GLASILO DE LA V CEV T O S A M E Poslovanje V času pisanja te informacije še ni bilo na razpolago finančnih podatkov o rezultatih poslovanja v preteklem letu. Zato bodo v tem članku obravnavani samo podatki, ki so navedeni v mesečnem poročilu štev. 12/XIX in ki se nanašajo predvsem na kazalce fizičnega obsega proizvodnje in na doslej znane kazalce in podatke finančnega značaja. Fizični obseg proizvodnje ki je bil planiran v višini 4.118 mio din je bil dosežen v vrednosti 4.501 mio din, kar pomeni preseganje plana za 8 °/o. V TOZD SANITETA je plan presežen za 3 %. (Tkalnica ovojev indeks na plan 104, sanitetna konfekcija 95, otroška konfekcija 117, mikalnica 106, tkalnica širokih tkanin 106, belilnica: tkanine 99, vlaknine 109, pripravljalnica 100, vlaknovinski oddelek 107), v TOZD FILTRI pa za 39 °/o. Po metodologiji skupščine občine pa je indeks fizičnega obsega proizvodnje primerjalno na leto 1983, dosežen s 111,5. Največje povečanje je doseženo pri proizvodnji cigaretnih filtrov (indeks 152,5) pri ostalih grupah izdelkov pa se giblje med 102,7 in 114,9. v letu 1984 Glede na to, da se je povprečno število zaposlenih povečalo za 2 %, se je produktivnost povečala v letu 1984 napram letu 1983 za 9,3 %. Plan prodaje je dosežen 100 %. V TOZD SANITETA ki je bil dosežen s 99,6 »/o, se po posameznih grupah izdelkov giblje med 91,5 % (sanitetna konfekcija) in 105,5 % (mikalnica). V TOZD FILTRI je bil plan prodaje dosežen s 102,9 “/o. Neto realizacija je bila glede na plan na nivoju DO dosežena s 103,6 o/o, v TOZD SANITETA S 102,2 °/o in V TOZD FILTRI S 112,5 “/o. Izvoz je bil realiziran v višini 4.707.809 USA $ in v celoti na konvertibilno področje. TOZD SANITETA je izvozila za 2.236.042 $, TOZD FILTRI pa za 2.471.857 $. Plan izvoza je bil na nivoju DO dosežen s 133,4 %, v TOZD SANITETA s 108,0 °/o in v TOZD FILTRI S 169,5 %. Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo na nivoju DO doseženo s 129,1 %, pri tem je bilo pokrivanje v TOZD SANITETA negativno (doseženo s 94,6 %), v TOZD Filtri pa močno preseženo (192,3 %). Primerjalno na leto 1983 se je iz- voz povečal na nivoju DO za 115,9 °/o (indeks 215,9) od tega v TOZD SANITETA za 20,9 o/o in v TOZD FILTRI za 644,4 “/o. Delež izvoza v celotnem prihodku znaša v DO 17 0/o, v TOZD SANITETA 10,1 % in v TOZD FILTRI 61,4 “/o. Navedeni podatki nam sicer še ne dajejo dokončne predstave o poslovanju v preteklem letu, vendar pa vseeno lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje razmeroma dobro in da bodo tudi finančni rezultati dobri. Vsekakor je to rezultat prizadevanj celotnega kolektiva, saj za 9,3 °/o povečane produktivnosti in 11,5 % povečanega fizičnega obsega proizvodnje pri praktično istih proizvodnih zmogljivostih, ne bi mogli doseči brez dodatnih naporov vseh zaposlenih. Tudi na investicijskem področju je bila v preteklem letu povečana aktivnost. Zgradili smo novo skladišče surovin s potrebnimi pomožnimi prostori in zaklonišče ter nabavili 4 stroje v tkalnici ovojev, snovalo, čistilni stroj za čiščenje bombažnih odpadkov stroj za proizvodnjo tamponov, linijo za predelavo staničevine, v zaključni fazi realizacije pa so še: linija za proizvodnjo fiksiranih mav-čevih ovojev, stroj za proizvodnjo urinskih vrečk in stroj za proizvodnjo dnevnih vložkov. Poleg navedenih je bilo na razvojno tehničnem področju realiziranih več manjših nalog, kar je razvidno iz poročil ustreznih strokovnih služb. Doseženi rezultati in predvsem precejšnje povečanje fizičnega obsega proizvodnje so tudi rezultat razmeroma dobre oskrbe s surovinami in repromateriali. V letu 1984 nismo imeli bistvenih zastojev v proizvodnji, zaradi slabe oskrbe. To je vsekakor rezultat povečanih naporov na nabavnem področju, predhodnih sovlaganj v povečanje proizvodnje pri pomembnjših dobaviteljih ter v sodelovanju in povezovanju z njimi. Na dobro oskrbo z materiali in surovinami so vplivale tudi ugodnosti ki so nam bile dane od pristojnih zveznih organov. Smo namreč udeleženci Družbene- * ga dogovora o oskrbi tržišča s pomembnimi izdelki. Kljub navedenemu velja omeniti precejšnje težave, ki smo jih imeli v prvem polletju z INCEL Banja Luka pri dobavah staničnega vlakna in staničevine ter občasne težave pri nabavi preje, izčeskov, raznih kemikalij, avtogum ipd. Vedno bolj pogosti so tudi problemi v zvezi s kvaliteto materiala, medtem ko smo se na devizno pokrivanje posameznih vrst materialov že nekoliko navadili, čeprav je teh zahtev izredno veliko in jih je vedno teže izvajati. Tudi na prodajnem področju so pristojni določeni problemi, med katerimi velja opozoriti predvsem na naslednje: — za del izdelkov, ki so namenjeni predvsem zdravstvu (gaza) je še vedno prisotno delno pomanjkanje in zaradi tega tudi nejevolja pri naših kupcih, — močan padec življenjske ravni, na področju cele Jugoslavje, se že odraža pri prodaji izdelkov, ki življenjsko niso najbolj nujni, — slab finančni položaj trgovskih delovnih organizacij, predvsem pa pomanjkanje obratnih sredstev in zaradi tega visoka zadolžitev ter visoki stroški obresti, ki silijo te delovne organizacije v zmanjševanje zalog, podaljševanje plačilnih rokov in v izsiljevanje višjih odstotkov za stroške prodaje. To Nova pridobitev Tosamina novogradnja — skladišče — je končana. Že nekaj časa je pri nas v navadi, da se pri vsakem novem proizvodnem objektu zgradi še nekaj pisarn, saj je stiska s prostorom v obstoječih pisarnah že kar v nebo vpijoča. Kot vemo, gradnja centralne upravne stavbe ni možna, zato so razne strokovne službe še naprej obsojene na raztresenost po celotnem območju delovne organizacije, nekatere daleč od svojih vodij — »centra« oz. kot sami pravijo, kot ovce brez pastirja. Malo pred novim letom so bili pi- vsekakor vpliva na prodajo in na poslovno uspešnost naše delovne organizacije. Navedeni, pa tudi drugi problemi, zahtevajo dodatne napore, tako v sami prodaji, kakor tudi v celotni delovni organizaciji. Vedno bolj se moramo prilagajati zahtevam in potrebam trga. To pa je zadolžitev vseh sodelujočih v celotnem proizvodnem procesu. V tem članku sem omenil le nekatera pomembnejša področja poslovanja in le nekatere kazalce in podatke o poslovanju v 1984. letu. Ko bodo znani finančni rezultati, bomo v naslednji številki našega glasila informacijo o poslovanju v letu 1984 nadaljevali. sarniški prostori nad skladiščem nared. Na prvi pogled — zelo lepo. Le kdo bo srečnež, ki se bo vselil v nove prostore? Kajti do zadnjega stvar ni bila jasna, med zainteresiranimi pa so krožile raznovrstne kombinacije. Zadnji delovni dan starega leta se je pričelo jasniti. Z zavistjo smo opazovali selitev. Danes, v februarju, so prostori zasedeni. Pa pokukajmo v te lepe prostore in povprašajmo »srečneže«, kako se počutijo na novi lokaciji. Prostori so na prvi pogled res lepi. Na hodniku marmor, po pisarnah parket, veliko lesa, tople barve. Za prvimi vrati, ki sem jih odprla se razkrije precej velik prostor, vzdolž katerega so razporejene risalne deske. Aha, konstrukcija! Prignala me je radovednost, sem priznala. Že kisel nasmeh, ki mi ga je namenil Janko Velkavrh, mi je povedal, da nekaj ne bo redu. »Ah ja, saj na prvi pogled res v redu izgleda. Vendar nam je bila stara pisarna dobra. Res je bil hrup strojev v m kalnici močan, a smo se nanj navadili. Tu pa miru praktično ni, saj zvočne izolacije ni nobene. Sliši se iz enega prostora v drugega — vsak zvok, telefoni, pogovori, da ne govorim o stranišču, ki je sploh poglavje zase. Sicer so nam obljubili, da se bo situacija dala izboljšati in če je to res, upamo, da bo kmalu. Druga stvar, ki me moti je velika oddaljenost. Velikokrat moraš v mehanično delavnico, čeprav zaradi malenkosti, to pa je zlasti pozimi neprijetno, pot ti vzame veliko časa, čeprav morda kdo misli, da to ni res.« V naslednjih prostorih se je nastanila tehnološka služba. Pavli Kamin je povedala, da se tukaj prav nič dobro ne počuti. V starih prostorih je bilo neprimerno bolje. »Veliko opravkov ima naša služba v laboratoriju, s katerim smo bile prej v sosedstvu, skočil si tja mimogrede. Če pa se zdaj odpraviš ven — seveda se zaradi mraza moraš obleči — zgubiš s potjo in pripravami nanjo kar pol ure. Prostora imamo dovolj, vsaj zdaj, ko imamo štiri delavke dva prostora, vendar pričakujemo v kratkem — po novi organizaciji še štiri osebe. Prostori so pod kritiko! Ob otoplitvah nam zaradi kondenza kaplja po mizah, iz prostora v prostor se sliši, kot da bi ne bilo sten.« Pogovoru s Pavli Kamin in Milico Bučar sta se pridružila še Helena Breznik in Franc Rožič. »Tu se praktično ne moreš skoncentrirati. Stalno prihajajo do tebe razni zunanji glasovi, ki te motijo. Prav nič nismo zadovoljni,« je povedala Helena Breznik. »Tu smo daleč Glavni direktor Edvard Peternel ing. od vseh dogajanj, od proizvodnih oddelkov, s katerimi delamo.« S tovarišem Rožičem sta si bila edina, da je pretok informacij večkrat prekinjen. »Do tega je prihajalo tudi že prej, naša »dislociranost« pa je to še povečala. Naše delo zahteva stalno povezavo s proizvodnimi oddelki, konstrukcijo, elektro delavnico. Moram reči, da do zdaj pri sodelovanju ni bilo težav. Na teh relacijah so odnosi dobri in bodo upam — še naprej. Ne morem pa mimo tega, da ne bi izrazila svojih občutkov, da smo ženske v tej delovni organizaciji zapostavljene. Ne glede na sposobnosti imam občutek, da se nam odreka 1. Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in o enotnem oblikovanju razvidov nalog Na podlagi sprejetega programa aktivnosti v zvezi s pripravo in sprejemom aktov s področja razvidov del in nalog, ki ga je sprejel skupni delavski svet na seji 7. 12. 1984, predlagamo vsem delavskim svetom, da predajo v 15 dnevno javno obravnavo predlog Samoupravnega sporazuma o organiziranosti dela v TOZD in delovni skupnosti skupnih strokovnost. Enostavno pri delu nismo upoštevane tako kot moški. Težko, da si v kako delo vključen od vsega začetka, kvečjemu »lahko« pristopiš nekje v sredini, ponavadi pa na koncu. Za stvari, ki bi jih normalno moral vedeti, zveš šele, ko je to nujno potrebno. Sicer pa dovolj o tem, saj ta tema ne spada ravno v koncept našega razgovora o novih prostorih. Kljub temu, da smo zdaj tako oddaljeni od »centra«, upam, da se bomo navadili. Obljubljajo, da bodo pomanjkljivosti v gradnji, ki smo jih že prej omenili, odpravljene.« Rožič Franc je povedal, da se v vsem povsem strinja z Breznikovo. »Pri tej gradnji je bilo narobe to, da se ni vedelo, za koga bodo pisarniški služb in o enotnem oblikovanju razvidov nalog. Vsebina tega temeljnega akta za izdelavo razvidov del in nalog, ki se bodo naknadno sprejemali na sejah delavskih svetov je naslednja: — Splošne določbe z opredelitvijo ciljev enotne metodologije oblikovanja razvidov v DO; — Osnovne pojme pri členjenju delovnega procesa kot so delovni proces,. delitev dela, dejavnost, poslovna funkcija, organizacijska struktura, organizacijska enota, prostori, ki se bodo zgradili. To bi morali vedeti in potem gradnjo namenu primerno prilagoditi. Sicer pa imamo k sreči tu med sabo dobre odnose, pa tudi s proizvodnjo najdemo skupen jezik.« V pritličju sem naletela na Miloša Žargija. Z novimi prostori je več kot zadovoljen, saj so neprimerno boljši od prejšnjih. Skladišče surovin je z novo halo tudi največ pridobilo. Tudi fantje so dobili sanitarije in novo garderobo. V novem skladišču bo prostor tudi za kemikalije, ki so sedaj na prostem in za viličarje, kar bo odpravilo težave z akumulatorji, saj so garaže ogrevane. Začasno je nekaj prostora zasedel ekspedit, tako, da je tretjina novega prostora že zasedena. Za kompletno selitev trenutno nimajo časa, ker imajo zelo veliko dela, tako, da je en del skladiščnih delavcev še vedno v starih prostorih. V kratkem pa bo celotno osebje skladišča pod »novo streho«. V zgradbi je tudi zaklonišče, strelišče in skladišče civilne zaščite. Nedvomno je nova zgradba za To-samo velika pridobitev, rešila je marsikatero prostorsko stisko, čeprav zaenkrat ni še vse tako kot je treba. Vendar upamo, da bodo napake v najkrajšem možnem času odpravljene. Lubinič Marjana naloga, osnove za določanje nalog; — Organiziranje TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb; — Oblikovanje razvidov nalog z vsebino razvida, šifriranje. Dodatno je opredeljena tudi vsebina vsakega podatka iz razvida (poklic, čas, strokovna izobrazba, odgovornosti, psihofiziološke zahteve); — Postopek oblikovanja razvida del in nalog, tehnika zbiranja podatkov; — Postopek sprejemanja razvida nalog; — Uporaba in vzdrževanje razvida nalog; — Končne določbe. Navedeni akt je že bil v javni ob- V javni obravnavi ravnavi in tokrat na vsebino sporazuma ni bilo nobenih pripomb, sklep o prodaji akta v javno obravnavo pa je potreben zaradi razpisa referenduma, ki bo v marcu 1985. 2. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Predložene spremembe in dopolnitve sporazuma se nanašajo predvsem na poglavje o planiranju, na področju skupnega rizika ter notranje arbitraže. Pri določbah, ki se nanašajo na gospodarski odbor, se črta določba v zvezi z odločanjem o prometu osnovnih sredstev. 3. Statut delovne organizacije. Statut TOZD oz. DSSS V statutih so predložene spremembe določb, ki se nanašajo na individualni poslovodni organ. 4. Nova ureditev področja dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih kreditov pi naših samoupravnih organov in sindikata. Tako so osnutki' novih aktov sestavljeni tako, da je ugodeno tako obstoječi zakonodaji, še bolj pa bodo v pomoč komisiji za dodeljevanje stanovanj in kreditov. Kakšne novosti nam prinašajo osnutki novih aktov? 1. Združevanje in razdruževanje sredstev Delavci TOZD in DSSS na ravni delovne organizacije združujejo sredstva in tudi določijo skupne osnove za dodeljevanje stanovanj in kreditov. Sredstva se vodijo na žiro računu združenih sredstev delovne organizacije. Ta sredstva pa se v nadaljnem postopku (prioritetna lista) razdelijo po TOZD in DSSS po upravičenosti potreb oz. načelih vzajemnosti in solidarnosti. 2. Prioritetna lista Na podlagi vlog in ogleda stano-vaniskih razmer sestavi odbor za splošne zadeve prednostno listo upravičencev do prostih stanovanj V javni obravnavi so novi akti s področja reševanja stanovanjske problematike delavcev Tosame. Splošne kriterije za dodeljevanje stanovanj in kreditov vsebuje Samoupravni sporazum o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev. Konkretne postopke pa urejajo Pravilniki o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem in dodeljevanje stanovanjskih posojil TOZD in DSSS. Pri dodeljevanju kreditov in stanovanj na podlagi obstoječega akta so se v prejšnjih letih kazale pomanjkljivosti, ki so onemogočale objektivno razdeljevanje sredstev, poleg tega je treba obstoječi akt uskladiti z novo zakonodajo, nekatere spremembe pa so zahtevali tudi skle- oz. kreditov. Prednostna lista se oblikuje za vsak TOZD in DSSS posebej (3 liste). Na prednostno listo se lahko v 15 dneh od prejema oz. objave le-te vloži ugovor. Kdor z ugovorom ne uspe, se lahko v naslednjih 15 dneh pritoži pri sodišču združenega dela. Šele po preteku vseh teh rokov je sklep o prednostnem redu pravnomočen. Skupna sredstva se razdelijo po TOZD in DSSS glede na število upravičencev in težo njihovih potreb. Na odločbe o dodelitvi stanovanj in posojil posamesnikom so možne pritožbe v zakonskih rokih. Dokončna razdelitev sredstev oz. dodelitev stanovanj je možna šele takrat, ko so končani vsi pritožbeni postopki. 3. Kriteriji za podeljevanje stanovanj in kreditov Kriteriji so razširjeni in podrobneje razdelani ter so sledeči: — stanovanjske razmere — socialni in materialni položaj delavcev in njegove družine — delovna doba delavca — zdravstveno stanje delavca in njegove družine — udeležba OZD, kjer je zaposlen zakonec prosilca — namensko varčevanje prosilca — trajanje stanovanjskega problema. V okviru javne obravnave, ki bo trajala do 26. februarja, bodo osnutki aktov izobešeni na oglasnih deskah, tako, da bodo dostopni vsem. Kdor meni, da so akti v čem pomanjkljivi ali ima kak drug predlog, naj ga do omenjenega roka v pismeni obliki predloži v tajništvo. Akti se bodo sprejemali z refe-redumom, ki bo 6. marca 1985. LM Referendum ’85 Zaradi sprememb dopolnitev oziroma novih tekstov v internih aktih in stanovanjskih zadev ter nekaterih drugih zadev (razvid del in nalog, samoupravni sporazum o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev, pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanje stanovanjskih posojil, samoupravni sporazum o združitvi v DO in statuti) je potrebno izvesti referendum. Vsi navedeni samoupravni splošni akti se namreč sprejmejo z neposrednim sprejemom na referendumu, spremembe in dopolnitve dosedanjih aktov pa so zahtevali zakonski predpisi, sklepi samoupravnih organov ter sklepi sindikata. Referendum naj bi se izvedel na enak način, kot doslej in sicer na petih voliščih, pri čemer so tri volišča v Saniteti, pri Filtrih in v DSSS pa po 1 volišče. Organi za izvedbo referenduma, komisije za pripravo volilnih imenikov, volilna komisija, ostanejo v bistvu v enaki zasedbi kot pri zadnjem referendumu, razen posameznih dopolnitev. Predlog za člane komisij in odborov je razviden iz priloge. Na podlagi navedenega, se predlaga delavskim svetom, da sprejmejo v zvezi z referendumom naslednje sklepe: 1. Razpiše se referendum za dan 6. 3. 1985, zaradi sprejema samo- upravnega sporazuma o organiziranosti dela v TOZD in delovni skupnosti in enotnem oblikovanju razvidov nalog, samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev, pravilnika o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanju stanovanjskih posojil ter za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Tosama, statuta DO Tosama, statuta TOZD Saniteta, statuta TOZD Filtri ter statuta DSSS. 2. Predloženi samoupravni splošni akti ter njihove spremembe oziroma dopolnitve, se dajo v javno obravnavo, ki se zaključi z zbori delavcev. Zbori delavcev se skličejo za 26. 2. 1985. 3. Ugotovitveni sklep v zvezi z odločitvijo zborov delavcev, se sprejme na delavskem svetu 27. 2. 1985. 4. Dokončni tekst aktov oz. sprememb in dopolnitev se razglasi 1. 3. 1985. 5. Komisija za pripravo volilnih imenikov v sestavi Olga Kerč, Tonka Strmšek in Breda Cerar, razglasi volilne imenike 15. 2. 1985. 6. Volilna komisija je imenovana v sestavi, kot je razvidno iz priloge. 7. Na dan referenduma bodo volišča: št. 1 v obratni pisarni konfekcije; št. 2 v obratni pisarni tkalnice ovojev; št. 3 v obratni pisarni vlaknovin-skega oddelka; št. 4 v obratni pisarni proizvodnje filtrov,- št. 5 v sejni sobi. Volišča bodo odprta od 5.30 do 17.30 ure. PREDLOG ZA SESTAVO VOLILNIH KOMISIJ TOZD SANITETA Ivan Cerar — predsednik Franc Stupica — član Helena Mohar — članica Ivan Mihelčič — nam. predsednika Nada Klopčič — namestnica Vida Suša — namestnica TOZD FILTRI Stane Tomažič — predsednik Zofka Pavlič — članica Jelka Smolnikar — članica Zofka Kapla — nam. predsednika Vida Banko — namestnica Urbanc Ida — namestnica DSSS Franc Novak — predsednik Silva Mežnar — članica Tatjana Korošec — članica Marjana Lubinič — nam. predsednika Marjan Hafner — namestnik Dušan Dolgan — namestnik ga avtomata produktivnost bistveno povečala, razširil se je asortiman in tako danes z obstoječo tehnologijo in kvaliteto zadostimo potrebam domačega tržišča. S proizvodnjo standardnega zavitka smo pričeli v letu 1979. Standardni zavitek prodajamo Republiški skupnosti otroškega varstva po vnaprej dogovorjeni ceni, brez priznavanja popustov. Prodaja v naslednjih obdobjih je bila sledeča: 1979 8.883 stand. zavitkov 1980 30.506 " 1981 32.643 " 1982 31.401 " 1983 32.233 " 1984 32.246 Letna poraba se giblje kot je razvidno iz zgornje tabele in je odvisna od števila rojstev v SRS. Možnosti prodaje zavitka v druge republike in pokrajine ni, ker so pomoči, ki jih najemajo ostala področja SFRJ ob rojstvu otroka bistveno nižje od pomoči SR Slovenije. Izdelek je stro-gonamenski in izdelan v sodelovanju in na pobudo RSOV in ni namenjen prodaji v široki potrošnji. S proizvodnjo netkanega blaga so bile dane možnosti predelave le tega. Tako smo v oddelku pričeli s kon-fekcioniranjem bolniških, zdravniških, ortopedskih kap, pleničnih in posteljnih predlog, bolniških mask s trakovi, aluplast itd. V letu 1983 je bila grupa konfek-cioniranja netkanega tekstila prenesena v proizvodni program TOZD FILTRI. Predstavljamo vam... Otroško konfekcijo V letu 1978 se je iz oddelka konfekcije izdvojil nov oddelek — OTROŠKA KONFEKCIJA z 72 zaposlenimi in naslednjimi skupinami izdelkov: — izdelava plenic iz blaga (tetra, kaliko) — izdelava otroških higienskih izdelkov — konfekcioniranje netkanega tekstila — tiskarna in rezanje — kompletiranje standardnega zavitka Začetek proizvodnje plenic iz bla- ga datira v letnico 1952. Izdelava je bila zamudna in predvsem ročna. Blago se je rezalo ročno z škarjami na dolžinske enote, z iglami so se odstranjevale vezne niti, zapognila oba krajca in zašile. Plenice so se zlikale, zložile in zapakirale v ovojni papir in povezale s trakom. V 12 urah je delavka izdelala 40 kom plenic. Postopoma se je izdelava modernizirala. V letu 1963 je bil nabavljen prvi overloch stroj, leta 1970 električne škarje. Prodaja v obdobju za nekaj let nazaj je bila sledeča: Blago_____________1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 tetra 153.590 110.943 94.984 73.117 49.345 45.576 126.303 167.799 kaliko 36.591 44.921 50.985 43.075 50.122 43.651 43.950 37.803 Iz navedenega prikaza je razvidno, da smo pred 7 leti proizvajali večje količine plenic kot v letu 1983. Po letu 1977 je prodaja občutno padala tako, da je leta 1982 dosegla dobro polovico proizvedene količine v letu 1977. Občutno- pomanjkanje teh izdelkov na tržišču je spodbudilo nekatere proizvajalce tekstila, da so se usmerili v tovrstno proizvodnjo. V letu 1983 smo pričeli z izdelavo blaga na dvoširinskih statvah. kar je občutno povečalo proizvedene količine. V letu 1969 se je postopoma uvajata tehnologija izdelave otroških hlačk. Folija se je razrezovala ročno in na 4 polavtomatih se je po fazah varil proizvod. « Prva količina izdelanih hlačk je bita 14.600 kom in je bita v primerjavi s sedanjimi količinami izredno majhna. V letu 1971 se je z nabavo prve- V oddelku imamo tudi tiskarno, v kateri vršimo usluge tiskanja in rezanja za celotno DO. Možnosti nadaljnega razvoja tehnologije kot tudi asortimana so dane. Spremljati in slediti moramo potrebam tržišča in razvoju tovrstne proizvodnje v svetu. Murn Maruša 0 Št. 2 — februar 1985 Nasi upokojenci ELI ŠORN je deseto leto upokojena. Nikoli ji ni dolgčas in kar ne more misliti, da je minilo že toliko let. Zelo rada se udeležuje izletov in srečanj Tosaminih upokojencev. Lansko leto je že mislila, da bo odsotna, ker je prav tisti čas odšla na popotovanje po Jugoslaviji. Domov se je vrnila dan preje, kot je bilo srečanje in tako le ni zamudila snidenja s svojimi nekdanjimi sodelavci Najrajši bere knjige, revije, rešuje križanke in tudi nečaki imajo veliko želja po pletnih izdelkih. Vsa ta drobna vsakodnevna opravila, jo razveseljujejo in delajo zadovoljno. Upa, da zdravje kot do sedaj, je ne bi tudi v prihodnje zapustilo. To je njena največja želja. IVAN KOSIRNIK je petnajst let upokojenec. Ob prejemanju svoje pokojnine je mnenja, da je potrebno sedaj otroke bolje naučiti računati procente, da bodo znali na stara leta pravilno izračunati pokojnino. Nekaj časa je pogrešal službo. Sedaj mu zadostuje kot vsakodnevna obveznost, obisk v trgovini. Rad gleda televizijo, v poletnem času nikoli ne zmanjka dela okoli hiše. Z ženo Ivanko vsako leto odide v Kranjsko goro, kjer se oba zelo dobro počutita. Dokler jima bo zdravje dopuščalo, si želita odhajati v ta kraj zaradi zraka in okolice. Tudi Velika planina mu je pri srcu in misli, da bo slej ko prej vedno bolj obiskana, ker bodo ljudje, kot včasih, pogosteje želeli hoditi v bližnje izletniške kraje. Glasilo Tosama bere in je prepričan, da je o vsem dobro obveščen, morda še bolj kot kakšen izmed zaposlenih, ker zaradi naglice le na hitro preleti časopis, on pa prečita članek za člankom. Na strani, kjer je rubrika pod naslovom: prišli v podjetje malokaterega pozna, v rubriki: odšli iz podjetja, pa veliko več. IVANKA KOSIRNIK je upokojena tretje leto. Mož Ivan hitro doda, da se je sedaj že navadila, da ne gleda več na uro, ampak na koledar (kdaj bo prvega). Ivanka se veseli že pomladi, ko bosta lahko z možem zunaj, te zimske dneve pa si krajša s pletenjem. Veliko lepih trenutkov ima ob vnukih, mala Lučka, ki je pravkar shodila, pa jo vodi po stanovanju za raziskovanjem mnogih zanimivosti. IVANKA OGOREVC je še mlada upokojenka. Kadar doma omeni besedo naša Tosama, jo mama popravi, da je _ sedaj upokojena. Zjutraj malo poleži, čez dan postori drobna gospodinjska dela, čas pa kar beži. Vse pogosteje razmišlja, da bi si morala naložiti večjo obveznost za vsakdan. Tudi dalj časa se že pripravlja. da bi odšla z možem na potovanje po tujini, pa se tudi sedaj še ni mogla odločiti. Zadnje čase je imela dovolj opravka s popravili zob, tudi na ostale zdravniške preglede je hodila in nekaj časa ji je minilo tudi v teh opravkih. Ko je med pogovorom zazvonil hišni zvonec, je prišel na obisk Viktor Gaberšek, da povpraša Ivanko, kdaj bo sestanek pripravljalnega odbora upokojencev. Kaj boljšega, kot še ta prilika, da Viktor pove, kako živi kot upokojenec. VIKTOR GABERŠEK je prav toliko časa upokojen kot Ivanka, drugo leto. Ja, v začetku je pogrešal službo in sam pri sebi premišljal bi ali ne bi spraševal zeta, če je kaj novega na delovnem mestu ali pa naj se navadi, da se ne zanima več, ker je upokojen. Sedaj je ob opoldanski uri za varuško, da žena v miru skuha kosilo. No, največ veselja pa ima še vedno s popravili ur in zato se je tudi oglasil pri Ivanki na poti domov, ko je v Krtini popravil uro v zvoniku. Zvečer pa pred televizijo tudi rad posedi. Poleti želi zopet na morje v Červar, le malo neugodno je, ker dobiva kot upokojenec dneve, ko je že proti koncu sezona in se prično na morju hladnejši dnevi. Oba, Ivanka in Viktor menita, da bo zopet lepo v letošnjem letu, ko bo snidenje v Tosami, izleti v bližnjo okolico, pa da bi vsem šlo dobro v zdravju in zadovoljstvu. ŠTEFKA VEIT je upokojena enajst let. V tem času je imela že dvakrat virusni meningitis. Te dni pa preboleva vnetje ušesa. Vse to pa je ne moti, da se ne bi dobrohotno nasmehnila v upanju, da se vse prej ko slej na bolje obrne. Ni še zapustila dejavnosti pri RK v KS Vir, delegat je tudi pri socialnem skrbstvu in so prav te dni obravnavali podražitve, da bi se oskrbovalnine povečala za 25 %. Vsepovsod se odraža draginja. Svojo pokojnino 15.000 din združuje z moževo, drugače ne bi šlo. Tosamo rada pregleda in prečita. Letos je že težko čakala Tosaminega koledarja, ker je že mislila da ga ne bo, poštar pa ga zaradi obilice dela ni mogel takoj prinesti. Vsake pozornosti se vedno razveseli in dokler ji bo zdravje dopuščalo, bo hodila na srečanja upokojencev, kjer je zelo prijetno. Želi vsem delavcem Tosame zdravja, da bi še v naprej dobro gospodarili in jih z veseljem sprejeli ob vsakoletnem srečanju upokojencev. * FRANCKA AVBELJ je 1. februarja dopolnila petnajst let upokojitve. Ukvarja se z dejavnostjo od kegljanja do petja v ženskem zboru upokojencev Domžale. Tu je omenila ne- kaj kritičnih besed zaradi slabe udeležbe Tosaminih delavcev na koncertu, ki so ga priredili v domu na Viru. Pri tako velikem kolektivu je bilo prodanih le sedem vstopnic, čeprav v zboru poje osem nekdanjih delavk in je bila zelo razočarana nad majhno udeležbo. Kritično se je izrazila tudi ob srečanju Tosaminih upokojencev. Ker sama ve, koliko ur je potrebno žrtvovati za petje, tako ve, da se morajo truditi tudi pri oktetu Tosame, pa je pogosto med njihovim petjem medsebojno klepetanje, za kar ga je dovolj še po programu. Vsakdo bi se moral v času petja vzdržati pogovora ker s tem moti tudi tiste, ki radi prisluhnejo lepim glasovom. Nadalje pripominja, da je že bilo s strani mlajših delavk rečeno, češ oni dobijo denar, nam pa, ki delamo ne dajo. Naj vse te vedo, da je ta generacija dvignila tovarno, da ima sedaj takšno število delavcev zaposlitev in da se je delalo v drugačnih delovnih pogojih, v treh izmenah, z nizko porodniško dobo, brez družbene prehrane, pa še in še. Vse to se sedaj pozablja. Francka gre najrajši na oddih v gore, kjer uživa gorski zrak in tišino. Petkrat je že prehodila Pot spominov NOB in dobila priznanje. Doživetja s poti, so ji zaradi lepot narave ostala v nepozabnem spominu, posebno v času, ko je bila narava v pomladanskem prebujanju. Upokojenka se naj ne zapre med štiri stene, temveč sebi najde najprimernejšo dejavnost in družbo. Le tako bo zadovoljno in polno živela. Naš izvoz higijenskih izdelkov Izvoz, beseda, ki jo dnevno slišimo na radiu, televiziji, čitamo v dnevnem časopisju, beseda ki je vpletena v vsakodnevni ritem vseh nas, ki nam je delovna naloga da skrbimo za prodajo izdelkov na tuja tržišča. Pri tem seveda stremimo, da bi te izdelke prodali predvsem na konvertiblni trg. Naša DO skuša pri tem usmerjati izvoz svojih izdelkov predvsem v evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Specifično pri izvozu higijenskih izdelkov na omenjeno področje je dejstvo, da je to tržišče praktično pokrito z domačo proizvodnjo ne glede na katero državo se opredelimo pri tem izvozu. Glede na to, da so to transportno silno občutljivi izdelki (36.500 pkt vložkov, tehta bruto cca 4,500 kg, prevoz plačamo za 20.000 kg). Iz tega izhaja, da mora biti naša regionalna usmeritev teh izdelkov na čimbližja tržišča. Kljub vsemu navedenemu pa nas je zadnja poslovna pot v ZRN vodila k cilju, prodati toliko higijenskih vložkov in plenic, da bi skupno s prodajo na domačem trgu pokrili junija 1985 dalje kupoval pri nas hlačne plenice po 36 kosov v PVC v vrednosti do konca tekočega leta DM 600.000,-. Ta obisk smo izkoristili tudi za proučevanje možnosti izvoza naše nove proizvodnje dnevnih vložkov. Izkazalo se je, da tudi tu obstojajo naše izvozne možnosti tem kupcem in sicer do 70.000 škt a 30 kosov mesečno, kar nam bi vrednostno prineslo DM 49.000,-. Kljub vsemu lahko zaključimo, da obstoja lepa možnost izvoza naših higijenskih izdelkov v južnonemški prostor, torej transportne poti do cca 600 km oddaljenosti. S tovrstno proizvodnjo smo locirani nekje na obrobju tega tržišča in se bomo morali kot dosedaj soočati s konkurenčnimi ponudbami iz Avstrije, Italije, Francije ter deloma tudi Španije in Portugalske. S prizadevnostjo, vestnim in kvalitetnim delom ter neposrednim pristopom k tujim kupcem se bomo lahko obdržali v tem širokem krogu dobaviteljev in s tem zagotovili delo vsem našim delavcem. Za mlade mamice proizvodnjo dveh izmen. V času našega obiska kupcev v ZRN nam je uspelo zaključiti za čas od februarja do julija 1985 1,300.000 pkt vložkov kvalitete VIR-90 v skupni vrednosti DM 548.600,- in Tosama plenic za isto časovno obdobje v količini 7,800.000 kosov ali ise.ooo pkt a 50 kosov v vrednosti DM 558.480,-. Nadalje smo uspeli zaključiti pri novem kupcu v Niirnbergu kot preizkusno količino tudi cca 900.000 kosov Tosama plenic v vrednosti DM 56.700,-. Ta kupec bo tudi od meseca S 1. decembrom 1984 je začel veljati Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Ugodnost, ki jo sporazum prinaša je sprotna valorizacija nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust. Osnova za nadomestilo bo še vnaprej osebni dohodek, ki ga je upravičenka dosegla v minulem letu. Izjema so le upravičenke, ki v minulem letu še niso bile zaposlene ali so bile pripravnice. Osnova za nadomestilo se valorizira z odstotkom rasti OD vseh zaposlenih delavcev v tekočem letu na območju SRS, do meseca pred začetkom izrabe porodniškega dopusta. Tako odmerjeno na^ domestilo prejme upravičenka prvi mesec odsotnosti. Za vsak naslednji mesec se določi sprotna valorizacija (prej enkrat letno). Kot odstotek povečanja se bo upošteval zadnji znani podatek o rasti poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v SR Sloveniji. Obračuni za nazaj, ko bo pravica do porodniškega dopusta že prenehala, bodo s tem onemogočeni. Ne glede na valorizacijo pa je treba opozoriti da nadomestilo osebnega dohodka v času porodniške ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenka dosegla, če bi delala. Nadomestilo upravičenke, ki je pred zadržanostjo z dela delala poln delovni ča* ne more biti nižje, kot je najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Nadomestila upravičenk, ki so na porodniškem dopustu v času uveljavitve tega sporazuma se na novo preračunajo (vsem, ki so bile 1 decembra 1984 še na porodniškem dopustu). Upravičenka za katero bo obračun pokazal, da ima višje nadomestilo po starem sistemu, obdrži nadomestilo, ki je zanjo ugodnejše. Podatke o rasti OD v SR Sloveniji objavlja vsak mesec (proti koncu meseca) Zavod SRS za statistiko. Lubinič Marjana K******************-******************************* 8 V dr na uporaba viličarjev . Viličarje vse več uporabljamo v notranjem prometu. S tem v zvezi so tudi lahko nesreče pri delu in poškodbe voznikov viličarjev številnejše. Nesreče z viličarji lahko omejimo, če bodo vozniki viličarjev dosledno izvajali potrebne varnostne ukrepe pri delu. Pri preprečevanju nesreč igra osebni faktor pomembno vlogo, od voznika je predvsem odvisno, ali se bo pripetila nesreča ali ne. S tem člankom se omogoča vsem delavcem delovne organizacije, da se seznanijo z varno uporabo viličarjev. Splošna določila: 1. Z viličarji lahko upravljajo samo delavci, ki so za to delo usposobljeni. 2. Upravljalec viličarja odgovarja za pravilno naloženost, pritrditev ali vpetje bremena. 3. Viličar mora imeti na območju DO Tosama hitrost, ki je prilagojena trenutnim razmeram, vendar ne sme prekoračiti predpisane hitrosti. 4. Viličar, ki ima uporabljen za pogon motor z notranjim izgorevanjem, se ne sme uporabljati v zaprtih skladiščih in proizvodnih prostorih. 5. Ne smejo se uporabljati viličarji, na katerih ni bil opravljen periodični pregled (dnevni pregled, tedenski pregled, mesečni pregled, letni pregled). Varno ravnanje z viličarji 1. Viličar mora vedno postopoma speljevati, to pomeni počasi in previdno. 2. Smer vožnje se sme spremeniti le, ko vozilo miruje (ni dovoljeno uporabljati preklopnik smeri vožnje kot zavoro). 3. Pred nalaganjem ali prijemanjem tovora se je potrebno prepričati. če hidravlika morebiti ne popušča pod tovorom. 4. Med vožnjo morajo biti vilice spuščene na višino 500 mm in nagnjene nazaj (to velja za obremenjene ali neobremenjene viličarje). 5. Viličarja ne smemo preobremeniti v nobenem primeru. 6. Pred vožnjo se je treba prepričati, če je tovor glede na obliko, težo in druge dimenzije (težišče) dovolj stabilno naložen. 7. Tovor na viličarju ne sme biti naložen preko višine in širine profila na transportnih poteh (vrata, hodniki, višina raznih napeljav in instalacij itd.). 8. Tovor je treba tako razporediti, da bodo obremenitve delovale na peto vilic. 9. Palete morajo biti skrbno naložene in če je potrebno tudi povezane. 10. Med vožnjo ni dovoljeno dvigati ali spuščati vilic. 11. Pri zaustavljanju viličarja je treba zmanjšati hitrost in enakomerno počasi zavirati. 12. Ko voznik zapusti viličarja, mora vilice obvezno spustiti v najnižji položaj, zategniti ročno zavoro in izvleči kontaktni ključ. DO TOSAMA glede na velikost, število zaposlenih in vrsto industrije potrebuje kompleksno zdravstveno varstvo delavcev, ki ga lahko izvaja le obratna ambulanta. Takšna ambulanta je v sklopu Zdravstvenega doma Domžale že delovala od leta 1964 do leta 1969 (dr. Kovač Ludvik in sestra Del Bello Metka) in od leta 1971 do 1977 (1 leto dr. Ličina, nato dr. Rižnar in srednja medicinska sestra Peterlin Rozi). Po nekajkratni prekinitvi se je ponovno pokazala možnost, da se obratna ambulanta TOSAMA obnovi. Konec leta 1983 sta DO TOSAMA in Zdravstveni dom Domžale sklenila pogodbo in 1. 1. 1984 je obratna ambulanta TOSAMA ponovno začela obratovati. Locirana je v zgradbi Zdravstvenega doma Domžale. V njej delata srednja medicinska sestra Lojzka Rihtar in specialist medicine dela Matija Goršek. Najbrž se vsi strinjamo, da obratna ambulanta predstavlja zdravstveno varstvo delavcev na višjem nivoju. Hkrati pa težko sprejemamo, da so tudi zahteve do koristnikov takega zdravstvenega »varstva večje. Ne mislim »strožje kriterije« pri odobravanju bolniškega staleža in zmanjševanja procenta odsotnosti z dela zaradi bolezni, kar nekateri smatrajo za glavni cilj obratnih am- 13. Hitrost vožnje mora biti vedno določena: a) pri vožnji po delavnicah, skladiščih ipd. — največ 5 km/uro b) pri vožnji po dvorišču največ 10 km/uro c) v bližini vrat, prehodov, na križišču, na ovinkih, slabih transportnih poteh in po poteh, ki so mokre, spolzke ali mastne, pa korakom. 14. Prehitevanje je dovoljeno le v izjemnih primerih in če je to resnično potrebno. 15. Vožnja po hodnikih mora teči po sredini, da imajo pešci dovolj proste poti. 16. Med vožnjo je stabilnost viličarja zagotovljena pri normalnih obremenitvah na transportnih poteh, ki niso nagnjene več kot 3°. Na poteh, ki so še bolj nagnjene, moramo upoštevati, da se stabilnost viličarja spreminja z nagibom transportne poti glede na obremenitev. Vzvratno vozimo viličar: a) po strmini navzgor, če je obremenjen b) po strmini navzgor, če ni obremenjen c) pri velikih tovorih, ko je preglednost pred vozilom zmanjšana, vozimo viličar vzvratno tudi po horizontalnih poteh. M. F. bulant. Tudi to je naš cilj, vendar je pomembno po kakšni poti skušamo to doseči. To je pot varovanja življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev. Tako bi moral misliti in delovati tudi vsak posameznik: za zdravje se borimo dokler ga imamo, ko ga izgubimo se borimo samo še proti bolezni in smrti. Služba medicine dela si je v ta namen postavila naslednje naloge: 1. Sodelovanje pri humanizaciji dela. 2. Analiza in zdravstvena ocena delovnih mest. 3. Preventivni zdravstveni pregledi delavcev. 4. Spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja posameznika in skupine delavcev. 5. Ocenjevanje delovne zmožnosti. 6. Posebna skrb za skupine z zmanjšano delovno zmogljivostjo (nosečnice, mladoletni, kronični bolniki in starejši delavci). 7. Sodelovanje pri organizaciji odmorov in programa aktivne rekreacije. 8. Skrb za družbeno prehrano, zaščitno prehrano in režim pitja tekočin. 9. Zdravstvena prosveta in vzgoja. 10. Organizacija in kontrola izvajanja prve pomoči. H. Sodelovanje z organi upravljanja, družbenopolitičnimi organizacija- Obratna ambulanta Tosame spet deluje mi v delovni organizaciji in izven nje. 12. Druga zdravstvena preventiva. To je tako imenovana preventivna medicina (varovanje zdravja in preprečevati bolezni), za razliko od kurativne medicine (zdravljenje bolezni), ki smo jo v naši ambulanti tudi formalno ločili z nepriljubljenim urnikom (ordinacijski čas za kurativno dejavnost je v ponedeljek, sredo,, četrtek od 7. ure do 9. ure, v torek in petek pa od 14. ure do 17. ure). Več časa smo namenili preventivni dejavnosti, ker delokrog zdravnika medicine dela in medicinske sestre obsega poleg dela v obratni ambulanti še dela in naloge v Dispanzerju medicine dela, prometa in športa. Prav zaradi obilice rutinskega dela in delno nerešenega financiranja preventivnih zdravstvenih storitev je dejavnost službe medicine dela močno okrnjena. Od vseh naštetih nalog v naši obratni ambulanti redno opravljamo le preventivne preglede. Da bi si laže predstavljali, koliko časa nam ti pregledi vzamejo in koliko vrst pregledov opravljamo, naj jih na kratko opredelim: — predhodni zdravstveni pregledi (pred zaposlitvijo) — specialni zdravstveni pregledi (športniki, vozniki motornih vozil, delavci na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za poškodbe ali druge zdravstvene okvare) — obdobni zdravstveni pregledi (vsi delavci — pogostost pregledov določa pravilnik) Sem sodijo tudi ciljani zdravstveni pregledi (npr. pregledi oseb pod zdravstvenim nadzorom: živilska stroka 2-krat letno, ostali 1-krat letno). Opravljamo jih tudi v Tosami in sicer so obvezni za delavce, ki delajo z materialom, kjer obstaja nevarnost okužbe. — drugi zdravstveni pregledi (sistematski pregledi določenih skupin delavcev, zdravstveni pregledi za oceno delazmožnosti). Pri vseh teh pregledih je treba napisati zdravniško spričevalo ali poročilo o zdravstvenem stanju in delovni zmogljivosti posameznika ali skupine delavcev. Pri takšnem delu je potreben mir in zbranost. To pa tudi pomeni, da imamo v naši ambulanti resno in pomembno delo tudi če v čakalnici ni bolnikov. Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja delavcev, posebej pri oceni delazmožnosti in premeščanju delavcev iz zdravstvenih razlogov je nujno potreben ogled in analiza delovnega mesta. Tu nam vedno priskočijo na pomoč vodilni in vodstveni delavci, ki poznajo tehnologijo in organizacijo dela. Le z dobrim sodelovanjem več strokovnjakov in seveda prizadevanjem delavca je mogoče najti primerno rešitev. Včasih ugotavljamo, da bi z izboljšanjem delovnih pogojev (lažje delo, boljša osvetlitev, izolacija ...) lahko zadovoljili zahtevam s strani bolnega delavca. Tako bi oboleli delavci lahko opravljali svoje delo naprej, pa tudi drugi delavci na tem delavnem mestu bi delali v boljših pogojih. Takšnih rešitev bi si želeli čim več, vendar so običajno povezane s stroški in če ne prinašajo materialne koristi ne delavcu ne delovni organizaciji, jih ponavadi ne izpeljemo. Upravičeno bi vprašali: »Kaj je z ostalimi nalogami medicine dela?« Načrtujemo, da bomo postopoma uvedli in izvajali tudi te. V letošnjem letu se bomo trudili, da bi kontinuirano spremljali gibanje obolevnosti in bolniškega sta-leža. Zajeti želimo vse obolele delavce, tudi tiste, ki se zdravijo v drugih ambulantah. To ne bo lahko, saj so nas v drugem tromesečju lanskega leta presenetili z novimi bolniškimi listi, na katerih za delovno organizacijo ne pišemo šifre bolezni. Vse podatke bi torej morali obdelati sami, na kar pa v tako kratkem času nismo bili pripravljeni. To je tudi vzrok, zakaj običajno poročila — takšnega s številkami letos ne objavljamo. Bilo bi preveč okrnjeno. Po vsem tem lahko rečemo, da nas čaka še veliko dela. Preden bomo uredili obratno ambulanto tako, kot si jo želite vi — uporabniki in jo želimo mi — izvajalci. Razumljivo je, da bomo dosegli zastavljene cilje le, če bomo zares delovni in disciplinirani. Za začetek poskrbimo, da bomo odpravili nekatere neurejene zadeve, ki so v primeru z našimi cilji prava malenkost, vendar burijo duhove: 1. Upam, da smo spoznali, da je urnik dela v obratni ambulanti nujno zlo, prav zato se ga bomo v bodoče držali še strožje. Izven ordi- a časa bomo sprejemali le izjemne primere, druge bomo odklanjali. 2. Bolniške liste, ki jih dobite izven Prišli bi že Slovencem zlati časi, ak klasik bi bil vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. Vzrok nezlatega veka Prešeren, idejni vrh epohe slovenskega narodnega prebujanja, je zrasel iz naših tal, kolikor je izražal splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti v kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj globoko ljudskega in narodnega slovenskega pesnika. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede svetovnega nazora. Kdor se drži Prešerna se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra. Spoštovati Prešerna — pesnika in Prešerna — človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. France Prešeren nacijskeg nujne in obratne ambulante oddajte v podjetju, tako da jih bomo potrjevali konec meseca, ko jih prinese kurir. 3. Zdravniška potrdila za nego bolnika bi lahko zbirala odgovorna oseba, ki bi ugotavljala, če so vpisani vsi potrebni podatki in jih tedensko pošiljala v obratno ambulanto, da izpišemo bolniške liste. Potreben je dogovor z medicinsko sestro, da se ne bi ponavljale nepotrebne težave. 4. Za boljše razumevanje in zbliža-nje z delavci TOSAME predlagam uredništvu glasila delovne organizacije, da upelje rubriko, v kateri bi objavili vprašanje, pripombe in predloge v zvezi z zdravjem, zdravstvenimi težavami in organizacijo zdravstvenega varstva ter seveda naše odgovore ali pojasnila. Prispevki bi morali biti podpisani, čeprav polnih imen in priimkov ne bi objavljali. Ob zaključku vsem delavcem TOSAME z medicinsko sestro želiva srečno, zadovoljno, predvsem pa zdravo Novo leto tako da bi nas —-zdravstvene delavce — čim manj potrebovali. Goršek dr. Matija, spec. med. dela V spomin Vemo, da ceste terjajo svoj »krvavi davek«. V večini primerov temu botruje drobna človeška napaka ali neprevidnost, objestnost in podobno. Zadnje dni januarja pa se je zgodilo nekaj nenavadnega — krvni davek je plačal nekdo, ki je hotel pomagati. Težko je verjeti, da našega Martina Gorjupa ni več. Vesten in pošten, dober sodelavec in tovariš — te vrline so ga krasile tudi v trenutku, ko je stopil iz avtomobila in hitel na mesto prometne nesreče, ki se je hip pred tem pripetila, gledat, če morda kdo ne potrebuje njegove pomoči. Pogrešali ga bomo njegovi sodelavci, še bolj pa domači, saj je bil dober in skrben oče, varuh, vzgojitelj, mož. Njegovi sodelavci se bomo trudili zapolniti vrzel, ki je po njegovem odhodu ostala med nami. Nadaljevali bomo njegovo delo, s katerim je hotel ustvariti boljši jutri — tako v oddelku, kot pri sodelovanju v samoupravnih organih. Javna razprava — V 15-dnevno javno razpravo se daje osnutek Dolgoročnega plana razvoja DO Tosama za obdobje 1986 do 2000. — V 15-dnevno javno razpravo se preda naslednji predlog ocenitve del in nalog: — vodja oddelka v TOZD Filtri razpon od 19 — 23 kategorije. Osebni dohodki — Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer 16. člen — usklajevanje OD. Spremenjen 16. člen se glasi: 1. Usklajevanje OD a) zajamčeni OD 17.250 din b) najnižji OD 17.250 din c) najnižje nadomestilo za bolezen 17.250 din Navedene spremembe veljajo od 1. 1. 1985 dalje. Ostali del člena, ki določa valorizacijo osnov za nadomestilo za boleznino ostane nespremenjen. — Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer 16. člen, točka 3 — dnevnice in druge povrnitve stroškov: a) Dnevnice za službena potovanja v državi — dnevnica nad 12 ur 1.278,00 din — dnevnica od 8 do 12 ur Ne bomo ga pozabili, spomin nanj bo živel v vseh, ki smo ga poznali. Slava njegovemu spominu. 665.00 din — dnevnica od 6 do 8 ur 478.00 din b) Stroški prenočevanja v državi v hotelu B kategorije 932,00 din c) Povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila — 1 prevožen km — 23,40 din. Sprememba Poslovnika velja od 1. 2. 1985 dalje. — Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer 16. člen, točka 3 f — stroški za prevoz na delo: — oddaljenost do 4 km 1.200 din — oddaljenost od 4 - 8 km 1.338 din — oddaljenost od 8 - 12 km 1.568 din — oddaljenost nad 12 km 1.799 din Delavcem, ki za prihod nimajo direktnih avtobusnih linij in se morajo presedati (enako v?lja tudi za mestni avtobus), se povrnejo stroški za prevoz na delo v višini dejanskih stroškov s tem, da se v skladu s samoupravnim splošnimi akti, ki urejajo to področje, odšteva od dobljenega zneska 1 % poprečnega OD v SRS za preteklo leto. ' Nujnost presedanja delavcev na posameznih avtobusnih relacijah za vsakega upravičenca ugotavlja strokovna služba. Nadomestilo stroškov za prevoz na delo v navedenih višinah pripada delavcem za prihod na delo vseh 23 delovnih dni. Za dneve odsotnosti (dopusta, bolniška in vse druge odsotnosti z dela) pa delavec ni upravičen do tega nadomestila. Navedeni zneski temeljijo na ceni prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi in se v primeru podražitve ustrezno povečajo. Sprememba velja od 1. 12. 1984 dalje. Samoupravno sporazumevanje — Sprejme se Aneks k SaS o ustvarjanju skupnega prihodka z DO Incel Banja Luka, OOUR Fabrika Viskoze Banja Luka. — Sprejme se Aneks k SaS o ustvarjanju skupnega prihodka z DO Incel Banja Luka, OOUR Fabrika celuloze Banja Luka. — Sprejme se SaS o cenah za bombažno prejo v letu 1985 s Topli-čanko Prokuplje. — Sprejme se Aneks k SaS o združevanju dela in sredstev zaradi razširitve in modernizacije proizvodnje modelarskega in medicinskega mavca in ustvarjanju skupnega prihodka z DO Radika De-bar. — Pristopi se k Kupoprodajnemu sporazumu o dobavi papirja s Sladkogorsko Sladki vrh, TOZD proizvodnja papirja, za leto 1985. — Delovni organizaciji »Tekstil« Zagreb se da soglasje za odpis razlike pri uvozu bombaža v znesku Cl. $ 134,83. — Sprejme se samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Interni akti — Sprejme se Pravilnik o oblikovanju cen. Korošec N. Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1300 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško S sej samoupravnih organov S sej delegacij Šolskih okolišev je 10 in sicer: OŠ Vencelj Perko Domžale, OŠ Šlandro-ve brigade Domžale, OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš, OŠ Martin Koželj Dob, OŠ Radomeljske čete Preserje, OŠ Janko Kersnik Brdo, OŠ Jurij Vega Moravče, OŠ Edvarda Kardelja Trzin, OŠ Olge Avbelj Domžale. 5. OSNUTEK PROGRAMA DELA ZBOROV SOB DOMŽALE ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 1985 Osnutek izhaja iz usmeritve, da skupščina obravnava le tiste zadeve, ki sodijo v njeno pristojnost in jih je treba nujno obravnavati, zlasti pa je poudarek na: — sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov občine — pripravah in sprejemanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za leto 1986 — urejanje naselij in urejanje drugih posegov v prostor v skladu z novo zakonodajo s tega področja. 6. SOGLASJE K SAS O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAS O USTANOVITVI OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI LJUBLJANICA -SAVA Gre za prilagoditev osnovnega akta iz leta 1976 novelizacije zakona o vodah, po katerem so območne vodne skupnosti dolžne prilagoditi svojo samoupravno organiziranost. Bistvene spremembe so v naslednjem: — kot soustanovitelji območne vodne skupnosti nastopajo izvajalci v vodnem gospodarstvu in sicer tozdi za urejanje voda oz. hodour-nikov, ki opravljajo storitve posebnega družbenega pomena — kot uporabniki pristopijo še občani, organizirani v ribiških organizacijah — razširjene so možnosti in načini odločanja skupščine — družbenoekonomski odnosi se odvijajo na podlagi svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki. 7. RAZREŠITEV IN IMENOVANJE DIREKTORJA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Zaradi dopolnitev delovne dobe za osebno pokojnino se razreši AL-MO ZEMLJIČ dolžnosti direktorja Uprave za inšpekcijske službe. Za direktorja Uprave za inšpekcijske službe se imenuje FRANC KOROŠEC, do sedaj zaposlen kot inšpektor dela na Upravi za inšpekcijske službe. 1. GOSPODARSKA GIBANJA V LETU 1984 Z resolucijo je bila za leto 1984 predvidena 3 °/o rast družbenega proizvoda. Načrtovana rast je bila nekoliko presežena, predvsem na račun rasti industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi z letom 1983 za 9 % večja. Prodaja kmetijskih proizvodov družbenega sektorja je bila za 4 °/o večja, odkup od zasebnega sektorja pa za 2 % manjši. Skupen izvoz je bil za 22 °/o večji, najbolj se je povečal izvoz v razvite zahodne države (38'°/o), v socialistične države za 20 °/o, izvoz v dežele v razvoju pa je bil za 11% manjši. Vse SIS so izkazovale pozitiven finančni rezultat, razen občinske zdravstvene skupnosti (primanjkljaj 41 miljonov). 2. USTANOVITEV OŠ EDVARD KARDELJ TRZIN Skupščina občine Domžale ustanovi OŠ Edvard Kardelj Trzin v ustanavljanju. S tem se odpravi Podružnična šola Trzin, učenci iz šolskega okoliša enote OŠ narodnega heroja M. Blejca Matevža — Podružnična šola Trzin pa se 1. 9. 1985 preusmerijo na OŠ Edvard Kardelj Trzin. Sklep o ustanovitvi vsebuje vse predpisane sestavine. 3. IMENOVANJE ZAČASNEGA POSLOVODNEGA ORGANA, ČLANOV SVETA IN NADZORNEGA ODBORA OŠ EDVARD KARDELJ TRZIN — za začasnega poslovodnega organa OŠ Trzin v ustanavljanju se imenuje FRANC BREČKO — v nadzorni odbor se imenujejo: BRANE HEFERLE, predsednik BOŠTJAN HOČEVAR, podpredsednik JUDITA PODGORŠEK, član ALEKSANDER ČIČEROV, član ANTON PRESKAR, član IRENA GRIČAR, član DANIEL POTOČAN, član Naloga nadzornega odbora so zadeve v zvezi z gradnjo objekta, nabavo opreme, uporabo in razpolaganje s sredstvi idr. — v svet OŠ se imenujejo — kot predstavnik skupščine: ALEKSANDER ČIČEROV IRENA GRIČAR JUDITA PODGORŠEK 4. ODLOK O DOLOČITVI ŠOLSKIH OKOLIŠEV V OBČINI Namen odloka je zagotovitev primernejših pogojev za izvajanje osnovnošolske dejavnosti ter racionalnejšo zasedenost objektov za izvajanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. PREJELI SMO V OBJAVO . .. Človek in PSORIAZA Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19. 1. 1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo — jim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposlenih določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delavne skupnosti. Ta namen želimo uresničiti v dveh fazah in to: 1. v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in zdravniki dermatologi želimo nuditi psoriatikom čim-več strokovne pomoči v sodobnem načinu zdravljenja psoriaze, pomagati v okviru društva v raznih situacijah skupaj z okoljem, kjer delajo in živijo in jih tako čimdlje zadržati na delu kot enakovredne in družbi spoštovane oz. delovno uspešne sodelavce. 2. nadaljevati delo naših usmeritev, predvideti boljšo organiziranost in večjo intenzivnost pri zdravljenju psoriaze. So in bodo primeri, ko posamezni bolniki potrebujejo spe- cifično obravnavo in družbeno pomoč. Temu vprašanju pa v preteklosti iz več razlogov, subjektivne narave, ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Da bi psoriatiki v SR Sloveniji dobili čimbolj izčrpne podatke o pso-riazi — luskavici in sodobnih načinih zdravljenja te bolezni ter o društvu psoriatikov Slovenije, ki organizira občasna predavanja in posvete o zdravljenju psoriaze. V našem akcijskem programu društva, ki je bil sprejet na letošnji letni skupščini, smo si zadali sledeče naloge: 1. Utrditi vlogo društva — podru-žabljanja tako da se pridobi čim-več članstva po posameznih teritorialnih področjih. Na teh področjih organizirati aktive. Aktivom posredovati naloge. Zadolžiti člane za aktivno delo na svojem področju, v skladu z akcijskim programom. 2. Organizirati oblike in metode dela, da društvo pridobi družbeno vlogo, ki mu v družbi pripada. Ob tem pa najti oblike zbiranja finančnih sredstev za učinkovitejšo organizacijsko dejavnost. 3. Povezati se z zdravstvenimi skupnostmi, glede uveljavljanja zahtev klimatskega zdravljenja, nabave zdravil, oprostitve participacije, itd. 4. Popestriti je potrebno obveščanje: o problematiki, o delu o težavah in o zahtevah psoriatikov v celotni slovenski javnosti, kakor tudi ustrezne pristojne družbeno-poli-tične organe. Zato bo potrebno zagotoviti redno izdajanje glasila, s članki pa se vključiti v druga glasila. 5. Z zdravstveno organizacijo Veli Lošinj, turistično organizacijo in KS urediti probleme v zvezi z zdravljenjem psoriatikov. 6. Aktive po posameznih regijah organizirati tako, da bodo imeli svoj status in aktivni odnos pri razreševanju statusa bolnikov, nudili pomoč, sodelovali z zdravstvenimi in drugimi organizacijami, z namenom izhoda iz anonimnosti in uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. 7. Aktivneje sodelovati z organizacijami, ki vršijo znanstvene raziskave s področja psoriaze, na podlagi posebnega sporazuma. 8. Povezati se z drugimi društvi psoriatikov v Jugoslaviji in v tujini z namenom izmenjave izkušenj boljšega zdravljenja in poenotenja pravic in obveznosti iz naslova zdravljenja in določanja statusa bolnikov. Luskavica (psoriasis vulgaris) Je dokaj pogosta, nenalezljiva, dedna kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5 do 2 %. Točni vzroki bolezni niso znani zato je ne znamo zaenkrat dokončno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki: 1. Dednost — če ima eden od staršev luskavico, je do 30 % verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60 %. 2. Dejavniki, ki bolezen lahko izzovejo pri tistih, ki nosijo skrito bolezen so: različne poškodbe, druge bolezni (npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi, itd. Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti, prvi znaki so često opazni med šestim in osmim letom, največkrat pa se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh šele v starosti. Rdečkaste in lu-skaste plošče na komolcih, kolenih ali križu so najpogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo, tako, da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemo- goče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na: 1. Splošne, nespecifične ukrepe — to je predvsem seznanjanje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetih procesov v organizmu, odvajanje alkohola, itd. 2. Klimatoterapija in bajleorehabilita-cija — izkoriščanje zdravilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja. 3. Lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko bolezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša. 4. Zdravljenje s harmonalnimi ali citrostatičnimi tabletami in injekcijami. 5. Selektivno ultravijolično obsevanje in fotokemoterapija. 6. Zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina. 7. Kombinacije različnih oblik zdravljenja. Ne glede na to katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice — družine in sorodnikov in prav tako širše okolice — sodelavcev, prijateljev in znancev. Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva — Marija Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Članarina znaša letno 200,00 din jo vsak lahko poravna s spl. položnico in to na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4 a, št. žiro računa: 50102-678-77521. DRUŠTVO PSORIATIKOV SLOVENIJE PUSTNA Skozi vas prihaja pust, ves je masten okrog ust, masko grdo o ha, ha in pa kakšne brke ima. Na sebi ima cunje stare, jih pobral je iz kakšne šare, je v čevljih brez podplata, njegova brada je kosmata. In pa maškare vesele, za njim po vasi so norele, so v brk se mu hahljale, na vse grlo se smejale. Ko je padla črna tema, grmada je bila pripravljena, so pusta tjakaj pripeljali, na grmadi ga zažgali. Maškare pa vse vesele, okrog grmade so norele, od veselja pa kričale, pustne šale izvajale. Mi pa si želimo vneto, da bi zopet drugo leto, zdravi pusta pričakali, na grmado spet ga dali. Anka Novak, 6. b OŠ Dob PUST JE . . . Pust je velik hrust. Hrusta krofe in klobase iz ušes mu repa rase. Rad po vasi se šopiri, kakšno užene mili Jeri. Takrat vse mame dela imajo na pretek, s peko krofov in rezanjem salame. Tina mala pa je Metkina mamica postala. Tone dimnikar je že, črni Peter že po cesti gre. Muca mala in pa miške, polžek se šopiri, iz zgornje Šiške. Zajčki, mucke, Indijanci, ptički, miške in kavbojci. Vsi ti tvorijo sprevod, ki začetku pusta je povod. Toda pust samo en dan živi, na pustni torek pa žalosten v ognju pogori. Pust je velik hrust. Hrusta krofe in klobase, iz ušes mu repa rase. Rems Maja, 6. b OŠ Dob OSEBNE VESTI « Rojstni dan praznujejo v mesecu februarju 1985 TOZD SANITETA Mikalnica Bajde Marta, Cerar Marija, Cerar Ivanka, Dolenc Viljem, Florjančič Bernarda, Klopčič Francka, Kocjančič Jožefa, Merkužič Franc, Prašnikar Ivanka, Prenar Antonija, Purič Tilka, Šošter Ivanka, Štrukelj Marija, Brodar Minka, Sanitetna konfekcija Cerar Marta, Pivec Frančiška, Prašnikar Mici, Rus Angelca, Starbek Valentina, Zajc Albina, Zore Valentina, Zupan Frančiška, Joger Mateja, Otrolška konfekcija Cerar Marija, Cvjetinovič Joži, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Kosmač Albina, Marolt Marta, Merkužič Marjan, Urbanija Francka, Gabrovšek Milka, Ravnikar Jožica, Tkalnica ovojev Bolhar Valentina, Košir Ani, Rožič Vera, Joger Marta, Tkalnica širokih tkanin Bonšek Slavko, Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Pod-miljšak Jožefa, Vidovič Andelka, • Odšli iz delovne organizacije: Klopčič Branko — JLA Gorjup Martin — umrl • Rodili so se: Rems Janezu — hči Rode Brigiti — sin Kralj Mojci — sin Kralj Heleni — sin Kos Dori — Dimic Mariji — Prašnikar Doroteji — hči • Poročili so se: Pripravljalnica Novak Franc Lisjak Marjeta, Prelovšek Felicita, Osolin Dušan in Dernulec Joži ZAHVALE Ob nenadni izgubi dragega očeta Ferdinanda Klopčič se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka mikalnice, DSSS ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in darovano cvetje. Prav tako hvala pevcem okteta Tosama za odpete žalo-stinke. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Stanka, Stane Klopčič Rezka Demšar Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, sina in brata MARTINA GORJUPA, se iskreno zahvaljujemo DO TOSAMA, njegovim sodelavcem, sindikalni organizaciji in oktetu za pozornost, ki smo jo bili deležni v težkih trenutkih ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Nežka, sin Branko, hčerka Darja, ter brata France in Janez Ob smrti moje mame se zahvaljujem kolektivu in sindikalni organizaciji Tosame za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Prstec Stjepan Osnovni organizaciji zveze sindikatov Saniteta II. se prisrčno zahvaljujem za obisk in šopek v času moje bolezni. Cerar Marija NAGRADE Vlaknovinski oddelek Kovič Valentin, Krašovec Franc, Orehek Marjan, Žordani Stanko, Belilnica Gorjup Franc, Rahne Marija, Vesel Andrej, TOZD FILTRI Brodar Dani, Lončar Viktor, Murič Ivo, Us Danica, Gaberšek Marjana, DSSS Avbelj Julijana, Brnot Janez, Dimic Janez dipl. ing., Hribar Joži, Kosirnik Marjetka, Miš Albina, Peterka Tinca, Pavlič Ivan, Stare Anton, Urbanija Marinka, Videnšek Antonija, Cerar Anton ing., Avbelj Danica, Je-retina Marica, Kerč Francka, Stare Valentin; ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Mali oglasi • Havbo za sušenje las prodam. Int. 266 • Kupim otroške pancerje št. 26. Int. 224 • Prodam cca 150 kg betonskega železa 0 6 po nabavni ceni iz leta 1983 — ugodno. Arnuš, int. 219 *☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Prejeli smo 13 rešitev, izžrebali pa smo: 1. nagrada: DEMŠAR Rezka — DSSS 2. nagrada: KOKOVEC Justi — upokojenka 3. nagrada: ZUPANC Marta — otroška konfekcija Čestitamo! UJ Sa /s*? J m pr LJUBIM MRLIČ VRTNA SENČNICA SLABA JUHA POUDARI VOJASKJ 'čelada LEPOTA EMILE ZOLA T*il, ) ^ M (V v s jBnfM £. & l! MINERAL VUtW KAMN/NAH L or /. pv Emm mA ANCONA KDOR DA ZNAN ZA ZAČETEK TEKME OKONČIN/ f6LAS IN ČRKA V »- SLAVNA ODVODNKK NE6RI TELEVIZIJI POD eopovjf V MANFD KAČA velikanka mA mm SELEN FRANCOSKI KROJAČ IN TAKO DALJE mm mvm ob mi MOČHO DEZivJE NAJMANJŠI smcii afMENTAJfiEW SIMBOL DRtAVNOS Tl mm tirno IME SLOV P/5. ZUPANČIČ IMM PLES OČE SINJSKA VITESKk I6RA 'J-v 16 OH a SCHILLER LUI6I HERVI i6Rm Ras mmk VPREŽM ŽIVAL FLEGANT. GOSPA DOLMEPA PaPISA REKA V mom ŽUŽELKA LANTAN NIEME)IER OSC AR SCHEELE KARL EDVARD 6RIE6 /jjUr^Jh /JCtA/f ^ NAELEKT DELEC ?EN PAPIR Z A BRUŠENJE zmm ABECEDE A NATRIJ w% NEKDANII TURŠKI NAZIV SREDIŠČE VRANJA IME PRIIMEK ODDELEK