preganjali, da drug drugega niti pozdravil ni na ulici. Na shodu so se tudi posvetovali, kje in kako dobe potrebni derar za vstaške odbore. Seje so bile jako burne, a končno le vspešne. Zbrani so bili najuglednejši bolgarski politiki in državniki, trgovci in sptoh vplivni možje. Akoravno so si v domači politiki budi nasprotniki, sedaj so bili edini v makedonskem vprašanju. Novega odbora prva naloga je, da z vsemi silami dela na to, da Turčija izpusti iz zaporov mnogobrojne nedolžne jetnike. Kakor vse kaže, se je začelo po Bolgariji novo gibanje, novo delo, ki utegne biti začetek krvavih dogodkov v Makedoniji. Revolucija v Moskvi. Vsi listi obširno potočajo o krvavi pre-kuciji, ki se je vršila 22. in 23. decembra v Moskvi. Uporniki so hoteli mesto dobiti v svojo last ter zasesti kolodvor, mestno hišo in proglasiti začasno vlado. Proti njim je nastopilo vojaštvo. Topničarji s topovi in strojnimi puškami so bili nastavljeni zlasti na glavnemu trgu. Grozni boji so trajali tri dni. Topništvo je streljalo. V hiši nekega ravnatelja je bilo 500 upornikov, ki se niso udali toliko časa, da so vojaki topove nanje namerili. Drugo hišo, kjer so bili uporniki, so vojaki dobesedno razrušili, ker so uporniki nanje streljali. Število upornikov cenijo na 60 tisoč. Poroča se, da je bilo mrtvih in ranjenih do 15.000 oseb. Uporniki so plenili prodajalnice. Posebno hrabro in nauami- . ljeno so se obnašale ženske Moskva izgleda kakor oblegano mesto. Revolucija doslej ši ni zadušena docela, ker vstaši Še vedno grade barikade. Vojaki so izmučeni. Položaj na Ruskem. Ogromna Rusija, ki je doživela v minulem letu svoj največji poraz, kar jih pozna njena 7g dovina, krvavi tudi še danes iz tisočerih ran. Dobri car, ki bi vsem rad ustregel ne ve, kako bi se rt-š 1 revoiucje, ki ra vsth straneh dviga svoje krvave roke. Koliko najzvestejših slug carskegi samo-držtva je končalo menlsko orožje! D lav-stvo stavka, kmetje se upirajo, meščanstvo snuje zarote, ž d neti nezovoljnost. A proti revoluciji Rusiji sovražn h str*m se dviga protivstaia ljudstva, ki je carju zvesto. Dva sovražna tabora si stojita nasproti. Ujajmo da car z odločnim dejanjem da Rusiji sedanjim razmeram primerno ustavno obliko in zatre upor sovražnih strank. Črnogorski knez prisegel na ustavo. 19 decembra minulega leta je bil zgodovinski dan za hrabri dasi mali črnogorski narod. Knez Nikolaj je namreč prisegel na ustavo Pred prisego je imel prestolni govor, v katerem je nagla šal: Zgodovina bo priznala, da je sedanji črccgorski knez zagotovil red in mir v svoji državi in navadil prebivalstvo na pokorščino. Samodržtvo ni oviralo napredka in razvoja v Črni gori, marveč je bilo potrebno do zdaj. Knez je prepričan, da je končana za Črno goro doba samodržtva, in je sklenil zato uvesti drugačen način vlade, ki bo provzročil daljši napredek Črne gore. Knez je napovedal, da bo morala rešiti skupščina ustavo kakor tudi organizacijske zakone za ureditev vojaških, finančnih, ver&k h in šolskih zadev. Z ozirom na zunanjo politiko je naglašal knez, da je dolžna Črna gora za Bogom največjo zahvale Rusiji. Spominjal se je tudi mogočnega vladarja sosedne države, cesarja Franc Jožefa, s katerim nista bila nikdar osebno sprta, kar je najboljše jamstvo za prijateljstvo in dobro sosedno razmerje. Knez je še govoril o razmerah z ostalimi državami. Naglašal je, da veže prijateljstvo Črno goro z Italijo in Nemčijo in da je prijazen Črni gori nemški cesar Viljem in da upa isto od angleškega kralja. Osobito pa je naglašal ozke narodne in sorodne odnošaje, ki vežejo Črno goro in Srbijo. Spominjal se je tudi Bulgarije in bolgarskega kneza. Sedaj je odpotoval knez v Rim. LISTEK. Pri fotografu. (V. Kosmak.) Kje sc aeki vzeme toliko snega? Čez noč ga je padlo že čez kolena, pota in ceste so zametene, da ni mogoče voziti niti z vozom niti s sanmi. In sneg še vedno nale-tava v gostih kosmih, kot bi se berači trgali v zraku. Srečno sem prišel še pred tem časom v mesto, kjer zdaj sedim brez dela in čakam lepšega vremena. Najel sem svojo sobo in si malo edpečil. Toda pestalo mi je dolg čas. Kaj storiti? Sklenil sem da grem nekoliko po mestu, pogledat to in ono. Oblekel sem gorko suknjo, nataknil rokavice in odšel po mestu. Pred neko hiš« zagledam tabla, kjer je bilo z velikimi črkami napisano: JANEZ KAVKA, fotograf, zvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ceno in okusno. Aba! mislim sem si; fotograf, to je slikar, ki dela podobe s strojem. To sem že večkrat slišal a njem, kaj ko bi se dalo to enkrat videti. Poskusimo! Stopil sem v vežo in potrkal. .Dalje", oglasil se je nekdo in hitel adpirat vrata. Prišel mu je nasproti suh možiček, z dolgo sivkasto brado in še daljšimi lasmi. Poklonil se je uslužne in ponižno vprašal kaj želim. „Rad bi si malo ogledal vaše orodje ali vaš stroj, s katerim delate slike." Pri teh besedah se je fotograf nekam namrdnil, a hitro zopet napravil prijazen obraz in dejal: nProst', da je vera zasebna stvar, v resnici pa oni sovražijo krščanstvo nad vse. To pokažejo pri vsaki pril ki. Tudi letos so za božično številko nphovega čis pisa „Rdeči prapor" napisali članek z očividnim namenom, da odvrnejo sodruge od praznovanja božičnega praznika; hoteli so jih privesti tako daloč, da ne bi šel nobeden v cerkev. Pisec do-tičnega članka ne veruje v božanstvo Kristusovo in pravi, da je tekla kri na Golgati brez vsakega uspeha, in da je kristjanom božič brez pomena, da bode božič ljudstvu šele tedaj, kadar zmagajo socialni demokratje. Upamo, da ne bomo dočakali tako kmalu socialistične zmage, ker potem gorje kmetu, gorje tudi delavcu! Prodajalci znamk so imeli v Ljubljani dva shoda, na katerih so se raz-govarjali o zboljšanju svojega položaja, ki je sedaj jako žalosten, ker skero nič ne za služijo pri prodaji znamk. V Tržiču je umrl po jako mučni bolezni ond.tni jako priljubljeni g. nadučitelj Jožef Kragl. Bil je šolnik v pravem pomenu besede, kakršnih je malo na Kranjskem. Vzgojeval je šolske učence vedno v krščanskem duhu. Kako ga je vse spoštovalo in ljub lo, se je pokazalo ob pogrebu, ki se je vršil pretečeni petek. Naj počiva v miru! Liberalci-hinavci. Vso svojo nesramnost so zopet pokazali liberalci pri volitvi deželnega poslanca namesto umrlega g Pakiža. Sami se niso upali postaviti kandidata, zato so vjeli na 1 mance bivšega žu pana sodraškega Jurija Drobniča. S cer so trdili, da je neodvisen kandidat, v resnici je pa popolnoma odvisen od loškopotoškega Rusa, ki se je zanj potegoval na vse kriplje. Volivni oklic za Drobniča je bil tiskan v oni tiskarni, kjer se tiska ukazani „Slov. Narod". Ta list je priporočal kandidaturo Drobničevo. In sedaj naj še kdo verjame, da je bil Drobnič samostojen kandidat in da bi v slučaju izvolitve bil divjak! Pomilujemo g. Drobniča, da se je dal zapeljati liberalcem in strank', ki se bori vedno proti kmetu, kateremu ne prizna nobenih pravic. Umeščen je bil 21. dec. č. g. Anton Oblak ca župniio Šr. Lovrenc ^b Temenici. Za goriškega nadškofa bo najbrže imenovan stolni kanonik dr. Sedej. L'beralni Lahi se zelo hudujejo že sedaj nad tem imenovanjem zato, ker je veleč, gospod dr. Sedej — Slovenec. Kranjski učitelji so imeli shod v Ljubljani radi povišanja plač. Silno so zabavljali čez slovensko ljudsko stranko, ki ne pusti, da se pov.šajo deželne naklade, ker so kmetje že tako preveč obdavčeni. Libe ralci so za povišanje plač učiteljem, a tega ne povedo, kako in kje dobiti potrebni denar. Liberalna stranka, ki ima večino v deželnem zboru je tako slabo gospodarila, da so deželne finance na robu prepada. Po od-tegnjenem pokritju znaša nedostatek že sedaj 661000 K, a bo še narastel na 800 000 K. Ta bo še nepokrit in liberalci si hočejo pomagati še z velikim zvišanjem naklad, Učiteljem hočejo zvišati plače na račun kmeta tako, da bi listi, ki plača 30 krajcarjev od goldinarja moral potem plačati 70 krajcarjev. Slovenska ljudska stranka bi bila izdajalka ljudstva, če bi kaj takega dovolila. Tudi naša stranka pripozna bedo učiteljskega stanu in je pripravljena zvišati plače, kakor je njen načelnik dr. Šusteršič v deželnem zboru povdarjal, a denarnih virov je treba iskati drugje, a ne pri kmetu. Učitelji se silno motijo, ako mislijo, da jih bodo rešili liberalci njih stiske. Po izdajskih dejanjih bi jih morali veidar že poznati, da se vse mih obl u^e — hinavske. Zaupni shod nameravajo liberalci sklicati v LiUbljano. No, radovedni smo, kdo bo pr šel na tak shod hinavcev in izdajalcev Kakšni ljudje bodo zastopani na tem shodu, to nam je pokazala R bnica. Vse pošteno slovensko 1 j uds t vo je na strani .Slovenske ljudske siranke", a pijani raz grajači in podli siroveži so liberalna banda, ki zna preklinjati in tuliti. Njihovo delovanje obstoji le v psrvanju in zabavljanju. Tiste ljudi, ki bodo prišli na ta shrd, bomo razkrinkali pred vsem slovenskim ljudstvrm, da se jih bo znal vsak pameten in razsoden človek ogibati. V Ljubljani je začelo prav živahno delovati drušivo „A b s t i n e n t", ki seje šele nedavno ustanovilo, kakor je svoječasno že poročal .Djmoljub". Do s. daj ima že nad 70 članov, ki so se zavezali s častno besedo, da ne bodo pili gotev čas nobene opojne pijače. 7. januarja bo priredilo društvo predavanje v Ž a l i n i na Dolenjskem, ker se je v tej okolici priglasilo že lepo število članov in članic. — Društvo ima v Ljubljani gostilno na Dolenjski cesti, kjer se točti»lk>h«lne pijače. Nemški listi dunajski so prinašali v božičnih številkah izjave najvplivnejših poslancev, kaj mislijo o splošni in enaki volivni pravici. Vsi so priznali njeno potrebo. Zelo obširno in modro sestavljena je bila zlasti izjava državnega in deželnega poslanca dr. Ivana Šusteršiča. Izobraževalno delo »Slovenske krščansko socialne zveze'. Iz ^Društvenega koledarčka" „Slovenske krščanske-socialne zveze" posnemamo, da so imela „Zvezina" društva v preteklem poslovnem letu 606 javnih predavanj, 164 dra m a t ični h predstav, 133 veselic, 1 19 izle-t o v. Društva »Slovenske krščansko-soci- alnc zveze imajo 115 knjižnic s 3 3.94 3 knjigami, pevskih zborov imajo 44 s 722 člani in t a m -b u r a š k i h zborov s 189 člani. To pa še ni natančna statistika, ker nekaj društev ni poslal« izkazov. V svrho natančne statistike naj društva natančno beležijo vse svoje prireditve ! To je vsekakor lepo izobraževalno delo, na katero je »Slovenska krščansko socialna zveza" lahko ponosna. Najsetodelo tekom prihodnjega leta na Slovenskem podvoji! Gorenjske novice. g St. Vid nad Ljubljano. — Blaž Potočnikova čitalnica je imela na novega leta dan redni letni občni zbor. Iz občnega zbora povzamemo, da je čitalnica v letu 1905. imela 106 članov, 3 veselice in 2 izleta, dohodkov 577 K 15 vin., stroškov 571 K 63 vin. Za prihodnjo 3'etno dobo se je sestavil sledeči odbor: Andrej Kregar, predsednik; V Zabret, podpredsednik in tajnik; Aot Belec, blagajnik; Ign. Nučič, knjižničar; Iv. Rus, pevovodja; Simon Jo-van, Fr. Bernik, Fr. Kunavar, M. Brodnik, Fr. Bizjak, Miha Kunaver, odborniki; namestnika: Fr. Bitenc in Fr, Vidmayer. — Izmed sklepov občnega zbora omenjamo le dva najvažnejša: 1. Reden društveni shod bo imela odslej čitalnica vsako nedeljo popoldne od 4—6. ure v društvenih prostorih (pritlični prostori v hiši katol. društva rokodelskih pomočnikov.) — K tem shodom imajo pristop člani čitalnice, njih družine in prijatelji. 2. Ustanoviti se mora „č e b e 1 i c a", ki naj zroji prej ko mogoče. Jasni se. Mnogo se je govorilo in tudi obrekovato, da je tukajšnje katoliško društvo rokodelskih pomočnikov razpadlo in da se je društvena hiša vsled obilnih dolgov morala prodati. Na občnem zboru čitalnice pa je oskrbnik društvene hiše, g. A. Belec na željo mnogih zborovalcev podal po številkah natančno poročilo, iz katerega smo zvedeli veselo novico, da društvena hiša ni prodana; marveč je še last društva, rokodelskih pemočaikov in d« so že leta 190 5. iz stanarine pokrile obresti dolga in davki. Ako bo šlo tako naprej, se bo v kratkem začel tudi dolg manjšati. Torej vendar smemo upati, da bo katol. društvo rokodelskih pomočnikov enkrat zopet vstalo k življenju. Bog daj kmalu! Umrli sot Marija Žan, sestra preč. g. I. Žan-a, duhovnika v Ljubljani; in 28 Itt stari Vinko Jaklič, večleten ud čitalnice. Imel je lep pogreb, katerega se je udeležila čitalnica z zastavo in domače gasilno društvo, mtšan zbor mu je na grobu zapel ginljivo žalostinko. — Marija Robida vd. Škofova, ki je že 9 let vsled mrtvouda me- ■ rala biti v postelji. Sedaj jo je Bog rešil ' hude bolezni. — N. p. v. m! g Iz Doba pod Ljubljano. Nekaj ■ o našem izobraževalnem dvuštvu. Enoletno dete je, a polno življenja in korajžno tako, da se nikogar ne boji, tuči onih učenih gospodov ne, ki nosijo liberalna očala in se našemu društvu močno naprotni. Kaj jim je starilo hudega, zares ne vemo? Ali so nam ti gospodje nevoščljivi, ker se hočemo iz obraziti? Vsako nedeljo pridemo skupaj, prebiramo časnike, posebno radi beremo sobotnega Slovenca; potem pa kritiziramo, da je veselje. Vsa zasluga pa gre našemu čast. gosp. kapelanu, ki ves prosti čas, ki ga imajo, v prid društva darujejo. Predavanj smo imeli tekom leta veliko, zanimivih in podučnih, n. pr.: o avstrijski zgodovini, o socijalizmu itd. Zadnji govor, ki ga je imel gospod tajnik, je bilo natančno poročilo o petem avstrijskem katoliškem shodu. Nedavno smo otvorili svojo knjižnico; dobro je takrat govoril eden naših fantov — pa saj bi mi večkrat sami nastopili, zato težko pričakujemo že davno obljubljene zbirke poljudnih govorov. Posebno veseli smo zbirke ljudskih iger. Že parkrat smo nastopili na odru — na kar smo posebne ponosni, in sicer brez suflarja — in smo vselej spravili gledalce v najboljšo voljo. Seveda pridno hodimo k skušnjam in pri tem se ob enem učimo koristnih stvari za svoj prihodnji poklic. Hudomušni dopisnik bratskega ihanskega društva nas je v zadnjem dopisu nehote malo uščipnil, češ, brez koristi je vsaka igra, če se prej gledalcem ne razloži. Dobro st nam dali nauk, ki smo si ga dobro zapomnili in že pri zadnji igri „Dr. Vseznal in Štipko Tišek" porabili. I.borno je rešil to nalogo sam .atpko" ki je pravcati rojen igralec? Stdaj se učimo dve igri naenkrat, ki jih v kratkem predstavimo. g Iz Oselice. V ozirom na dopis v 23. št. nDom<>ljUba" smo od druge strani dobili popravek, da ni vse tak6 budo kakor se v onem dopisu popisuje. Res je, da je občinski odbor naložil naklado na vžitnino, kar je tudi prev; vendar je pretirano da bi žganjekuhi dajali strankam kar toliko žganja, da bi se potem še v cerkvi vsled tega nerodno vedli. To bi mogel biti le kak posamezen slučaj. Dopisnik tudi kliče oblast na pomoč, ki bi nadzorovala policijske ure po gostilnah, češ da se pogostokrat pije čez policijsko uro. Resnici na ljubo bodi povedano, da se licence za odprtje gostilen čez ure daje morda komaj enkrat v letu, in tudi plesi so silno redki, morda ob kakem ženitovanju Prepričani smo, da je dopisnika vodila dobra volja, ko je poslal v svet one vrstice; a tudi nam naj nikar ne zameri, če se potegnemo za čast domačega kraja! Torej brez zamere! g Iz Kranja. Silvestrova veselica društva „Kranj" se j« kakor vsako leto jako dobro obnesla. Dvorana na „Novi pošti* je bila tako polna, da jih je morale mnego oditi, ker niso dobili prostora. Izvrstno je zlasti uspela vesela igra „Rusofil", ki je popolnoma primerni za zabavne večere. Igralci in gdč. igralke so znali izvrstno izrabiti vse komične položaje, tako da je bilo obilo smeha. Jako lepe in značilne so bile tudi njih maske. Popolnoma kos svoji nalogi pa sta bila tudi mešani zbor in godba na lok pod vodstvom g. kaplana Hybdška Pokazalo se je, da spletke od gotove strani ne dosežejo ničesar več nasproti društvu, ki je že tako utrjeno. O polnoči smo se nasmejali dovtipom priznanega govornika, zazrli alegorijo: staro in novo leto in si voščili tudi med seboj „Ve-selo novo leto!" g Gorenjec se je v predzadnji številki kar izpremenil. Lansko leto je bil ^Slovenec" podrezal včasih v naši mestne gospodarstvo, pa je zadel vselej v sršenovo gnezdo in „GorenjecM je okrcal dopisnike, češ da je vse v krasnem redu. Na koncu leta pa ga je spekla vest, in našel je lepo število naprav, ki bi jih lahko imeli, pa jih nimamo, pa ne morda po krivdi sedaj vladajoče klike! Nas te odkrite priznanje srčno veseli in smo zanje jako hvaležni. Samo eno je pozabil dotični dopisnik — pa menda brez os.bnih ozirov — bolnišnico, katero ima naše mesto že zdavne sezidane, pa se v njej k večjemu vrše — vojaški nabori in godbene vaje. Toliko še ,Gorenjcu" v blagohotno uvaževanje! Iz radovljiškega okraja. g Najstarejši mož na Brez-nici je umrl dne 18. decembra, namreč Aaton Mežek, rojen 11. januarja 1811. Pokojnik je stari oče duhovnikov Jožefa in Janeza Pristov. Do zadnjega je bil popolnoma bistrega duha in čvrstega zdravja. Naj v miru počiva blagi starček! g Umrla je v Kropi občespošto-vana gospodinja Gj&peršič. Bila je pravi vzor dobre katoliške matere. — V Kranjski gori je umrl dne 27. decembra F. Bukd>nek, trgovec, načelnik cestnega odbora in bivši župan. g Občinski zastop srednje-vaški v Bohinju je imenoval v seji 21. decembra častnim občanom gospoda c. kr. okrajnega glavarja radovljiškega Otona pl. Detela zaradi izredaih zaslug za imenovano občino. Z njegovo pomočjo je Srednja-vas ob času velikega požara prejela prav izdatne podpore. V isti seji je imenoval občinski zastop častnim občanom tudi gospoda državnega in deželnega poslanca Josipa Pogačnika v znak hvaležnosti, ker se je veliko trudil, da je priboril Bohinjcem tako potrebne planine in da se je kupčija med verskim zakladom in Bohinjci posrečila. g Javen shod je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj na dan sv. Štefana v Gorjah. Govorili s« gg. poslanec Pogačnik, duhovni svetnik Ažman in župnik Mrak. Gotovo so taki shodi velikega pomena za politično izobrazbo našega ljudstva; zato je želeti, da bi se vsako leto prirejali v vseh večjih krajih dekanije. Brez dvomno bo odbor kat. pol. društva, ki je dosedaj tako marljivo deloval, vedno rad ustregel in poskrbel za govornike. Jeseniške novice. g Hud političen boj se bije na Jesenicah, zunaj Ljubljane eni najvažnejših slovenskih občin na Kranjskem, že dobro leto, odkar se je tukaj naselil liberalni u-čitelj Fabinc in so začeli sem prihajati razni seli liberalnih ljubi,aoskih veliakov. Pešč ca naših liberalcev zvezana z ljubljanskimi se je zarotila, da Jesenice morajo postati liberalne. Da bi njim pa šlo ljudstvo na lima-nice, nadeli so na obraz krinko narodnosti. Vpili so in vpijejo da hočejo rešiti slovenske Jesenice. In kako rešujejo slovensko stran? Ustanovili so „Jeseniško Stražo", ki je v zmerjanju in laganju popolnoma podobna svojemu očetu .Narodu*. Ustanovili so .Sokola", katerega glavni namen je odtujiti mlade fante cerkvi in veri, izvolili so liberalne častne občane, da bi jim ti pomagali ohranjevati gospodstvo v občini. Za slovensko stvar niso storili ničesar. g Božičnico priredb na sv. Treh Kraljev dan na Sav pri Jelenu v prostorih strokovnega društva podružnica sv. Cirila in Metoda. Začetek ob pol 5 uri Na vrsti je otroško petje, deklamovanje, in otroški igro-kaz. Nazadnje bodo otroci šolskega vrtca obdarovani z gorko obleko in jestvinami. Vstop je brezplačen. g Bližajo se občinske volitve. Liberalci delujejo na vse kriplje. Ker pa ljud stvo dobro pozna njihove nakane in ne mara zanje, hočejo s silo si zagotoviti vlado v občini. Da bi bil pri volitvah prvi razred liberalcem zagotovljen, skušali so izvoliti še nekaj častnih občanov. Namero jim je preprečilo ljudstvo, ki ni zadovoljno, da bi ga komandiralo par liberalcev. Pri občinski seji dne 9- decembra hotel je utihotapiti trgovec Trevn š« 5 častnih občanov, ki pa seveda nimajo nobenih zaslug za občino. Toda naši volivci, ki so vedeli, kaj liberalci nameravajo, so se mnogoštevilno zbrali na galeriji in ogorčeno protestirali, da bi se imenovali novi častni občani, vsled česar je bil župan prisiljen sejo zaključiti, preden se je moglo imenovanje izvršiti. Tudi drugi razred hočejo imeti liberalci zase. Zato so šli celo k deželnemu predsedniku Scbwarzu, naj bi njim na ljubo dovolil izpremembo volivnega reda. Tako delajo s silo in lažmi, toda pri zavednem krščanskem ljudstvu ne bodo imeli nobenega vspeba. g Javen shod je bil na Savi dne 26. decembra. Govoril je g. župnik Zabu-kovec o obiinskih volitvah. Razložil je po men občinskih volitev, dolžnosti občinskega odbora in pokazal, kako je sedanji 1 beralni občinski zastop skrbel le za l.beralizem, ne pa za korist občanov. Soglasno se je izrekla nezaupnica tistim odbornikom, ki so delali na to, da pride jestn ška občina pod oblast libera mh mogočnežev. Sbod, ki se ga je vd< ležilo do 1000 oseb med njimi do 400 volivcev, je poja;>n 1 vsem, kako važno je, da gospodarijo kršč nsm in modri možje v občinskem zastopu. St. I d Gorenjski Dolenjee. Slišimo, da se bo v Kamniku na Gorenjskem zdaj ob novem letu rodil list z imenom „Do-lenjec". To bo gotovo nezakonsko dete in nič prida, ker je njegova mati pregnana iz domače hiše Dolenjske. Zato ga pa tudi vi, ako vam pride pod streho zapodite nazaj gor v Kamnik ! Ako ni toliko vreden, da ga ne mara nobena naši tiskarna vzeti v zibelko, mora biti že silno slab ta „fuvš" Dolenjec. d Gregorski učitelj Legai udaril jo bode na Notranjsko plat. Zdaj še premišljuje ali naj gre prav v Idrijo ali naj se ustavi v Logatcu. d Navadno žalostne so novice iz Amerike. B.ez nesrečne smrti ni skoro nikdar. Zopet čujemu, da je padel neki Laščan pri zidanju slovenske cerkve z zvonika in je bil na mestu mrtev. d Veliki in mali so bili veseli Časnik >World",™.Manhatlan", Cerkev presv. »Traktalska druiba" 89,4 m zavarovalnica, Trojice 87,5 m Park Row 88,3 m 94,9 m 117,4 m SI. Pavel 93,4 m Primera orjaških hiš v New Yorku. Kapilol v WashIngtonu, 87,4 m Časnik .Sun", 21,3 m Dolenjske novice. Iz ribniške zemlje. d Pri nas je vojska. Med tem, ko ste drugod dobrovoljno obhajali božične praznike je divjal pri nas hud boj med volivci deželnega poslanca. Ljudska stranka je postavila za kandidata državnega poslanca tega okraja Šukljeta. Liberalci pa, da bi več zmede napravili, delajo na vse kriplje za gostilničarja Drobniča v Sodra-žici. V četrtek, ko izide ta „Domoljub" bo bitka končana in prihodnjič boste zvedeli, kateri bo na konju in kateri na tleh. Letos vsem ne velja: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." ob praznikih pri sv. Gregoriju. Velikim je posebno dopadel veliki altar. Po letu so podrli stari veliki oltar, zdaj so mesto njega dobili velik, bogato okrašen in pozlačen okvir okrog altarne znamenite Langusove slike sv. Gregorija. Delo se je tako posrečilo, da napravi najugodnejši utis na gle-davca. Ko se bo napravila do birme, ki bo 5. julija, še obhajilna miza in kamenita al-tarna menza z novimi ke.rubini petem bo gregorska cerkev za nekaj časa pač naj-zaljša daleč naokrog. — Mladina se je pa gnetla bolj okrog velikih novih jaslic, ki so jih za Božič dobili od kipatja Martinerja iz Tirolskega. Stanejo do 400 kron, toraj morajo biti že tudi lepe. d Slabši pa nečemo biti kot Slemenci so si mislili Sodražani, in so napravili za Božič troje novih lestencev (lustrov), enega veliktga in dva mala k velikemu altarju. S tem je sodraška cerkev mnogo pridobila na lepoti. Z litijskega okraja. d Litija. Nanagloma je umrl 11. decembra na scmanji dan poslovodja v topilnici g. Anten Jelečnik Zadela ga je kap na možgane. Priš.l je na pogreb in zapel mu žalostinke tudi »Slavec", pevsko društvo iz Ljubljane, kateremu je bil pokojni podpornik in prvi predsednik. tam je pobegnil v Ameriko, kjer mu je v tovarni odtrgalo desno roko. Sedaj se je povrnil domov in sam naznanil vojaški eb-lasti. — Buren dan je bil 28. december za šmartinsko občino. Bile so občinske volitve. Slovenska ljudska stranka se je držala starih odbornikov, ki so zadnje tri leta dobro gospodarili v občini, a liberalci so premotili može, da se se glasovi cepili in so tudi naši volili nasprotne može, ki so vofcče priljubljeni. In tako je ostal prvi razred pristno liberalen in socijalnodemokratičen. Sedaj naj novi možje pokažejo, če znajo take dobro gospodariti kot prejšnji, katoliški možje naj se pa iz tega učč, kam pride ebčina če no f Sv. Trij d Šmartno. V Ježovem hlevu je umrl nagloma in nepreviden žgmjar Ignacij Ko-ritnik. PondeljeK zjutraj, 18 decembra, so ga našli mrtvega. Pekopan je bil v torek. Liberalci ;e pritožujtjo, zakaj se ni za tem umrlim šnopsarjem zbralo teliko duhevnikov, kot pri pogrebu rajnega Goloba; mi pa vprašamo, zakaj pa niso liberalci šli za pogrebom. Duhovnik je bil zraven, a liberaloa prav nobenega. — V petek dopoldne (dnč 22. dec.) se je zadušil-v Zagorici vsled dima otrok Marija Vidrgar. — Rezervist Ignacij Planinšek iz Zagorice je bil pred leti priseljen vojaškemu skladišču v Gradcu. Od i kralji. žejo biti edini. Videli bodo, kako drag bo ta nauk pri občinskih dokUdah. d Sava. Obstrelil se je začetkom decembra 15 letni Blaž Kimovec. Bila je nedelja. Drugi ljudje so bili v cerkvi, a Blaž kot taki ptički — je med tem časom našel ali pa sam izmaknil patroao, ki jo rabijo železniški čuvaji. Fant je vzel sekiro in jo presekal. Patrona se je razpočila in ga hude ranila po roki in obrazu Dobro, da ga ni oslepilo. Fant naj ob nedeljah v cerkev hedi — Nov železniški tir bodo gradili prihodnjo pomlad med postajama Sava in Litija. — Novo šolo bedo začeli graditi čez tri leta. Načrt je že izdelan. — Reko si je v rami izpahnil posestnik Ignacij Smuk, ki je padel čez cestno obzidje pri koledvoru. d Zagorje ob Savi. Petres sme tudi tukaj čutili 17. decembra malo pred polnočjo. — Šola v Toplicah je bila razširjena v šestrazrednico in bažičnico so priredili dne 21 decembra. — Ubila se je dne 14. decembra 54 letna žena Marija Pire na Li kah, ko je v zmrzlem bregu listje grabila. — Okreg 6000 kren manj bo sedaj davka plačevala premogarska družba. Ta davek pride sedaj na druge davkeplače ■ vavce. — V Kotredežu se snuje izobraževalno društvo. Pravila so pri vladi. — Na dan sv. Barbare je bile celodnevno češčenje prav lepo. V nedeljo potem so imeli pre-mrgarji slovesnost na čast sv. Barbari in v Habatevem salonu je bilo pogoščenje. — Javna predavanji o prvi pomoči pri nezgodah, o zdravju preincgarjev in njegovih bolezni se bodo začela 7. prosinca v poslopju ljudske šole v Toplicah od pol 9 do pol 10 dopoludne. Imel bo ta predavanja gosp. okrožni zdravnik dr. Tomo Z^rnik. Vstop je brezplačen. d Sv. Križ pri Litiji. V Charle-stonu v Ameriki se je že pred več časom ponesrečil v premogokopu delavec Karol Kristan od Sv. Križa. Sedaj je pa v bolnišnici umrl. d Dobovec. Mrliči v naši fari v letu 1905 »o: 1. je zmrznil v košu 2. utopljenec, 3. so ubili, 4. nenadoma od kapi zadet, 5. najden v rebri, najbrže najden T velikem snegu t vseh svetih, ali zmrznil v zadnjem mrazu — pa smo skozi. Belokranjske novice. d Umrla je v Metliki gospa Marija Pcžek, !>opn ga trgovca in peka. Pogreb bil je lep. Umrla je za pljučnico. N. v. p. d Ne bati se za eno kronco. Marka: „D .moljub" bode letos dražji kot dosedaj; treba bo 3 krone." Jura: „Bode pa tudi vreden nekaj, ker ga bom lahke vsako nedeljo bral. Zato se mi zdi jako neumno od nekaterih, da ga mislijo pustiti. To ni moške za naše ljudi, ki hočejo pa vendar vse znati." — „Baš ni moško te, ker treba se ni bati za eno kronco tam, kjer je človeku kaj koristno, a drugje pa ta ali oni vrže tolar stran v svojo škodo." Marka: Jaz mislim, da bode še več naročnikov kot prej, ker vsakega bode sram, da bi ne premogel treh krone za ^Domoljuba" med tem ko se pri vinu vsak baba, da ntna Oi redilna moka, ako se hoče doseči prejšnjo debelost izredno dobro sredstvo. V Šestih tednih 30 funtov konsl. Z 11 najvišjimi odlikami, tudi „Qrand Prijt" odlikovan Strogo reelno, prekosi dokaz, vsa druga redilna podob, sredstva. Vel. izv. zavoj okolu 250 gr. le kron 2-50. -Razpošilja centrala : ltaUar, I>u,„iJ III, HaupUtrasse BO. Tudi v lekarnah in drogerijah zahtevaj izrecno Demotogen, vse drugo enako odločno zavrni. - V Ljubljani naprodaj v drogerijl Anton Kane, Šelenburg. ulicc. iy()4 [) Postavno varovano Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-1 le z zeleno znamko ,redovnica". Staroslarno nepreitosno riroti slabemu prebavljanlu, krčem v želodcu, koliki, kataru. i rsnlm boleznim, Influenel itd. itd. Cena '2 majhnih ali b dvnjnatlh steklenic ali ena velika spcclalna stekl.nicas patent zamaškom K 5 - franko. Thler ry]evo centifoHJsko »talilo, ___ povsod tnano kot noti ptus ultra proli vstm še tako s'arim ranam, vnetjem, ranitvam. abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončk" K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar napre|. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rngaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisetn gratis in franko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medidnalnlh drogerijah. Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno pomeni okroglo 4000 kom. takozvanih vojaških kocev za konje za ceno le gld 2 20 komad In gld. 4-20 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topil kot ko-žuhovina, temnosivi, okolu 150 200 veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27. - Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2716D 4-1 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noisterniga, Malnitza, župn. Bradyn, I.ang, Rotter, Suchodoli, Lilgoyeve tovarne itd fl Iz portland - cementa In peska &tif]etc ISchutzmark« Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Novo dvojno snaženo posteljno perje iz Češke. Razpošilj. poštn. prosto do vsake poste po povzetju ali uaprei plači v zelo rabnem novem ovoju (la 7astonl) ceno, dobro bligo, skub-Ijeno ali neskubljeno po naročilu: 10 funuivsivo, jako mehko post reric K 9'2n, 0' , 12—d" KM ; 10 fjnt. boljše belo gos|e perje K 16— 18 , 20 —, 24"—, 30 — do K 40 —; 10 luntov posebno mehko perjiče n«jf. vrst K J0 -, 24 -, 30 - 40 - do K 52---Gotove postelje I tuhnja in 2 blazini v rudečih blaz. od K 14 —, 16 —, 18 —, 20 —, do K 80 -. -Posiljatve pod 10 luntov franko le pri lin. mal perju Strogo solidna postreibo zajamčena - A. Flelschl & »In, prej Ant. rlclschl, razpošiljalec post. perja, Neucrn št. 74 tčciko). Zamena ali vrnitev dovoljena, če se plača poštnina Kiz-prodajalcem primeren popust. 2713 D 5—1 m Priporočajo vsak dan pri Sirolin Povečuje slast do jedi in telo telesa, odstranjuje kaielj, Ume-tavanje gnoja, nočno potenje. 2209 D 44-5 O. pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kaSlju. Skrofulozi, influenci mnogoštevilni profesorji in zdravniki. Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche". F. Hoffmann — La Roche & Co., Basel (Švica). ®Moeh@ Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica. s mmški Mestna Hranilnica liiljanska t Prešernovih ulicah štev. 3 v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža), •prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, jih obreituje po 4% ler pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunlla vlagateljem. Za varr.ost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina liubtjanska z vsem svojim premoženjem In vso svojo davčno močjo. Daje ' . • ^ . . varnost vlog popolna, svedočl zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodižčo maloletnih otrok In varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi no pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11-9 Posojuje se na zemljišča po 43/4o/0 „a leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti m to odplačilo ravno 5»/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dole tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. ooooooooooooooooooooooooooooooooo O Stanje rlog 80. nov. 1905: Preje: CradiJče t sedaj- Denarni promet od l.jan. do ** U čez II milijono? kron. Kongresni trg 2, I. ' 30. nov. 1905: čez 50 milj. K. q Lastna glavnica K 214.843-38. n Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak dela v- (J brez kakega e d b i t k a, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih O o o o o o o o o o nik od 8. ure zjutraj de 1. ure u i* in poldan ter jih obrestuje po 7 IZ |0 ioo K čistih 4 K 50 h na leto. Stanj« vlog 80. nov. 1905: K 11,173979 02. Denarni promet od 1. Jan. do 30.nov. 1905:50,407.689*5+. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po poŠti so poitnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. novembra 1906. 2617D 26-1 Dr. Ivan Susteriič, Josip Šiika, knezoškof\jski kancelar, 2 predsednik. podpredsednik. %J Odborniki: A Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Joalp Jarc, veleposestnik a v Medvodah, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik O v LJubljaniJ, Matija Kolar, župnik pri D. M. v PoJju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbor- mce v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice. Ivan Pollak, X tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik V na Rudniku. Q >0000000000000000000000000000000 Usodna prilika. Imam dvojno posestvo, eno v Mošnjah drugo v Spodnjem O-toku t prodam eno ali drugo, s posetvijo ali brez nje pod prav ugodnimi^po-goji. Obširnejša pojasnila daje Matija Meglift, v Spodnjem Otoku st. 6. 2444 D 3—3 O jojl Zaduill me bo ta hudi kaieljl Proti kašlju, hripavo-atl in zlezi naglo In gotovo učinkujejo 1996 za prsa. d 7 Izboren okua Imajo in ne motijo teka. Škatlica 1 K in 2 K. Skaf. za poskus sov. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah. Hura! Eggerleve pastlle so me naglo osvobodile. » Apofag O 9 odstrani zanesljivo v 2 dneh brez bolečin kurja očesa, bradavice in žulje. Proti vpo-slat