KOVICE LOGATEC 30. XII. 1971 — ST. 11 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC OB NOVEM LETU 1972 Bred nami je novo leto 1972, samo še kratek čas in stopali bomo v hladno zimsko jutro novega leta. Za kak trenutek poglejmo nazaj in naprej. Veliko smo naredili, morda bi lahko še več; morali bi še več, saj to je smisel življenja: delati, graditi, rasti, živeti iin to ne samo gmotino pač pa tudi duhovno za lepši jutrišnji dan. Lanske dosežke smo presegli; tako se nam je celotina realizacija povečala za 25 %, izvoz za 6%. Kljub težavam smo uspeli izvoziti za 3,000.000 US dolarjev izdelkov. Povečali smo materialno vrednost podjetja za približno 1 milijardo starih din. Povečal se je tudi poslovni sklad obratnih sredstev in to za približno 20 %. Naši upniki so ostali na isti ravni kot v preteklem letu. Znatno pa se nam je povečala vezava sredstev, ker so nam narastli dolžniki zaradi splošne nelikvidnosti v Ju^ goslaviji. Ostanek dohodka oz., dobiček je v tem letu tudi na-rasitel, saj smo plan presegli za. |18j/°/n. lanski dosežek pa za 15%. Osebni dohodki so nam rastli v skladu s predpisi in našimi dosežki. Upoštevati moramo, da so nas predpisi omejevali, tako da nismo smeli izplačati več kot 11 % poprečja lanskih osebnih dohodkov. Kljub temu ugotavljamo, da je . bilo lani poprečje osebnih do- ■ hodkov 132.000 starih din, letos • pa preko 140.000 starih din. Zadnja izplačila poprečnega osebnega dohodka pa so že presegla 145.000 starih dim, kar je znatno nad poprečjem lesne industrije Slovenije. Naše delo se ob novem letu ne sme ustaviti. Novo leto je samo trenutek, ko nam korak za trenutek zastane, ko se samo za trenutek ozremo po storjenem, in že moramo kreniti naprej, še bolj smelo in -čvrsto kot doslej. Zato moramo takoj v novem lotu nadaljevati z delom, da bomo lahko kasneje presegli dozdajšnje rezultate, kajti v letu, ki je pred nami, moramo storiti še mnogo več. Naši plani so večji, kot so bili dosežki v preteklem letu. Zelo pridno in varčno bomo morali delati, če bomo hoteli zaželene cilje doseči, preseči. Osebni dohodki so planirani namreč tako, da nam le ob enakih rezultatih zagotavljajo onako plačilo kot v preteklem letu. Sicer se bo v obračunih osebnih dohodkov poznal obračun nadomestila za bolniške dopuste, in to za kakih 5/%, ker bomo v bodoče obračuna-navali bolniške dopuste izven enote proizvoda ter lahko s tem v zvezi pričakujemo za to višino večje osebne dohodke. Ce pa bomo uspeli povečati proizvodnjo, potem lahko zaslužimo še več. Danes je težko predvideti, kako bomo poslovali v novem letu posebej še, če upoštevamo sklop težav, v katerih je naše gospodarstvo: cene so zamrznjene, denarnih sredstev ni, nelikvidnost, omejitve uvoza, nestimuliran izvoz, mednarodne monetarne^težave, devalvacija dolarja, devalvacija zapadno evropskih valut. Š spremembo posameznih vrednosti tujih valut nasproti našemu dinarju se nam bo znatno podražil uvoz pomožnega materiala, zlasti pa se bo to pokazalo v tovarni oken. Prav tako bodo znatno dražje naše investicije, več dinarjev bomo morali dati tudi za naše devizne dolgove itd. Zadnji dogodki, posebej devalvacija našega dinarja, so naše plane postavili na glavo. Plana, ki ga je obravnaval delavski svet ob zaključku leta nismo mogli zaradi toga sprejeti. Zato je potrebno takoj po novem lotu izdelati nov plan, da bi si mogli v novih pogojih pastaviti realen cilj. Ali ne samo cilj, pač pa tudi pravilno pot, ki nas bo vod i al do končnega uspeha. Trdno sem prepričan, da ovire, ki so pred mami, lahko premagamo, če bomo složno in strokovno delali tudi naprej in to znatno več kot doslej. Naš kolektiv, vsak naš delavec je že dokazal, da to zmore. Izkušnje, ki smo si jih pridobili ob našem dosedanjem delu, nam dajejo veno in upanje, da si bomo lahko tudi ab koncu leta zopet segli v roke in rekli: »Dobro smo delali, zato smo zadovoljni in srečni.*' Ob izteku leta želim vsem člamom kolektiva KLI USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1972 z mislijo: »•Delati in živeti tako, da bodo naši delovni rezultata čimvečji, da bomo zadovoljni na delovnem mestu in doma.« Inž. ANTON ANTICEVIC Scuho. noua teta 197Z želi usetn, lianam UoUldiua U% (stanom delavski svet, družbenopolitične organizacije in uredniški odbor Rekonstrukcija finalne predelave Pred dobrim letom je bil sprejet sklep na delavskem svetu, da je treba izdelati investicijski program za rekonstrukcijo finalne predelave v našem podjetju. Nalogo je dobil razvojni oddelek, ki se je lotil dela v sodelovanju z ostalimi oddelki in birojem za lesno industrijo v Ljubljani. Program je bil izdelan aprila letos ter ga je potrdil delavski svet na zadnji seji novembra. Po programu predvideva terminski plan izgradnjo obratov stavbnega in drobnega pohištva, toplotno energetske centrale, prodajnega skladišča in novega upravnega poslopja. Program bi realizirali v naslednjih 5 letih. Predračunska vrednost investicijskega vlaganja je predvidena 50 milijonov dinarjev (5 milijard SD). Finančno kritje za investicijsko vlaganje bodo opravili tuji kreditorji. Po rekonstrukciji obratov naj bi se letna bruto proizvodnja dvignila na 160 milijo-jonov dinarjev (letos predvidevamo 90 milijonov din!). Mehaniziran KLI Logatec je eden izmed večjih proizvajalcev stavbnega pohištva, saj bo proizvedel okoli 80.000 oken, od tega: 37.000 grundiranih za malo prodajo, 21.000 lakiranih za-steklenih, 22.000 pa za izvoz v Nemčijo. 2e v naslednjem lqtu bi začeli z gradnjo prirezovalnice drobnega pohištva, gradnjo lakirnice, po vsej verjetnosti tudi strojne hale za stavbno pohištvo. Projekti za lakirnico stavbnega pohištva so že narejeni, za obrat drobnega pohištva pa bodo izdelani do marca ' ali aprila 1972. Se ta mesec bomo z razpisom v Uradnem listu razpisali natečaj za dobavo strojne opreme, obiskovali bomo firme, ki naj bi dobavile del STROJEV ZA OBRAT stavbnega pohištva, ter lakirne proge za oba obrata. V drugem planu izgradnje obratov bodo prišli na vrsto naslednji oddelki: manipulacij-ske lope za oba obrata, preostali del sušilnic in prodajno skladišče. Ze pred leti, ko je bila proizvodnja manjša, se je pojavljal problem, kam vskladiščiti okna. Pokritega skladiščnega prostora ob tovarni je bilo le 100 m2, v dislociranem 70 m oddaljenem skladišču pa še 650 m2, dodatnih 120 m2 pa je bilo na raz- Z gradnjo toplotne energetske postaje bomo začeli v letu 1973. V letu 1972 bomo dali izdelati projekte, izvršen bo tudi že izbor opreme. Dobavni rok za kotlovske naprave je relativno dolg in traja tudi leto in pol. V okviru toplotne energetske postaje bomo morali urediti boljše izkoriščanje odpadkov. Vsi drobni odpadki bi se preko separaci jskih naprav odvojili od grobih odpadkov in bi šli direktno na kurišče. Grobi odpadki pa bi se drobili, skladiščili v silosu in nato od-prodali tovarnam celuloze in lesnih plošč. Les kot surovina postaja vse bolj dragocen in dražji. Zaradi tega bo treba zelo paziti, kako se ga bo izkoriščalo. polago v zaprtem kozolcu 1 km stran od tovarne. Proti koncu 1969 leta je bilo končano zaprto skladišče koristne višine 4,20 oziroma 5 m, skupne površine 1140 m2. Projekt ureditve notranjega transporta in skladiščenja pa je bil izdelan nekaj mesecev pozneje v sodelovanju z inž. Zvonkom Fin-žgarjem, strokovnim sodelavcem Zavoda za organizacijo poslovanja. Z naše strani je nalog prevzel inž. Franc Eržen. 2e to, da se je začelo z izdelavo projekta ureditve potem, ko je bilo skladišče dokončano, je omejevalo projektanta pri določanju transportnih poti in nakladalnih mest. Največja pomanjkljivost skladišča pa je bila njegova premajhna višina. Vendar se je za dane razmere osvojila najbolj primerna rešitev, tako da so se formirale transportno-skladiščne enote oken. 8 ali 10 enakih stavbnih izdelkov se je povezalo v paket, katerega baterijski viličar transportira, skladišči v višino in naklada na kamion oziroma na železniški vagon. Po starem načinu se je okno iz končne montaže vozilo na posebnih kotalkah v skladišče in odložilo kar na tla. Le manjša okna so se zlagala v dva zložaja. Pri takem ročnem transportu vsakega posameznega okna je bilo mnogo mehanskih poškodb, posebno pri lakiranih zasteklcnih oknih. Mož- Paralelnio z realizacijo programa se bo izvedla inštalacija: elektrika, kompromiran zrak, odsesavanje proizvodnih obratov, vodovodno omrežje in ogrevanje. V zadnji etapi po programu rekonstrukcije bo prišla na vrsto tudi izgradnja novega upravnega poslopja. Dvig proizvodnje na predvideni bruto proizvod naj bi bil osnova za primerno upravno poslopje, saj stari, pretesni prostori in objekt s svojo žalostno zunanjostjo nikakor niso reklamni za sodobno urejeno proizvodnjo. Morda se bo kdo vprašal, zakaj je treba toliko investirati? Moramo se zavedati, da je treba iti s časom naprej. Asortiman naše proizvodnje je usmerjen na velikoserijsko proizvodnjo. Sili nas v specializacijo in s tem tudi k mednarodni delitvi dela. Le tako bomo dosegli nizke proizvodne stroške in konkurenčnost na tržišču. V ostrem boju za obstoj ostajajo le močnejši! pohištva nost porušitve zložaja je bila tudi velika, saj je bilo okno le prislonjeno na zid v skoraj vertikalnem položaju, hoja po takih zložajih pa je bila tudi nevarna zaradi možnega prevračanja. Poprečna višina skladiščenja je bila okoli 1,70 m. Pri odpremi se je vsako okno ponovno vozilo do kamiona oz. do prikolice, če je bila vagon-ska pošiljka. Prikolico, naloženo z okni, je traktor zapeljal do železniškega vagona. Temu je sledilo ročno nakladanje posameznega okna in fiksiranje le teh z letvami. Nakladanje vagona je trajalo poprečno 8 ur, danes s transportno skla-dščinimi enotami pa le 2 uri, nakladanje tovornjaka s prikolico pa poprečno 6 ur, danes 1 uro do 1,5 ure. Prehod na mehaniziran transport in skladiščenje je trajal kake 4 mesece, ker je bilo potrebno povezati v transportno skladišče enote vsa okna, ki so bila že v skladišču in tista, ki so redno prihajala iz proizvodnje. Začetek uvajanja novega sistema je spremljala splošna skepsa, ki je v nekaj tednih izginila. Po starem sistemu je bila kapaciteta skladišča 4300 oken pri zlaganju na tla, 5800 oken pri zlaganju po dva zložaja v višino. Maksimalna kapaciteta, to je 12.700 oken, je bila dosežena. Skladiščni volu- (Nadaljevanje na 3. str.) Baterijski viličar pri nakladanju vagona transport in skladiščenje stavbnega Mehaniziran transport in skladiščenje stavbnega (Nadaljevanje z 2. str.) men se je tako povečal za 120 % Prva faza mehaniziranega transporta in skladiščenja je zajela lakirana-zasteklena okna in borova okna namenjena za izvoz. Po projektu za slednja sploh ni bilo predvideno, da bi jih vzeli in skladiščili, toda k temu nas je prisilila kupčeva zahteva, naj mu enkrat tedensko odpošljemo določeno količino oken različnih tipov. Tako smo morali imeti na zalogi okoli 4000 oken 15 do 20 različnih tipov oz. pozicij, kar je dovedlo do obveznega zalaganja. Vsaka posamezna pozicija ni bila v vsakem trenutku dosegljiva. Zaradi tega se je priprava odpremnega naloga pri maksimalni izkoriščenosti skladiščnega volumno precej podaljšala. Medtem ko je viliča-rist normalno potreboval za pripravo naloga 2 uri, je to delo opravil v najslabših pogojih v celi izmeni. Vendar ni bilo druge izbire, kot da zlagamo čim višje pod streho tudi do višine 6 m, kjer je bilo to možno, in posamezne pozicije zalagamo. S takim sistemom pa smo presegli maksimalno kapaciteto skladišča, ki je predvidena po projektu, za 15%. Pri lakirnih-zasleklenih oknih pa ni bilo večjega zalaganja, čeprav je bil posamezni nalog sestavljen iz različnih pozicij. Kompleten nalog se je skladiščil na enem ali dveh mestih in je tako tvoril zaključeno celoto. Mehaniziran transport in temu primerno skladiščenje sta zajela tudi letve, police, omarice panoje oz., vse, kar spada posameznemu nalogu lakiranih oken. i Evidenca, ki je bila uvedena, omogoča skladiščniku, da v vsakem trenutku ugotovi, kateri nalogi so zaključeni in kaj določenim nalogom manjka. Pripravo odpreme in samood-premo izvrši viličarist na podlagi evidenčnih kartončkov, ki mu jih da skladiščnik. Končna faza mehaniziranega transporta in skladiščenje pa bo zajela tudi grundirana okna. Dosedanja konstrukcija le-teh je namreč le taka, da je na oknih za maloprodajo roletna omarica fiksno pritrjena, kar ni primerno za sestavo paketa. Ko bo ta omarica montažna, se bo lahko prešlo k formiranju transportno skladiščnih enot za vso tisto količino oken, ki pridejo do kupca preko trgovske mreže. Bistveno odstopanje od ureditvenega projekta, je to, da so vse transportno skladiščene enote brez predvidenih palet. Te so nadomestile letve prereza 76 X 50 mm, dolžine 90 cm oz. 100 cm in omogočajo skladanje v skladišču pa tudi nakladanje paketov na tovornjak. Prehod na mehaniziran transport in skladiščenje je prineslo naslednje prednosti: število mehanskih poškodb pri skladiščenju je minimalno. odpadle so pogoste reklamacije kupcev zaradi poškodb, ki so nastale pri transportu, pri normalnih nalogih je možno celotne zaloge racionalno skladiščiti, fizični napor delavcev je minimalen, skladiščni volumen se je povečal za 120 %, manipulativni stroški se bodo zmanjšali za 120.000 N din letno, ker se število skladiščnih delavcev zmanjša od 13 na 7, ko bo popolnoma uveden nov sistem, danes jih je zaposlenih še 9. Inž. Rudi Povšič Mehaniziran transport je potreben tudi na drugih področjih . Delavski svet je zasedal Dne 18. 11. 1971 je bila 16. redna seja delavskega sveta z zelo obširnim dnevnim redom. V drugi točki dnevnega reda je delavski svet poslušal poročilo glavnega direktorja o delu in poslovanju podjetja v obdobju od leta 1967 do 1971. Iz poročila je razvidno, da je podjetje v tem obdobju napredovalo, saj se je povečala vrednost osnovnih sredstev v primeri z letom 1967 za 88 odstotkov, poslovni sklad obratnih sredstev za 150 odstotkov, celota i dohodek za 92 odstotkov, Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antičevlć, dipl. ing. Rudi PovSlč, oec. Tatjana Stlrn, Marjan LapaJ««; Olga Mihcvc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, Bežigrad 8 dohodek za 145 odstotkov, skladi za 115 odstotkov, osebni dohodki za 83 odstotkov in izvoz za 75 odstotkov. Hkrati je delavski svet razpravljal še o perspektivnem razvojnem programu .podjetja za nadaljnja štiri leta in ga po krajši razpravi tudi sprejel. V tretji točki dnevnega reda je delavski svet razpravljal o imenovanju glavnega direktorja podjetja in direktorja kadr. soc. sektorja v skladu z določili 124., 152. in 156. člena statuta podjetja (volitve zaradi reelekcije). Po razpravi je za glavnega direktorja podjetja ponovno izvolil dosedanjega direktorja inž. Antona Antičevioa. Za direktorja kadrovsko soc. sektorja je delavski svet izvolil za nadaljnja štiri leta dosedanjega direktorja tega sektorja Draga Debeljaka. Potrdil je predlog strokovnih služb za izvršitev II. rebalansa plana investioij v letu 1971, v vrednosti 268.000,00— novih dinarjev. Rebalans je potreben zaradi nujne nabave nekaterih novih osnovnih sredstev pa tudi zaradi nepredvidenih razlik v ceni pri nabavi OS. Na predlog direktorja kadr. soc. sektorja je delavski svet odločil, da pritožbo delavca Jožeta Lukančiča (pritožil se je zoper sklep kadrovske komisije zaradi premestitve iz oddelka na delovno enoto stavbnega pohištva) vrne v ponovno reševanje kadrovski komisiji podjetja, šele nato, kolikor se bo imenovani ponovno pritožil zoper odločitev komisije, bo o pritožbi razpravljal delavski svet podjetja. Pri obravnavi inventurnih viškov in primanjkljajev je delavski svet ugotovil, da je še vedno nerazčiščeno vprašanje-osebnih zadolžitev, zlasti pri drobnem inventarju. Nerešeno je tudi vprašanje, kateri material velja za drobni inventar in kateri za potrošni material. Zato je delavski svet zadolžil komisijo za inventuro in odpis, da reši ta vprašanja v okviru svoje pristojnosti. O. M. He p&zHCum ieU ljudi Mrak je zaklenil hišna vrata ... temna ptica je padla v polje... Okna se prižigajo; za zavesami kukajo tople večerje in se pogovarjajo o prometnih nesrečah ... ne poznam teh ljudi... 4614 Inž. Anton Antičevič ponovno izvoljen za DOHODEK m? m SHIAOI-OOBICEH m m Irk Ultf £1.1 ttgggtt jjjggggr BjgM»v- nP.,««!*«." tSibjuMNio. S4hi OSEBNI DOHODEK-roi/pftftio na \ /aiumnega VMY I9fi8 1963 WD 1971 lndrfe« -J8S m m 1 ).3(b.- 123. bo- Hfl.noo. S.iin REZERVNI Smo PODJETJA -1967 1971 Indrfet -ffifl HfaE 156,1)00001).- Na 16. redni seji delavskega sveta je delavski svet ponovno izvolil dosedanjega direktorja inž. Antona Antičeviča za novega glavnega direktorja podjetja KLI Logatec. Pomembnejše izvlečke iz njegovega poročila, vam ponazarjamo z grafičnimi prikazi. Delavski svet pa je potrdil tudi smernice poslovne politike podjetja. Tako bo poslovna politika v prihodnjem mandatnem obdobju usmerjena: v razvoj in utrjevanje vloge samoupravi j an j a; v utrjevanje kadrovske politike, ki mora sloneti na kadrih ki so bili poslovno uspešni in imajo ustrezno izobrazbo; interesom celotne organizacije, v katerih morajo sodelovati vsi zaposleni, in sicer tako, da vsakdo uspešno opravlja zaupano delo; • izpolnjevanju vsakoletnih planov proizvodnje in razvoja, ki naj se meri le na osnovi denarnih kazalcev. V primeru višje sile, ko ni mogoče odkloniti škodljivih posledic za nadaljnji razvoj pod- vrudnost 2.179,wa.ooa Sdin '55/>.?.,6ua.oaa $din S''vrWnas1 1.4lS,Koo.oon » L155,6ooMO » OSNOVNA SREDSTVA-LASTNA 1967 1071 (rjtjtrk OBRATNA SREDSTVA ~ LASTNA 1867 W\ indeks m ii g53,5oo,flpu Sdh, 2.400,000.000 gjjn 250 OBRATNA SREDS1VA -TUJA daloofofni 1971 aoigofi kroriitl 5Vft.oa.ooo Sdm U7.H,!jtnuiii(i indeks 114 -m. kniltorodi/ krmliti indeks 316,000.000 jetja, pa kolektiv solidarno nosi posledice, s tem da se nujno zaostri osebna odgovornost za vse napake, ki izvirajo iz osebnega dela. Glavni direktor je naglasil: Vodilni delavci morajo biti za vzor in pogonska sila podjetja! Poleg poročila o delu in poslovanju je glavni direktor podal oceno mesta in vloge podjetja z besedami: Ob tej priložnosti je seveda prav, da si pogledamo, kje smo in kaj pomenimo za Logatec v tem času. Danes predstavlja naše podjetje 85 % dohodka občine Logatec ter dajemo glavno obeležje vsem gospodarskim elementom, ki se izražajo iz dohodka. Vse premalo pa smo odločali o gibanju in delitvi tega dohodka izven podjetja. Na tem področju smo prekratki, drugi odločajo o porazdelitvi tega dohodka. Vse premalo smo se vključevali v te tokove. Mnogokrat so se delali gospo-(Nadaljevanje na 5. str.) DOLŽNIKI 1967 -1971 indek&4?3 fi02.468.ooo Sdln BETON-Nov/ SocJ TEHNIKA —TUZtA StOVCW/*U£S t/-USKIMA V- hi«Jr*9» 2.645,400.000 tolikih: ' UPNIKI 1967 -1971 indeks 5w COZDHA GOSPODARSTVA 175Joo.uoo S4in 553,3oo.ooo S