Ha J re 6 J i slovenski dnevnik t Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United States.
Issued every day except Sunday«
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT
NO. 305. — ŠTEV. 305,	NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 30, 1921. — PETEK, 30.	DECEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX.	— LETNIK XXTX
IZ DELAVSKEGA SVETA
DELO SE PRIPRAVLJA NA BO J PROTI POSTAVI ZA INKOR-PORIRANJE UNIJ. — NASPRO TUJEJO TUDI ZAHTEVI LOCK WO ODO VEG A. KOMITEJA, DA SE RAZŠIRI STAROSTNO MEJO ZA VAJENCE. — NAPAČNO RAZUMEVANJE MOTIVOV.
(Vprav j«* nevarnost stavke v Mavbinokih strokah v mestu New Vorku takoj po prii-itku Novega leta, izginila vsled akeije deloda-jale»*vt ki .so deloma sprejeli predloge Loekwo«»<loveča komiteja, so delavske unije, kojih splošni sprejem j«* bi! ze objavljen, pripravil«'. da vržejo vso svojo silo v boj ter preprečijo zakonodajo, ki bo zahtevala in predjvsovala in-korporaeijo unij ter sprejem zahtev** komiteja, da se starostno Mejo vajencev v stavbinskih strokah razširi na pet in dvajset let.
Na nekem sestanku sveta go-vernerjev Building Traces Employers Ass. je bilo sklenjeno, da se obnovi prvotno prošnjo za arbi traeijski svet petih, ki bi določil plačilno lestvico za l« lo 1922. Tozadevni predlog *o delavci zavrnili. Nadalje je bilo sklenjeno, naj se razširi na dobo enega me->>a sedanji dogovor med delodajalci in delavci, ki postane neve-ljavljen v soboto, dna 31. decembra.
iNorman, predsednik
vaše pismo z dne 20. decembra ter razmišljal o njem. V tem pismu predicate, naj stopimo v konferenco z vami ter se direktno pogajamo ter sklenemo dogovor za leto 19:i2 Mi v polni meri cenimo prijateljskega duha. katerega ste pokazali in konservativno <|>ozi-eijo, katero ste zavzeli.
Naš predlog na vaš naslov je bil stavljen v veri, da bi se nas kritiziralo, če bi s»- sami posve-tovali in koristen bi bil dogovor za grndilno industrijo in tudi za javnost. Vsled nepoznavanja naših preteklih odnošajev ne zna javnost pravilno ceniti položaja. To j- očividno nam 1< r bi moralo bili tudi vair
MEHIKA BO DALA NOVO O-ZEMLJE PRISTAŠEM GENERALA VILIE.
Mexico City, Mehika, 29. dee. Možje, ki so služili pod generalom Villo. prejšnjim revolucijonarnim voditeljem, bodo kmalo dobili od sveta \lade zemljišča v soglasju z do-
mvnateljev je rekel, da je bil I govorom, katerega ,ie sklenila z pi-dlog 1 'r^.-rmeverja, naj raz- V;llo vlada provoziročnega pred-M .-tvlju .n bitracij^ki svet sedmih tednika tie la Huerte ob času. ko
0	vprašanju uspešnosti in pred- se je Villa, vdal. namreč julija 1< g. naj velja sedanja plačilna le- meseca 1920. iVni se. da bo dobil .-tvica tudi za prihodnje leto, ta- ( vsak mož po šest hektarjev al:
1	o i/vanr-'dcri, da so smatrali rav- približno ]>etnajst akrov. General nat»'lji /a potrebno informirati o y-Ua sam živi v Canmitillo na potoni vseh osem in dvajset or«a- sestvu, katero je dobil od vlade, ni/.acij te 7V. .e.	i' ih času svoje predaje je znašalo
Po sestanku je bilo poslano na- število njegovih pristašev nekako ■■ ledtije pismo Rui!dln<r Trades š^ststo mož. Council, ki zastopa nekako 100 j
tisoč delavcev.	'VOJNO SODIŠČE PROTI AME-
SRBIJA SE BLIŽA KONČNI RESTAVRACIJI
VELIKA POMLAJEVALNA SI LA SRBSKEGA NARODA JE RAZVIDNA IZ PRERODITVE INDUSTRIJ IN OŽIVLENJA TRGOVINE IN PROMETA. — NOVO POSOJLO BO IMELO DALEKOSEŽEN UČINEK.

Iz Indije prihijajo vznemirljiv:
NESUPvI V IXDIJI
' ~OC i1 fl J d	j.'')"CjILli3iC j CO
Logata dežela dala slovo svoji
mačehi. — Slika na.n ka£s prraoc Indijcev, ki nasprotujejo anr* lečkemu nasilju.
ŠTIRJE ZASTRUPLJENI iNBUSKI VCCITELJ ZDRUZENA KITAJSKA
Z LESNIM ALKOHOLOM
!MA P0LN0M0C. POD NGVIM KABINETOM
Tr
S\et ravnateljev Building! • Employers Ass. je sprejel j
PRIZNAL UMOR SVOJE ŽENE.
Peru, Ind., 29. decembra. — Joseph Klitcraft je priznal, da je ubil svojo ženo Margareto in sicer v nedeljo in da je zakopal njeno truplo pod njih domom. Fliteraf-ta so aretirali, da odgovarja na vprašanja, kam je izgnila njegova žena in po zaslišavanju, ki je trajalo več kot dve uri. je konečno priznal, da jo je umoril t' r bo ter zakopal njeno truplo.	slaništvu.
RIŠKIM MORNRJEM.
Maragua, NVaragua, 29. dec. Petnajst častnikov z bojne križat ke Združenih držav Galveston je dosj»elo semkaj, da tvorijo vojno s<dišče. ki bo zaslišalo slu-« a je proti ameriškim vojakom, o katerih se trdi. da so bili zapletam v nnor treh policistov v Ni-earagui in tla m u prizorili še na-daijne ekscese ^roti prebivalcem republike. Postopanje bo javno vršilo v ameriškem po-
Osumljeni prodajalec te strupene Indijs'ii^nac jcnalisti so mu dali Cang napoveduje tudi rešitev fi-pijače je bil prijet ter stavljen vse polnomoči z izjemo one za nančnih in drug h. problemov, s pod obtožbo uboja.	sklepanje miru z Anglijo. katerimi se mora baViti dežela.
e , , ......	Ahmedabad, Indija, 29. dec. — Peking, Kitajska, 29. decembra.
Smrt uveli nadaiimh žrtev za-	. .. . '.	. ,	t.--. • ?	i	i
. „ ,	Resolucija, katero ie sprejel po-	Združena Kitajska pod močno vla-
struplenia z l.-suim alkoholom. ie	, . . .. . • ,	,	. - -i
1 . . . .	sobni komitej indijskega narod-	<»°. obenem /. res tvijo tinanemh spravila število žrtev tekom praznikom na štiri. Polic'ja ji' vsled
liega kongresa včeraj iu ki
problemov
zavzema
<a nadajevanje Mahat- možno kot
dežele, —
posledica
vse to je zadnje iz-
tega vprizorila podvojene napo- me Gandhi-jeve politike ne-nasi- premembe v kabinetu, — je iz-
re. da najde \ir tega strupenega ]ja> vključuje klavzulo, s katero javil general Can g Tsaolin v ne-
"žganja*, ki je- prineslo onim, j.e proglaša Gandhi-ja za edino kem pogovoru, ki je bil objav-
ki so ga zavžili. smrt mesto božič- eksekutivno avtoriteto gibanja. Ijcn danes tukaj.
r.ega veselja.	's polnimi pravomočmi nad kon- General ('ang. ki je vojaški go-
Najnovejši žrtvi sta Edvard gresom ter njega organizacijo. verner "Mandžurije, je pomagal
Gillece, agent z iztočne 37. ceste! Resolucija pa določa, da ne Pri stvorjenju nove vlade pod
Mrs' Ritchie Ryan, vdova ne- 'sme Gandhi, niti kak njegov na- ministrskim predsednikom Liang
i	ii	,*• •'v. , 'sledili k v uradu, skleniti miru Si i, da sledi onemu Čin Ju Penga,
lcesra rokoborca, ki ^e živela na ■ltruilIlv uiciviu,	IU11U .	B '
z vlado brez odobrenja in av- ki je odstopil dne 18. decembra.
Monastir, Jigoslavija, 29. dec. [ ameriški dolar toiiKo vreden, bi Ije malo je dežel v Evropi, ki so stala danes Amerika med prvimi pokazala večjo ickcperativno ali , državami, ki eksportirajo v Ju-prerojevalno silo kot Srbija. Ce- goslavijo.
prav obiskana od več let trajajo-1 Ena izmed ovir pri razvoju tree vojne, lakote in bolezni in če-' »ioviiie te dežele je obstajala do-prav je izgubila skoro eno tre-j seda j v pov^anjkanju primerne tino svojega možkega prebival-' železniške transportacije Deželi stva, se dežela danes hitro bliža ? primanjkuje lokomotiv n dobrih •rvoji popolni lcstaviaciji in šta- tovornih vozov. Večje posojilo, ki bilnosti.	j je bilo prod kratkim dvignjeno
Večja mesta kot Belgrad Niš t v deželi sam za irholjšanje tran-in Monastir. kjer je povzročil so- i sportacijskih f-redste. pa bo naj-vražnik največ škode e dvojim ' brž imelo dadekosežen učinek uničevanjem lastnine, so sedaj kot nanovo rojena m reinkarnirana mesta. Vsepovsod so se dvignile hiše, šole in trgovska poslopja iz razpadajočih razvalin prejšnih poslopij Za inozemskega opazovalca je prizor naravnost presenetljiv.
Dežela pa ni na čudovit naein napredovala ie v rekonštrukcij-skem delu. Po eelem kraljestvu so bili varčni kmetje trdo na delu na svojih iarirrdi, v vinogradih. gozdovih iii strojarnah. Produkt njih dela se je pošiljalo preko sedmih morja in Srbija je dobila v povračilo denar ali pa tr-gcvike produkte draigih narodov.
Kot v večini cimgih evropskih držav prekašajo tudi v Srbiji im-porti eksperte za precejšni del, vendar pa se domneva, da bo dosegla dežela še u kom prihodnje-
Prijatelji Jugoslavije so prepričani. da bo po pret ku najkrajše-«_-n časa mogo'e premagati te ne-!.^<',in> elemente *n la bo I ralje-^tvo zavz' lo najbolj odlično mesto v indu-.tri.ii m trgovini juž-|no izto"nc F.vnpe in s tem tudi Balkana.
ga rokoborca, ki je živela na zapadni 60. cesti. Oba sta umrla
NEZAPOSLJENI — NOČNI ČUVAJI IN STRAŽNIKI.
Župan Moore je priporočil odboru za nezaposlenost načrt, s pomočjo katerega naj bi se porabilo 4000 nezaposljenih ljudi kot nočne čuvaje. Plače naj bi se jim plačevalo potom prispevkov po petnajst centov na teden od vsake družine v ozemlju, katero naj Li straži!.
Vsak mož naj bi patruliral po vseli štirih straneh mestnega blo-ga Ista ugodno trgovsko bilanco. I ka ter izvrševal dolžnosti privat-Združcnc države ?0 tekom pre-Jnih stražnikov. Ti stražniki naj teklega teta i odvojile svojo trgovino ?. novo državo in če bi ne bil
oslepljena in približno na isti na-
V CHICAGU JE VEČ PIJANČ-KOV KOT JIH JE BILO LANSKO LETO.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kroaah
se potom n»£e banke Izvršujejo po nizki eeni, zanesljivo in hitro. Vteraj so bile naše cene gledeie: Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje po>te in izplačuje "Kr. poštni fekovvni urad" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani.
300 kron ...... $ 1.45 1,000 kron ...... $ 4.50
400 kron ...... $ 1.95 5,000 kron ...... $22.00
500 kron ...... $ 2.40 10,000 kron ...... $43.00
Glasom naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je w*daj mogoče tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjeno.
Julija in zasedeno ozemlje:
Kazpo&ilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir......$ 2.80	500 lir .....$23.00
100 lir.....$ 5.10	1000 lir.....$46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank na Dunaju.
Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Za vsak o posamezno nakazilo do $50. računamo po $L za večja nakazila po 2 renta od dolarja.
Vredeeet Iravja sedaj nI »talna, menja m večkrat nepričakovano; Is tega razloga nam ni mogote podati natančne cene vnaprej. Ml računam* ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v reke.
Kot mm iliil "opwnr* "Jadranske Banke" in njenih podružnic «—— isjsmfrnn Izvanredn« ugodne pogoje, ki bedo velike halted sa cm, hI n ft> ali m bode posluževali nato banke.
Dmm nam Je poclati —JbsIJ pa Domestic Money Oite, all pa pa fkm Ink M Draft.
r&jjnc	STATS BANK, 82 Cartlandt Bt„ New York
>:>»anja. da pa sta ga nasprotno brata obiskala ter mu tudi dala
Chicago, III., 29. decembra. — Letno poroeilo občinskih sodišč v Chieajru. katero jc predložil danes elerk K earns, j * kaza'o, da se je število s'ueajev pijanosti tekom preteklega I« to pomnožilo, ol .-iOO oseb je piišlo pred sodišče, ker niso hiteli darovati maliku "'»■Nteadu. dočun j:h je bilo leta 1920 le nekaj nad 32 000 takih : trdo vratnežev.
Temu j o roe i In j" p'edila akcija
bi ne nosili nobenih uniform, vsled česar bi se izdatno zmanjšalo število tatvin in roparskih napadov.
toritete kongersa samega, če bi Inozemsko časopisje v Pekingu
.. ,	bil on ali kak njegov naslednik Jc sprejelo njegovo ugotovilo kot
ein kot sta podlegla Frank m<tiran	-	poziv na boj.
John Tiffany.	j poxvlja se na organizacijo jav- — Vlada potom zapadne usta-
Prvi korak v akciji policije je niJl sestankov pa celi deželi, ki vc pomenjala izjalovljene, —
prišel, ko je aretirala John Ho- s0 postavno prepovedani in vse ^ rekel general Can g. — Vsled
rana. nekefra uslužbenca parčne- Indijce se pozivlje, naj se pri-	predlagamo novo ustavo,
ga departmenta, ki živi v istem družijo Kalifat prostovoljcem	Parnem a kitajskemu tem-
stanovanju kot sta živela brata ter se dajo mirno aretirati. Re- peramentu. Enotnost in edinost
Tiffany. Dolži se ga uboja. Ho- solucijo se bo predložilo polnemu bi,a do^edaj nemogoča, ker
lan pravi, da ni prodal bratoma kongresu v odobrenje.	-?c bil° uradništvo korumpirano
London. Anglija, 29. decembra. !n ker 111 b la centralna vlada de-;
_ V Ind ji vedno bolj narašča ljnd-	zaupanja provinc.
V..: "" r ~~ sko mnenje, da ie Mohanda Gand-' —Potem ko se je odstranilo pozirek doticnega zganja. Reke t h	^^	brezvestne uradnike so finančne	....
je. da dotiena pijača m mogla bi- kozvjm -Mahatma'% to je Oudo-	l^k« stvar, kajti nor.| stran, ob -usluga sveta, k, je j ^
PRISMOJENA RAZSODBA.
Parry Sound, Ontario. 29. dec. Štirideset let v jetnišnici je kazen katero je naložil policijski sodirk I'loort (mora biti zelo brihten in prijazen gospoda nekemu Štefanu Zovisluku. ki se je pri/nal kriv'tn. da je ubil eno in dvajset Šip v namenu d i 1 »b" 'jrorak kotiček r je- i preko zime.
I iii ic spoznan "> r:\rn v j slučajih t-r cbso.iei: na I;
: I.., • -O v. J-
desetih i:- -n t>v
tvorec.
mnlni dohodki vlade znašajo
.">2 c^asov' pi-f ri odobri'
odgovorna za smrt obeh in v d kaz temu je v navzočnosti /ensk in ambulančnega zdravnika I'/pil požirek dotične pijače. Pred-* a vi jen bo sodišču na strani
Policija skuša zaslediti lesni bolezni, da nadomesti odrezane alkohol do skupnega vira. V «de in tako dalje. Gandh i> 0\vla<^e- *.	_ _
Bellevue bolnišnici so izjavili, da onem £a«u zagotovil svojim pri-1^ ;^sop' pozivv-;
so preko nedelje sprejeli sedem sta5em, da ne more vršiti nikakih l «	v Wa^mprtonu.!	hy„ .bvemb-a
in trideset žrtev alkoholizma in	vsled tega ^ZZT"^	i ^	Ohio, ki je narasla tako ko,
terenca peea z eno in dvajsetimi • ne pomnijo v zadnjih desetih le
Naslov Mahatme se je podelilo 300.000.000 t^lov. doč m -našajo jkl ^'htova naj kongres v Gandhi-ju pred več me^eei. ko se normalni administrativni izdatki j	'	• ;
je našlo v boli oddaljen* indij- 100 000.000 tnelov.	j r:,:„ . i/d. ..v:.r,„ prodaj., rdr., |
zapadni skih vaseh ljudi, ki so vrjeli. rla n-rnl rnncr z-nikrl po-j \	. . ! l l.ibk« vina.
lahko ustavi kroclie. da zdravi ror'i,n- fl(i d r 1 tno nogaja ^ |
Snn -Tat S ;.o:n. načelnikom in/nef^OVODEPTJ 0HIAB0D0SE-
[ GLA V KRATKEM SVOJ VIŠEK

a j-
>iii>
l»OBRO
KUKANJE S IZPLAČALO
da je bilo med temi sedem zastopnikov nežnega spola.
Dva drinka pijače, znane pod imenom "Wild whiskey", sta. imelt^ baje za posledico uničenje ] fcrivnice nekesa Tonv Corello na
t
iztočni šest in devetdeseti cesti v
hatma.
RATHF.NATJ -TE DOSPEL PARIZ.
LAŠKI RDEČI KRlt NA DELU
ranz Francija, 29. decembra..	V RUSUI
New Yorku in obenem tudi are- i1>r- Walter Rathenau. prejšni re- .	- '
tacijo nekega John Keene-ja z iz- konstrukcijski minister, je dospe! Rim Italija. 29. decembra. —, . ... točne 94 ceste.	(lanes semka-> 12 Berlina* V ne" j Italjanski Rdeči križ bo vstano-«St°V1 parmkl
Keene se je sestal z nekim pri- j kem berlinskem sporočilu v sre-; vil osemnajst živilskih skladišč v jateljem,'katerega ni videl izza do se Jf Pbisilo, da bo Rathenau i s{radalnem ozemlju južne Rusije, dni. ko sta skupaj služili v Fran- necfieijelno zastopal berlinsko ! Srtglasno z dogovorom, katerega ciji in oba sta se podala v bliž-1 vlail° Pri r azpravah reparaeijske j sta podpisala tukaj predsednik nji salon, da se pogovorita o sta- Komisije v Parizu, čeprav se je v i Rdečega križa in sovjetski žarih easih	j of lciejlmh krogih glasilo, da je stopnik VorovskL
njegov obisk izključno privatne-
Philadelphi-.. . j Mrs. Ana S..nd, - ■ -r [iti svoji kuh	'• ' ''
. is voto 60.000 tolarjev t.-	t.»-
j (nesramnimi) zahtevami, katere, tih, ne bo več naraščala par dni. ntobil. Vse to ji je pustil Sa-; je izsilila .Tanon^ka od Kitajske j Jako se glasi poročilo vremenske- muel Iling. pri katerem je dolgo ter tudi s Santung vprašanjem. , ^ urada č-prav je reka naa" časa gospodinjila. Po smrti njego-^	__	| padci dosegla višino petih Čev; ve žene je prišel Iling pogosto na
; liev nad črto povodnji, jo bilo njen dom. kj?r je obedoval r\U t vendar zaznamovati le malo ško- večerjal. Njena kuha mu je tako j de. Skoraj ves promet na reki je ugajala, da je končno povabil •d- t v- on	) ustavljen, ker ne morejo pod mo-S njo in in njenega moža, naj se
ltall]a' 29- Membra. — lstovi parniki. Krajem ob reki, | preselita v njegovo hišo ter go-
ki so brez železniških izvez, je j spodarita zanj. pričelo manjkati živil.
Knjiga "Vdova Leruž",
Keene je danes povedal polici- W^ov obisK izKiju« ji. da se spominja, da je izpil dva i rl,a"aJa-drinka in da je bartenrter posva- f	.
lil njega in prijatelja, da je pi- POZ°R NAROČNIKI! jača, katero pijeta. izvanredno "divja".
Par minut pozneje je bilo ve-. liko steklo v brivnici Vorelli-ja razbito in ljudje so videli Keene-ja, kako je ruval sedeže ter jih lučal naokrdg. Brivec ceni povzročeno škodo na tisoč dolarjev
LADJA
Z ALKOHOLOM PLENJENA.
LASTNI TOPOVI SO UBILI VELIKO FRANCOZOV.
Pariz, Francija. 27. decembra. General Percin trdi v knjigi, v ZA- kateri opisuje več kot dvesto bitk v zadnji svetovni vojni, da je prišel na temelju natančnih podatkov do zaključka, da je bilo 75 vojakov ubitih od svoje lastne artilerije vsled pomanjkljivega spojnega sistema. Tozadevne izgube so bile v fran-, — coski armadi za celil' petdeset ofl-obali ,a ni sporočil v pristanišče j stotkov večje kot pa v nemški ničesar glede okoliščin zajetja. armadi.
Boston, M<*ss.. 29 decembra, hkuner Golden West, ki je imel' tisoč francoskih katero dobi vsak, ki obnovi osem tisoč palon alkohola na kro-celoletno naročnino na "Glas vu. je privlekel danes v dolenje Naroda" v dar, je v tisku, pristanišče neki carinski čoln. Ca-RazpošUjati jo bomo začeli j rinski čoln je zajel ladjo daleč od pričetkom meseca januarja.
Upravništvo,
Kdor namerava v kratkem vr-riti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C ARMANI A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih.
Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Frank S&kser State Bank.
ftLXS yXffOISS, 5?). EEC. 142T
"GLAS NARODA
•UOVENIAM DAILY •waad an* PubllaM fef
SiHNO PDIU8HING OOMTAMI
U —rparati—j
riUHI lAKIth, PTIiKiiH	4.0UI« BENCDIK. Tm
»»
Pimcm v* »nali—■ of m Cortlandt Mran,	tha Corporation ond Addro—■ ot Abovo Offlcloro: Borough of Manhattan. Naw York City, N, Y.
Naroda*	rwttaja voaki don imimil nadaU In p^aanUtaw.
xa aa*c tat« valja ila« aa Amartfca Za Naw York u oalo lata 9TM la Can«a« NJI sa pol lata H4* U a^-- lata W.onza <naaam«tvo za oale lata 9TM X* 4atrt lot* aa pal lat« HM	
i>Hl» K«r	• LAI N A 1 t P A (Vole of On Paopial my Day ftxaapt Sunday« and Molldaya. Mwt^tln raarty WJI
MnnlMffiint« on Agroamafit.	
Nrfa am podpis* s	artonitl aa a* prlobt*]ejo. Danar na| aa MacovoK pa-
H'i»t» po M cm« 7 Ordar. Ptl «NBHaU kraja naročnikom prialain, da aa aa» radi projAnjo M\attftBa —»»»»«. da bttrajo najdemo nadonDu.	
M Cartlandt m	Q L A • NARODA root. Borough of Manhattan. N<w York, N. Y. Tkr.«phon«: Cortlandt 287V
	
	
Posebno se moramo smejati Petru Zgagi, ki tako pošteno okr-taei in okrca vsakega, ki to zasluži. Seveda če bi ga od tu naročil in plačal z našim denarjem, bi bila ogromna svota naših ničvrednih kron. Zato pa hvala na* šim dragim bratom v daljni Ameriki, da se tudi v kulturnem ozira na nas spominjajo ter rmm naročajo časopise. Bodite 'mi po-
Iz Slovenije.
Češkoslovaška . jugoslovanska u-vozna in izvozna družba v Ljubljani,
ki «e je nodavno osnovala s» kapitalom 500.000 jug. kro.n, namerava. kakor poroča "Prager Pres-se", prenesti svoj sedež v Prago.
, , - - • i • c, •	V L.prbl.iani, Zagrebu in Beogra-
7-dravljein rojaki Slovenci po su> ,	. . "... ,, , " .
a_	(<lu se osnujejo nJijalke (j>odmz-
niiee). Družba bo iwvspese.vala tr-
; gov i no med obema državama.
FRANCIJA.
Gospodje Harding Hughes in tovariši so se te dni grozno znesli nad Francijo.
Porednica jim je izbila iz rok lepo igračko, ki se ji pravi razoroževahia konferenca. Igiueka se je razbila na t iskoscev. Vsledtega te pretnje in to ogorčenje.
Trenje se je pričelo, ko je Francija odločno izjavila. da noče ničesar slišati o kakem zmanjšanju svoje pomorske sile, posebno podmorskih čolnov. Na zmanjšanje ne misli, pač pa hoče svoje brodovje še povečati. Njen zastopnik je brez ovinkov povedal, da bo začela graditi leta 1927 velike bojne ladje ter bo na ta način praznik miru, ki je bil določen na deset let, za tri leta skrčila.
S tem je seveda vse. kar so bili zgradili v Wasli-ingtonu, porušeno.
< V pravi Francija, da mora imeti trikrat več podmorskih čolnov kot jih ima, nastane vprašanje: proti komu?
Naj brž i* ne proti nemočni Nemčiji. Pa tudi proti Avstriji, Bolgariji, Jugoslaviji iii Turčiji ne.
Francija obrožuje proti Veliki Britaniji, Japonski o Ameriki. Prpti svojim včerajšnjim zaveznikom, proti entejiti. Potemtakem tudi Amerika, Velika Britanija in Japonska ne smejo vreči svojega orožja med staro šaro. Obn»zevale bodo, dokler ne bo zadela svet še večja katastrofa kot je bila sedanja vojna.
Ali je pa Francija res vse sama zakrivila?
»Seveda ne. Francija dela tako kot bi delale in bodo delale vse '"mirovne" sile. Gre jim za zaščitenje svojih interesov. Že ko se je konferenca sestala,, so treznomisleci prerokovali: uspeh bo negativen, ker bo-• !o zastopniki velekap:talističnih narodnih skupin ua-menoma opustili vse, kar hi moralo prinesti uspeh.
Ti interesi so znani vsakemu. Anglija ima v Evro-' i samo enega vpoštevanja vrednega konkurenta in ta " Franena. Anglija ima velikansko brodovje. Proti vr iikemu brodovju je samo eno uspešno orožje: pod-m« r?ki čolni. Teh hoče imeti Francija več kot katerakoli drnga dežela.
Anglija ne misli zmanjšati svojega brodovja. Franci/a ne pusti, da bi ji konferenca odvzela njeno edino uspe*-no orožje — podmorske* čolne.
Kapitalistične sile ne morejo odstraniti vojne. •
Kapitalizem pomen j a konkurenco, boj in rop.
ri Ameriki!
Ko čitamo Gllas Naroda, vidimo, kaka mizerija vlada tam. — Res, kam je to prišlo! Včasih je bilo tako prijetno v Združenih tlržavah. zdaj pa taka mizerija T). Slabo se vam godi. dragi rojaki, a tudi tukaj v naših krajih in v Trbovljah ni me boljše, tudi tu
Razpust društva.
Pokrajinska uprava za Sloveni-je razpustila društvo "Mar-, burger SchiitzoTLverein'T iz držav-,nih interesov.
nam ne cveto rožiee, Kar zadovo-/
1 jni bodite, ameriški rudarji, da	. Vclitev župana,
niste tukaj; bol je se vam vseeno ] V Cremožtšf-ali na Štajerskem godi kakor nam. Lansko leto je ^ bl1 ™'6ljen za župana vrl nabil tukaj Štrajk. Res smo dosegli ,pp^njak Anton Stojnšek. da smo dobili 27 kron doklade na
živila, to je bilo pred enim letom	Trojni jubilej,
in tako se je za silo že živelo, se-1 ,TosiP Kolarič, mizarski mojster veda dobro ne, ampak običajno, I"1 P^« >tnik v Splavarski ulici v kakor zmirom: koruzni žgane! Alai iboru,, je praznoval trojni in-romajo vsak d«*n na mizo trbovelj (bilej: srebrno poroko s svojo so-skega rudarja. Vino in pivo nam Pi'ogo Marijo, 401etnieo izvrševa- Združene države na vrsto. i'- postalo cisto nepoznana stvar: j"ja svojega poklica in 251et.nico prohibicija je tudi pri nas. kakor:obstoja <voje delavnice, pri vas. Nema pare. ps ne moreš
nista da kupiš. Kar zaslužim, jr |	Smrtna kosa.
komaj za hrano, in to za slabo! V Foleavi v Savinjskih plani-hrano, kakršno vam gori opisu-'"ah je umrl posestnik in gostil
Peter Zgaga
V Brooklvnu se je dogodil naslednji zanimiv slučaj. Tam živita v zlatu zakopana mož in žena. Zakonska žena ima lepo malo an-gorsko maf-ieo. katero pa mož ne ore videti. Zakonska žena ima tudi avtomobil, s katerim je pred tremi meseci do smrti povozila triletnega dečka.
Pred sodni jo je bila ženska o-proščena.
^Zakonskega prepira pa ni bilo konec. Mož se je slednijč nad mačko s tem maščeval, rta ji je * "chewing gumom*' začinil smrček.
Sodnik mu je prisodil tri mesece ječe.
3(ug0HlmmTtBKci
Ustanovljena 1. 1838
2£atnL ileimota
InkorooriraiKi L 1900
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
_
Cita je dobila dovoljenje, da se vrne v Švico.
Jetnik Karol se bo gootovo ve-
s. lil svoje prostosti.
* ______
Irska je dobila svojo svobodo. Sedaj je skrajni čas, da pridejo
Za jugoslovansko valuto je ja-ko značilno naslednje dejstvo: Jugoslovanski kralj Aleksander noče niti kron niti dinarjev. V
jem. Peter Zgaga bi imel tu dost! niCar Henrik Herle, brat prof. dr.lzlatih francoskih frankih hoče bi-
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 E. lST.th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 100 Tear) Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtniu: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd A.ve., W. Duluth, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRATIEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIC, 2G03 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. G217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., RocLdale. Joliet, IU. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Puoblo, Cola ANTON CELARO "OC Market Street. Waukegan, 111. - Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se injsilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S.. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. lajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
dela. škoda, da ne more tako da-j Vladimira Herleta v Kranju, leč videti.	j V Celju je umrla Uršula Kmecl,
Sedaj pa čtijte in prlejte. v ka- soproga hiš. posestnika in tašča kili razmerah tukaj živimo. Od , trgovca Josipa Jagodica, lanskega leta do zdaj so se živi-' V Ljubljani je umrl« trgovčevaf lu mesečno podražila skoro za po-'soproga Doroteja Simon en lovieo. Rudar zasluži do 70 kron raalokateri 80 kron. to je 20 di-j	Hijene na gTObeh.
narjev. Največ jih služi po 54 K. Tz Celovca se poroča v Ljub-! To so vsi oni. ki so bili po šfcraj- i Ijano: Antona Jajiežiča spomenik ku sprejeti v delo. Največ je temu na šentrupertskem pokopališču v kriv komunizem. Visoko je letal.tCelovcu so celovški kukuronosoi komunizem, a nizko ie padel. —'odnesli neznano kam s pokopal i -Komunizem je kriv. da nimamo ^ča. Taka je nemška kultura! danes nobene organizacije. Ali ni j
to žalostno? Sedaj, ko nas je to-;	Nesreča bolne starke,
liko tisoče v tu, pa vsak vleče na I G11 etna Alojzija I.ubec, stanu-
+i plačan.
Podoben je kuharici, ki hodi v restavrant na kosilo
Jugoslavija irredenta.
CJiulia racija.
Venezzia — Žnljeva Re-
Proti izseljevanju needrešenih j vauja. Slovencev v Jugoslavijo. , -.i m i i
v katerem grozijo na vse
IjuUljajo
svojimi
Tržaška "Edinost'' objavlja .sredstvi v/postaviti "red". :"!anek, v katerem poživlja knieč-f Xesrere z granatami še ne poki živelj v Primorja, naj ne za- nehajo. Dam.-: s> pripeljali v bol-pušČa tamošnjih krajev in naj se nišnico l-"iletnega de*-ka iz Loma ne seli v Jugoslavijo. Sedanje Jo-ipa Pratuža. Posebni v to po-prilike so zelo povoljne za izselje-1».»blaščeni delavski oddelki raz-vanje i z Italije v Jugoslavijo, ker streljujejo p'» deželi ležečo muni-stoji lira sedaj mnogo višje kakor ci ju. Ljudje-domačini pa zbii-ajo dinar. Tudi se lahko dobi dovolje-'iazstreljeno železo in ga vozijo na ;:ije za vselitev v Jugoslavijo. Ko- bližnjo železniško postajo. l*ri Neka ženska se je morala za-;n^no se oni ki zapu^ajo Italijo, tem se imiogokrat pripeti, da o-
En nikelj imam, Zakrajšku ga dam, če vse mi pove, kar zna. In da mi nato, ko povedal mi bo. nazaj čenč iz nikeljna da.
rovarjati pred sodnikom v Cleve-^ tudi iz ra/,logaj da zapuste stane na mestu kaka neeksplodi-
jvo.io domovino, v kateri vladajo rana granata. Ker se p(
drugo stran, samo v delavsko ne! jo5a v baraki R za pešadijsko vo-jlandu. Razen drugih formalnosti *volo aomovmo. v Kateri viaaaio rana irnuiara. »ver s. no večini
_e-
on je prelen, da bi se kakega dm- dumo\. ker bi to škodovalo na- no granato in jo hotel položiti na ^ega dela lotil.	, rodni stvari v onih krajih, ki po stran. Padla pa mu je :z rok, raz-
■* *	.pravici pripadajo Slovanom. — počila s«' in ga težko poškodovala.
V našem kraju se je pripetil • "Edinost" konč-no predlaga, naj Nevarnost je. da mu bodo morali naslednji slučaj:
Neka punca se je hotela poro-
za stavn i h	55 dimnikarskim pomočnikom, f	.. ......
v-Hin ^5UIUI1U m.aaenicei\ v Uoie-	.	. 1	-način prepreči nadaljnu bec: slov. <tili liil
" ". ji i i vasi nemški zbor L-i i \r	^ je bilo ze pripravljeno, bala , • , . ■ n ■ •
a še . .	ki je \ ponosJ ^	*	.	prebivalcu a iz Primorja.
pretepu raziaejo. (trboveljska družba smeje tej de-; lavski neslogi! Rojr ve. če bo kdaj!
Iz Dolenje vasi pri Ribnici.
Neumornemu petro vod j i naduči-:
.	TT	.	.	--------- UV.UU j/viutuujl UflUlKl-
bolise? L panja ni. cene z'vil pre-	rp,,, .	, - , . ..
1	,telJu Trostu, sedaj dodeljenemu!
trajnemu šolskemu svetu v Ko-
do hitro z vsakim dnevom gor. , i
„	■ O Iv
delavske place pa vedno enake. - -	.
, ,	-	. t , L-evju, se je po izrednem trudu i>o-
\ se zahteva vec za svoje produk- -	17'
t.- samo rudar molr: in gara na- 1; prej, kot živinee. Opisal sem vam, kak da je zaslužek, sedaj pa
sreč-ilo ustvariti iz brhkih deklet in
. . , , „- T, , ,	vuvjju. i poročna obleka. V zadnjem hi-
, neka i glede cen živil Rfla moka;	** .
inft . , ,	! pu se je pa poroka razdrla. Ti-
120 do 24 kron. koruzna 16 kron	. ; , .
iktr fižol 15 kron. sladkor 55 k. J	Sprememba posesti v Celju. N" ,l«tro Pi"^ poroko je namreč
slanina SO kron. pa tudi do 100	Hišo in zemljišče v Matija Cub- videla nevesta ženina prvič umi- ,.et novo ctavko. To jf
J kron kg., bel kruh 20 kron kg„	u,icj> k-l>r se na/haja gostilna tega. In vzkliknila: — Nak, ta- nekaj tako navadnega,
vlada kraljevine SHS uvede /.a obe r.iki odrezati, j vseljevanje v Jngoslavijo visok V Lomu se je pripetila še druga davek in pristojbino, da *e na ta noSrer-a dni in v enakih okolno-
to neki kmet, ki pa jo ie srečno odiu-sel z manjšimi po-
i!;odb
Dopisi
Brooklyn, N. Y.
Slovensko pevsko društvo 4"Da-Jiica" v Rrookl\~nu priredi na Silvestrov veiVr v s<rb«»to 3-1. v svoji društveni dvorani na 92 .»1 organ Ave plesno v«*s*»lieo ter iirro "p.-godba". I*ri tej j>rir<-ditvi Im> sviral ua.š <Lični slavni
lirookh n<ki taJulmra^ki zbor". Za ninogobrojni obisk k«* naj vljudneje priporočamo cenjenim rojakom in rojakinjam iz Greater New York a.
Nadalje tudi naziutnjamo. da bo odliajalo h1i>v. pevsko društvo, '* Danica" dne 21. januarja 1022 5»et letnico svojega <>*>stanka. — Vljudno prosinu. vsa slovenska društva, d.i bi Magovolila A^Hwt«*-vafi ta da.ii, -da bi n<- prirejala ve-.H.'lic ali zabav ravno ouicujnu^a dne N atančnejai vapored petle<-nire priobčimo pravočaiuio v tu-kajinjili slov. listih.
S pevskim 4>oizdravo4u vdajti Valentin Orehek, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Na Silvestrov večer, to je v soboto 31. dec., priredi slov. pevsko in dramatično drudtvo "Danica" zaba\ ni wVr za vs<> Slovence in Slovenke.
Točno ob 040'ih pri?ne li Danica" * petjem v mešanem xboru. takoj za tem pa nastopijo v tro-. spevu 3fiss Jonepliitie Peterka,! ?Iiss Annie Balantič in Miss Marv, Hala nt ič. t*o pet.ru nastopi iz prijaznosti Itrooklvnskn tamburačko drustA'o pod vodstvom Mr. G«r-
jeviča. Tudi ^Ir. Joe V o grič nas namerava presenetiti s svojo naj-oovejšo harmoniko in zaigrata par pos!vO<"-n»«, kar bo nekaj j>oseb iie-ra.
'/.a tem pa sledi igra "Pogodba". burka v dveh dejanjih. Ulo-ge razdeljene med najboljše igralce t**r j»* pričakovati najboljšega U^peiuu
Po igri l>o prosta zahava, šaljiva pošta in ples, za katerega bo najboljše skrbel Mr. Frank Ix>v-šin.
Da lačnim in žejnim ne bo dolgčas, se že sedaj za to pripravlja.
Vstopnina 50/1.
Na svidenje v dvorani "Danice 92 Morgaa Ave., Brooklyn.
Poročevalec.
Trbovlje ob Savi, dne 17. de-ctmbra.
Cenjeno uredništvo JiGlasa Naroda"!
Prejmite najlepše pozdrave in v.se najboljše želje iz našega starega kraja, iz tužnih Trbovelj od vašega naročnika Ivana Debevca. Istotako • pozdravljam tudi oba brata. Franka Debevca v Escana-bi. Mich., in Antona v Shebovgaa Wis.
List 4,Gla^ Naroda" nam zelo ugaja, ker je zares lepo urejevanj ima dosti člankov, novic in lepih povesti ter je v njem vse, kar more zanimati kulturnega in izobraženega delavca. Lahko rečem, da ni v naši slovenski domovini lista, Iti bi mi tako ugajal kakor vaš.
<*rn 16 kron. krompir ž kron kg.
Liter vina ? tane 40 kron. p>vo 20 kron. žgarije 100 kron. čevlji 550 do 600 kron. bolj slaba obleka do 2000 kron, goveje meso — 24 kron. Potem si lahko mislite, kako se tu lepo živi; slabše se ni še nikoli godilo delavstvu v Trbovljah. kakor se mu zdaj. Mnogo je temu kriva tudi velika suša ki je vladala letos. Večina poljskih pridelkov je bilo popolnoma uničenih; Sava je izgledala, kakor kak potok; še zdaj je zelo majhna. Po hudem in vrofem poletju je nastopila ostra zima ; sneg ie okril zemljo. Božič =e približuje, a za nas rudarje bolj žalosten, le trgovci in vtrižniki se bodo za bavali za naše žulje. Bog daj ž.e enkrat boljše čase nam in vam v .Ameriki. Tu jc vsega v izobilju, a ne za nas, ki nimamo denarja. Čeprav je ta malovreden, pa 5e t^ga nam ne vajo zaslužiti. Upajmo pa. da bo počas* že bolje. Srčni pozdrav vsem rojakom sirom Amerike in mojima bratoma Franku in Antonu Debevc. Vsem veselo in srečno Novo leto 1922!
Ivan Debevc, rudar v Trbovljah.
t'oh, je kupil trgovec Konig.
Aretacija mlade deklice.
Celjska policija je aretirala 19-letno Matildo Vavpotič iz Rad-vanj pri Mariboru, ki je ukradla Trgovcu Strmoekemn dva moška klobuka, naslednji dan pa modi-stipji Smolnikar ženski klobuk. Obtoena je tudi vlačugarstva.
Razne tatvine.
V Zidanem mostu je bila potniku Benjaminu Hermanu v vlaku ukradena li čnica, v kateri je imel 4200 mark in 300 dinarjev.
Iz Gorice, 23. nov. Julijski pokrajini imamo zo-za nas že da o t eni
ke grdobe pa že ne maram.
Na Knezi sta bila dve vojaška groba, Italjani — fašisti — so pred nekaj dnevi postavili na ;ri"ob sp nirnik. S tega spomenika niti ne razmišljamo več. Skoraj bi Je baie iz£J|ni] neki kip{H! Fašisti ♦ "	^ jse zdelo človeku nekaj nenormal- so nato p5sa1i župniku in ga ^
V Ameriki je vse mogoče. Na nega. ako bi se stavke ne ponav-Božični dan je izšel eden naj-- , ljale v krajših presledkih. In ne-uglednejših newyorških dnevni-1moralno bi se zdelo, ako bi f tavka |J(jU(]j,_. pravijo, da so kipec še is'i kov v slavnostni izdaji.	j mirno potekala. Imamo vročo kri, (1;m	italjani sami. Mogo-
Na pr\*i strani je bilo z debeli-jki nam kaJ rada vzkipi.	Ue jt, ?ll}
mi črkami napisano:	• | ^tavkujoči so bili sklicali vče-j	\
/vii" ! raj dopoldne shod na trgu sv. An-1	v	, ..
Merry Lhristnun to Ali .	L, .. .	c	» Nesreča ob istrski obali
j vr\ m ii	L n r»it-f »	1» i r»r» ixi	i« /\/1 f
Spodaj so bdi pa buletini s sle- j cečimi naslovi:
P
zvali, naj v ' /.<>pet kinee
znpniku m ga po-gotovem času priskrbi kei* sicer gorje vasi.
kills jeweler an*k>
shoots hi3 avife
i Stavlrujoči so bili sklicali vče-j ; raj dopoldne shod na trgu sv. Antona. Fašisti, ki so ravnokar od-i
povedali v P#mu sklenjeno pre-' ^ tržaške luke je odplula neka rnirje s sociji. so hoteli pri tej pri-j jadrnica, natovorjena z raznim liki nosvedočiti svojo navzočnost' terijalom. a na kro^i je bilo
za
EOBBA Z BIKI V KORIST — RDEČEGA KRIŽA.
Pred par dnevi je bila v Madridu velika bikobrba v korist Rdečega križa. Borbi je prisostvovala tudi kraljica z otroci. Navzočih je bilo 15.000 gledalcev. Sredi arene je bil velik "rdeči križ". Ko je vstopila kraljica, so zleteli raz križa beli golobi, pred občinstvo pa je stopila bolničarka v beli obleki. Po tej simbolični manifestaciji sta bila pripeljana v areno dva bika. ki so ju toreador-ji usmrtili. Sledilo je prepevanje patrijotskih pesmi, nakar so s<* pričele prave bikoborbe, v katerih je bilo usmrčenju Sest bikov.
rat holiday
twenty injured	iin čuječnost Med zborovanjem približno 100 malih vagonov
as bus cai'sizek socijalistov sta naenkrat počili j ozkotirne železnice. Na ta način ohio River	1:- peril bombi. V primerni daljavi seve- Je bilo težko breme na krovu, v
Tereziji Laznik v Kožarjih je'firemen gassed	. tla ! Ker zdrava koža je iudi faši- 'notranjosti ladje pa so bile veči-
fe a red for hS ufe^'' BlAZE , stu d rasa. «-c je njegova notabene. aom« lahke stvari. Okoli polnoči found dead in home Socijalisti so sicer takoj planili v J*' nastal vihar, ladja se je na-ay ko^hicago crooks'smer, kjer so domnevali storilce,	in v tem trenutku je odle-
texaxts flee
still blast
bandits bind three
in daring boy peeks at gifts;
his home burns up kisses her husband;
leaps to death
storm kills 3v.
injures scores! knifed to death	.	-	- -
as party ends':>aio Danes se nabili iavno nekak i nurkane nio earls knephew* beaten«	1 . ..	.	, -	bodo
n O T V T T? P C L' v* 7nmsn!K «vfne"-ii zlitin leira zuoni-
izginil ročni voz.
Franc Mač^k iz Dol. Logatca je ukradel tvrdki Impex na Vrhniki za 14.000 K sena. katero je prodal raznim trgovcem.
STARČEK ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA REŠITEV UNTJKA.
Sedemdesetletni Charles Raymond se nahaja v kritičnem položaju v neki ne\vyorski bolnici vsled poškodb, katere je dobil, ko je rešil življenje svojejra enolet-neka praunuka. Stari mož ima zlomljeno lobanjo ter j« izključeno, da bi okreval. Njegov pra-unuk je ostal nepoškodovan. Stari mož je vozil otroka v vozičku Ter čakal na južnem Bulevardu v bližini 125. ceste na priliko, da Dride preko. Ko je domneval, da je pot prosta, je zavil preko ceste. Ko pa je bil sredi ceste, je zapazil tovorni avtomobil, ki je hitel proti njemu. Obnpno si Je prizadeval izogniti se težkemu vo-zu, a on in avtomobil sta krenila v isto smer. Mesto, da reši samega sebe, je sunil voziček z otrokom v stran. Trenutek pozneje je bil sam pod avtomobilom.
hold-up
toda d "segli niso nobenega. Tr-;lt>la v mA»rie polovica vagonov, ki go ve i. ki imajo od enakih prilik:*« bili postavljeni na eni strani
slabe izkušnje, so tudi to pot za- ^ ladje. \Med težine na dmgri stra-varovali svoja izložbena okna; od- ^ K1	l^ja prevrnila, pri
I prta so imeii samo vrata v trgo- -"emer sta se dva mornarja pone-vino, toda tudi ta le napol.	*"ečila. Domneva ^e, da so ju va-
Fa^isti pridno zborujejo in skle-	/mečkali in splavili v raz-
morsko valove. Ladjo
' by* robbers * in" jersey zapisnik svoje-a za dn joga 2boro- l>r>a0 sk-u.4ali dvigniti.
Zrno do zrna ■ pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
J
I
OLA** NAHODA, m. T)T.C. lfV21
-T
Ali je gilotina predobra za Landruja?
Ko je bil pred kratkim Ilenry Landru spoznan krivim umora š 'vilnih svoiih ljubic ler obsojen na ^mrt pod giljotino, so pričeli
vsi na v/.oči ploskati Landru je bi! definitiv. obtožen umora desetih žensk, a francoska policiji: je mnenja, da jih je umoril kar — dvesto.
V	Franei.ii pišljejo obsojene merilce na giljotino. Oni se ne poslužujejo vrvi ali elektrienega s? -la. Padajoči no* in odrezana glava, ki se zvali v pripravljeno košaro, napolnjeno z žaganjem, ni sicer pr ijetna slika, katero si izslika morilec vnaprej, ? smrt pod giljotino je trenutna ter brez bolečin
Ali je giljutina predobra, preusmiljena za človeka, ki je živel leta in leta od ubijanja in sežiganja žensk?
C'e bi živel Landru v Srednjem veku, bi bila njegova kazen po- ! vs:»ra drugačna. Pot-m. ko bi b'l enkrat spoznan krivim, bi zdravniki skrbno razmišljali o tem, kakšne počasne in mučne smrti naj umre. Javna ekstkunja v onih dneh je imela namen prestrašiti druge, da bi ne završili ist;h ali sličnih zločinov.
Mogoče I i odredili sodniki, da je treba Laudruja "z'omiti na Kolesu". To bi pomenjalo, da h; se ga pritrdilo na veliko icolo, nakar bi pričeli krvniki U»miti njegove Kosti ter trgati iz njegovega telesa kite. Lahko bi t odi odredih, da se ga i tztrž^ na štiri dele. V takem slučaju bi pripregli štiri močne konje na njegove noge in ro-k» ter jih pognali v ;"tiri različne strani. Očividno je, kakšen učinek im i kaj takega na telo obsojenega.
Včasih so odredili sodniki, da je treba tako operacijo ponoviti dvakrat ali trikrat. Pri prvem natezanju so konji le malo pategni-\>. Pri drugem hujše, pri tretjem so raztrgali telo na Štiri kose. Nadaljna zelo mučra smrtna kazen je obstajala iz tega. da so obesili obsojenca z glavo navzdol, približno tako, kot se obesi tele, kadar se ga stavi iz kože nakar so ga pri živem telesu prežagali na dva dela. V drugih slučajih so morilcu odstranili celo kožo in umrl je v strašnih bolečinah. Obglavljer.je in sežiganje na grmadi so bile /azmeroma nežne ir. mile oblike usrarčenja.
Skoro vse te metode usrarčenja so izvajali v polni javnosti. — To velja prav posebno glede sežiganja. Ob takih prilikah so se zbrale velike množice ljudi, da vidijo trpljenje nesrečnih obsojencev. 1'rostor okrog morišča je izgledal kot Gb časih sejma (v južnih ameriških državah imajc piknik pri lineanju), in vsepolno je bilo glu-mnčev. ki so mamili lahkovernim ljudem denar i/ žepa. Ni gotovo, če so bili živci ljudi v onem času močnejši kot so danes, ali če so bili 1 judje bolj okruti. So številni ljudje, ki mislijo, da se svet ni dosti izpremenil in da In taki prizori še danes privabljali na lice mesta velike množice ljudi.
Postava si je zbrala odprte prostore, lahki dostopne. Devica Orleanska je bila sežgana na glavni eesti v Rouen. Francija. Železne verige, s katerimi se je privezalo obsojene na kolec. da so stali pokonci, še dolgo potem, ko niso več mogli stati na svojih nogah, so bile vedno na licu r.iesta. Hutare dračja in lesa, katere so nagro-madili okrog žrtve prav do pasu, so včasih namočili, da podaljšajo trpljenje.
Nobenega dvoma ne more bit"', da bi ne bil Landru vsaj sežgan na crrmadi, če bi živel v sred«jem veku.
V	onih krutih '"asih je bila priljubljena oblika smrtne kazni za morilce "obešanje »■- verigah'*. Obešanje v v.rigah se je izvršilo na različne načine. Pogosto so obstajale "verige" iz močne železne gaj-bice, katero so qbesili na mestna vrata ali raz zid jetnišnice. a vedno na kakem javnem prostoru. Obsojenega so spravili v to gajbico, kjer je bil toliko časa, da ni umrl od lakote. Roparske ptice so nato odnesle kosti in gajbico m> očistili ter pripravili za novega gosta. _
Pogosto pa so obsojenega najprvo mučili ter usmrtili, nakar so spravili njegovo truplo v gpjoico. v ja-vno svarilo ter sramoto družine obsojenega.
Pogosto je čuti izraz "razreata- '	"
rja v kose'', a ie malo ljudi je da- Oslepitev z žarečim železom ali nes ,ki razumejo strafinl pomen izžiganje jezika s pomočjo orod-teh besed. Bila je to kazen, kate- j°< katero so segreli na sličen na--o si je zapadni svet izposodil od čin, We predstavljalo vsakdanji Kitajcev in kateri so zapadli pa- dogodek v sodiščih mnogih delov ricidi, to je morilci svojih lastnih Evrope tekom temnih dni Sred-staršev. Na tako smrt so bili ob- njega veka. Ideja, da je vse dovo-obsojeni tako moški kot ženske.I Ijeno, dokler se stori to v imenu Smrt je bila počasna in strašna, ' postave in reda in da preneha o-kajti obsojenega so dobesedno zre i krutost biti okrutost, kadar s<» jo zali na kosce z o^jrimi noži. Ta- izvaja nad ljudmi, ki so osum-ko izurjeni so postali krvniki v 1 jeni zločina, je bila splošno spre-tem groznem poslu, da so rezali Jeta kot resnična in pravična, več kot eno uro. ne da bi prere-» Več kot en človek je dal izraze.
Razpoloženje v Rusiji.
LEP B02IGN DAR.
Par dni pred božičnimi dnevi jo dobil čevljar Patrick Canning, ki živi v Haverhil, Mass., iz Monte Carla poročilo, da mu je njegov Ltric, Eduard J. Curley zaprstil deset miljonov dolarjev. Canning, ki ga vidite na sliki s svojima dvema hčerkama, ja rekel: Pajši bom opravljal čevljarsko delo kot pa pj milionarski živel. Morda si bom kupil avtomobil, morda pa tudi ne. Moja žena. je
bolna. Njeno zdravja bo moja prva stvar.
Iz dni velike kitajske lakote,
Sovjetska Rusija «j<> čudna dežela. Popolnoma odtujena civiliziranemu " huržujskemu" svetu, nenavadna zme, Evrope in Azije, dež-Ia velikih internacionalnih famazij in strašno resnične lakote.
V	sovjetski Rusiji ni nobenega javnega mnenja in nobene svobodne kritike Le redko pride iz liusije kako pismo, ki ga spregleda boljševiška cenzura.
Dejstvo je. da s.- je ljudstvo naveličalo revolucije, komunizma in praznega govorjenja. Ljudstvo je pričelo mrziti inteligenco, ker meni, da je ona razrušila domovino in povzročila splošno mizerijc. \ mi t je zaničujejo mestne prebivalce in delavce, češ, malopridneži • in lenuhi, ki ne opravljajo pravzaprav nobenega dela. prihajajo sedaj "k nam po kruh. ki smo si ga težko pridobili. Kmet ne more dobiti v m<. stu ne srajce, ne čevljev n r.e konjskih kopit, zato noče oddajati kruha in ne sprejema papirnatega denarja. Po mestih so žalostne razmere, tod? kolikor bolj daleč od mest in železnic, toliko boljše in mirnejše st. razmere. Holjševiška vlada sega le petnajt do 20 kilometrov daleč od železnice. V notranjosti so sicer roparji in druge tolpe, toda ljudstvo se že samo varuje pred njimi.
Mestno prebivalstvo strada. Ako se hoče govoriti o Rusiji, se mora pač misliti na kmečke mr>se, k: bodo igrale v bodoči Rusiji odločilno vlogo. Politična zahteva ruskega kmeta je priprosta in jasna: red v deželi! V socialnem ozim zahteva ruski kmet pravico, da more svojo zemljo sam po lastni volji obdelovati in uživati sadove ■svojega dela. Zato je konservativen in nezaupljiv. Zoperstavlja se celo boljševiškemu nasilju. Ponekod so kmetje naravnost grozno umorili boljševiške agente, govornike ir> aprovizacijske komisarje. Boljševiški agitatorji se sploh ne upajo več na deželo. Vojaške čete pa hodijo po živež v vasi, oborožene s strojnimi puškami.
čeprav je ljudstvo razkropi j<no. vendar so v medsebojni zvezi najoddalnejši kraji. V nekaterih kr;.jih so izvolili kmetje svoje zbore mesto komunist, sovjetov. Obstajajo celo tajne pokrajinske dume, ki so v zvezi z "zeleno vojsko".
Tudi nacionalni eut se je povzdignil kakor povsod v Evropi, j Ruski kmet je naravnost sovražno razpoložen napram inozemstvu. Toda to se bo moralo kmalu izpremeniti, ker potrebuje ruski kmet gospodar, stroje, vžigalice, čaj in kavo Evropi pa njegovo žito in živino. Mogoče bodo slovanski narodi oni most, po katerem bo j prišel zopet v kulturni svet.
Pa tudi religiozni čut se vedno bolj razširja. Cerkve so triurnima polne ob vsak en. dnevnim času. Mnogo svečenikov se je uprlo b ljševiškemu nasilji: in marsikdo je moral plačati svoj upor z lastnim življenjem. Tod:; cerkev je ostala kot edina od starih ustanov. Mogoče se razvije iz tega kako reformistično gibanje.
V	deželi terorja in lakote se porajajo nova čustva in se snujejo nove velike stvari. Kakor pred 2000 leti prvi kristjani, ki so ustvarili v rimskih katal- ombah novo kulturo, ki je oplemenila ves srednji vek. Ruskega prevrata ni mogoče pojmovati in še najmanj iz samo političnega stališča. Zdi se, da ne bo koristil samo Rusiji, ampak vsemu človeštvu.
Poi
Ernest Brennecke.
Profesor I.av^ence A. M'Louth.	».pisal predmet dražbe s slikovi-! načelnik departnienta za german-	lini jezikom ler pričel nuditi deske jezike in literature na new-	klico onemu, ki bi največ ponudil vorškem vseučilišču, se je naslonil	zanjo.
nazaj v svojem stolu ter -i prižgal	Draženje je bilo Izprva zelo no-
novo ^modko. Ravnokar se je vr-	ča- no, kajti denar je bil ob onem
nil z enoletnega bivanja na Kitaj-	skr.jjno redka prikazen, in!
skem kot izmenjahii profesor na	H so se zbrali na-.krog, n/
T sinu llua kolegiju v Pekingu in	l/di povečini po kopači, ki niso i
je že pripovedoval celo vrsto za-	..ueli niti počenega gro&a v žepu.!
nimivih anekdot. Pripovedoval	Naenkrat pa s«* je pojavil na licu i
jih je z velikim o Juševljenjem.	:;ie-:ta srepo izgledajoč kitajski tr-J
kajti on je po rodu in tempera-	-rovee z delirimi brki.
Evropejci in Amerikanci na Ki-taj.-.!•:« m. i i so si ohranili nekaj
re"-p>'k'ta do sebe, seveda lie bodo j prebudil čuden šum ravno izven ječe iz treh sol), ter pričel razmi-■^prejeli tega liaziratija. Oni se dr-i njegovih vrat. Bila je zopet kitaj-jšljati o rešitvi svojega problema. /A strogo, monogamsksih (euožen- jdeklica, ki je čepela tam ter Posla! je skrajno naklonjen svoji skih i tradicij zapadne civilizaci- stokala, kot da ji hoče počiti srce. J varovanki, vendar pa čutil, da je je. Ce pa prevzame, kot se pogo-j - Zakaj ne greš spat! — je preveč zanj napor ali skrb kako v.o zgodi, kak zapadnjak kitaj- j vzkliknil, napol v skrbeh, napol1 obdržati jo pri sebi. V dotičnem
» K o
navado ter
nabavi več razveseljen
!me'i'.u je imel prijateljico Ameri-
zensk,
po VSI !!l
se zdi ta njegova akcija i — Nobenega prostora. Hotel je kanko, katero je upal predstaviti naravna domačinom, do-M,al!1- Gospodinja je rekla, da je kot svojo teto in s pomočjo katere čim izgubi tak človek takoj svoje |111 "J prodor tukaj, — s? je glasil1 je tudi hotel spraviti deklico v -italK-če med svojim lastnim narodom. Redni zakoni med obema
plemenoma so skrajno redki, kot
presenetljivi odgovor.	Ipr'.nerno oskrbo.
Storil je najboljše, da jo poto-| laži ter ju konečno od vedel v svo-1
zali kakor arterijo ali ranili kak svojemu mnenju, da bi bilo dobro, branil za konec bistven organ.	i za Landruja, če bi imel devet ži-
Naj bi bila smrtna kazen, do- j vljenj, kot mačka, da bi lahko pre lieena zanj v Srednjem veku. ta- stal vsaj nekaj trpljenj, katere
ka ali taka, on bi moral trpeti velike muke pred no bi se jo izvr-
fo prestale njegove žrtve.
V zadnjih par letih so se poja-
Šllo. Ne bilo bi mu dovoljeno po- \ vili številni dvomi, če je smrt na da med zapadnim in iztočnim < elo postopanje. Kitajska trg »vet
stavljati se tekom obravnave po-' električnem ctolu v resnici brea]značajem ter se je završila v sli- .je že ponudil in ker v\ bilo
robu državnemu pravdniku, sod- I bolečin, kot se je domnevalo. —j ko viti notranjosti ene najstarej- nikogar, ki bi ponudil več. je že
nikom in pričam, kot je delal to i Francoski znanstveniki, ki so se šib dežela na svetu kjer
v Parizu. Stroj pravice je bil v ' pečali s to zadevo, izjavljajo, da poleg primitivnih navad
onih časih povsem drugačen. Za-: je giljotina daleč pred elektric-1 iev poganstva tudi znaki
slišalo bi se priče ter nato domne- nim stolom in da je v trenutku, Lke civilizacije in znano
\alo. da je Landru kriv. Nihče ni I ko pade nož na tilnik obsojenega, I setca stoletia
ramreč takrat mislil da je člo- j življenje izbrisano brez vsake naj- J	* * *
vek lahko nedolžen, dokler se mu manjše bolesti.	y„,,ri - , »
-i-t	, , ,	— /.goiJilo je to ob času
Giljotina je bila uvedena tekom 1j jj vel"k*
Njegovi načrti so očividno napredovali, kajti dot i č na Ameri-
vam je znano, te se kak mladič j J«	jkanka je potrebovala služkinjo in
zaljubi v kitajsko deklico, bodo' — Jaz imam le eno posteljo tu-'i)iJa pripravljena pomagati' mu ■bleVn v "a °heh sTrnnt'h 11 a'*'aen'i razume-j ~ ^ rekeL — Le poglej sa-fJluH je vs. pripravljeno, da men tu Kelt in njegovo obširno je- svilo. Vse je kazalo, da bo' z lah.! njegov motiv.	. m a - i r i tem je odprl vrata'poš,^ d,klieo vstran, čeprav je z
zikoslovno znanje leži precej lah- koto. odnesel darilo.	!,	»	trgovee, ki je ^ spalnice	^	[obžalovanjem mMil na ločitev,
ko na njegovih 'ramenih. Na'njem H),.ga d, l.liea se i, ,zrla vmj! "T	"a dražbi, je seveda ^	veliko preseneeenje pa Vs1,kI tega je sklenil vprizoriti za-
ni opaziti 'ničesar, kar znači tra- s terorjem, katerega "ie bilo Inbko ^	to tako, apo^ml, _ ^	fla st{? pripravljen, dve p^loVilni obed v svoji obinl-
dicijonalnega 1 j enega in poza! ja, kot nam je
no-si i k, pač pa je zentjaien moz -leoovai s svojmu pozui-ne-stani, ee-1 „	,	i.„:tlum „ i - - , r	" I > se je sio aooro. vila m vina
„V(lta	, • , ,	........ ,	- ■ . , prav ie bila brez dvoma miena m-,utl,liem položaju, a bilo je i^zn.1 K;1 . _ .	...
s\eta, .vi zna izvrstno kramljali. l*rav je bil -tav ze netinše..rdesed •	. ,	-	,	h„	i	•	.	• • so ,51-a izvrstna in s«- nikdar m
'	• s.l» 11. OniH.'rilU ...i i, if.nn.i-n nk	1111 lili* fl T*1 llTf>tTU lit llll.n.il	.
videl deklice tako dobrega razpoloženja. — Kakšna sramota, da se
l-/»t an.j	.,,,1 t ..1 T 1	1	'	•	- -1	llli "I" lt>r	OUVIMl UaZ.a ] V	J^.- "»in ^ail V SIUUIJSK1J	,	,	...
Kot ena t*jih zapletenih ljubezen- I edaj pa se ie poiavil na nozo-'vi., • i -	i ■ . ■	n-ovoi	, - i • • moram l(,Citi od nje. — si ie nn-
(l(ih nn»iiv;{ ,„]„;) - »I-:- i ' '' ! ^' ru>^ne d rza ve. Na drugi strani L JU*?, naj bo mirna ui . .	, . J '"
^rMTini,, ■ns.tn.u	»	»--i ------------------o	i	^l*"'1' 1° opazoval njen navdiiK-
■ ji v smehljaj ter se oziral v njene ■•li^tK-jffv črne oči.
Nato. M*e<li pojedine, pa se je
Najboljšo svojo p'>ves
lz kazala
pri- .et ter ime! ženo i:i več jiriležnic.
no čiti
skih poglavij, polnili sovraštva in	rišču neki mlad ameriški truo\ee
Osvete, strašne ji ill k«.t je vsaka	s kožuhovino, trgoivski tekmec
izmišljena pove.-).. Povest se je t:-	starega trgovca. Z vedno kala čudno il
a uatieneya spopa- zanimanjem je
ve e j nn pričel zasledovali
je sma.'rala za njegovo abs>lutri'n	drugega ni mogel storiti,
last s«? vendar ni hotel poro-^':ot nastaniti jo v svoji spalnici, njo ter jo odvesti nazaj v'cl,^'iD1 jt1 be,tel on spati v študijski
' I .
pa je tu li moral vp< števati svoje zaklenil v spalnico. Nato pa j stališče kot član krščanske kolo-.^l s3111 spat.
nije Nadalje pa s« je tudi ni m o-1 Malo pred tem pa je razkril zc-uel kar tako iznebiti. kajti bila je P«-1- nekaj mučnega. Svojo spalno
izstradana in brez varstva, in tajni h'bleko je pustil v spalnici in ni- ^tal1 Kita-5'^ ne,!>i ičakovano p<^ja-je bil tudi stari trgovec, ki je bil!kako»' ni hotel iti spat v obleki, v|V1' n"kih vratih, se zaničljivo
ozrl na dni/bo ter izuinil tako na-
svojo jwjiiudbo vedno Všje ju viš-jčetka posvečal zadosti resnih mi-l-terična od strahu in žalosti je ter konec no prid.mil deklico;.-Vl svoji t.skapa<lii pa Y2el celo| Ti mali beda!c, Kaj pa ^
Ai\ ><J<)- Stari KltaJ^ Je bil ves iz I stvar preveč lahko ter zavlačeval Pet ? — jo je vprašal.
j"'.. v....... *" t " ,	, ""T "" i M' fJila velika lakota na svoieini sebe (»d jeze. Zapreti! ie ' '
*. d«>kler b! ne mogei trancoske revoluciji. Imenovana ,.••1.,,	- t	, - -i - -
,	. „ 8 I ■ .	.	j	. '\Jsku. — je pneel. — Navadni človeku s pestjo m reke
je nedolžnosti. V na- je bila po njenem domnevanem iz-h • i - , -	, . ,	, - - . .
•	-	i,. „1 i	ijuuje na debeli so dobeseiLno za- .)■'-> bom ze iztrga 1 —
ga prisili k prizna- najditelju. Joseph Ignace Guil-	i, .	.. . . ! ,,, 4. .	° .
J.ftrtnit; tnii; _ lotin. nekem »ir.vniirii i-? i« _lWato*	tipljenje je, Mlad. Amerikama je :
jkot trepelika ter izjavila, da ne bo
zo Ipod nobenim p< 'gojeni spala sama
i e dokaže, tla je v resnici kriv C stal bi kriv dokazati svojt menu, da se
iiju krivde, bi ga sodniki tudi — lotin. nekem zdravniku, ki je —• i *" I o mučili.	i skušal najti bolj usmiljeno smrt-'
Ljudje so se v onih časih pečali no pripravo ket pa jc sekira. —
sebe od jeze. Zapreti! je mlademu definitivno akcijo na način, ki se! — Ti me nočeš — je ihtela
— Jaz je p; zneje izkazal precej dragim.'oni stari mož me bo dobil kljuib ovijala zopet in zopet
dotičui noči. — On me hoče do-juji>Lti in me bo tudi dobil, — je po-
skomignil
, . * i Svojo novo pridobljeno lastni-1
z veliko vnemo z izmišljanjem Včasih je bil krvnik nervozen,
nariMiost nepojmljivo, če- z rameni. Bil je dovolj pogumen, no je odveflel prav je bilo v nekaterih mestih a je bil obenem tudi ]>recej v za-vel je naj jo primerno oblečej uradnikom mogoče pogostiti Člane dregi. Deklica je prihitela k nje- nasitijo, nakar je sedel k
Spalnici obeh sli
nahajali na
I»riprav, s katerimi se lahko zada slab ali slabo razpoložen in
vsemu.
Zopet jo je moral tolažiti in ko v svoj hotel, dal se je pomirila ter očividno zaspu- jemniee..Amerikanee je vsled tega blečejo in la, se je previdno splazil nazaj v obdržal vsa vrata odprta 'potem c svojemu svojo sobo ter preživel tam vse'^o jo je pregovoril, da je šla s ilo preje kot prijetno noč.	1
obeh straneh obedniee ali spre-
spat.
tre- ^ pomožnih komiMj s po- mu ga prijela za roko m iz oči ji J delu. Moral je rešiti večje število preje kot prijetno noč.	I On sam na je sklenil čuti eelo noč
drugim bolečine. Povsem enostav | balo je dveh ali treh udarcev, -|jeama_^ ^ ^'^gale pa tride- je^le-telo oboževanje junaka. Ipreee.i nujnih trgovskih zadev ter! Naslednjega dne ji je pojasnil prav do jutra. Domneval je, da ae
v svoje ra- v kolikor je pač mogel zakonske j bliža konec njegovemu doživlja-
ra stvar je potegniti človeka nav-1 predno je spravil žrtev s sveta, zgor za roke ter mu obtežiti no- j Dejanski pa je dr. Guillotin le ge z uteži in končno druge nežne dele telesa id; svečami. To se je
set različnih jedil.	i Vzrok zadrege tega mladega ^ je kmalu poglobi! v svoje ra- v kolikor je pač mogel zakonske j b
' enem m^hnih mest v okra^u- mf>Za bl 1,11 iasei1 111 viden vs.i-l.-um- in svoja poročila. Le par tre-[običaje v zapadnih deželah in ona!ju, čeprav je bil v onem času že
oro zaljubljen v Kitajko. Sedel ter pričel stražiti. in o na je bilo otrovano, kot je
. ..vjiuii umai.aiicui. >iiviiuasiiein "»»u iz.vujneo.no cuuno m iznrva mo *	T.i.n	„♦..., •	,	, * ,	•
i domu.	^	........ .ii	, " , ,nj?: . . .	stvari naprej skozi spoznal kmalu nato. Nemogoče
storju Johannes Sarcanderju
Moravske leta 1620. ravno ko so me, ni znano.	" *	j domu. Njena ^ družina je bila v se nam dozdeva skoro nedosled-] l>.i>nn dotienega večera je bil še par dni, in deklica je bila v "n ep re-
se Pilgrimi pripravljal? na poto-1 Giljotina prihaja prvotno 1iz :s*raKnih stiskah. Oče, mati in mali n o. če pomislimo na stroge tradi-'vedno na delu. Pojm>"	'
vanje v Ameriko, kjer so hoteli Perzije, biti svobodni v verskih zadevah. S pomočjo te priprave bo iz-To pa ni bil nikakor edini na- gubil tudi Landru svojo glavo. — i n mučenja, katero se je uporab- i številni ljudje, ki niso drugače Ijalo proti moškim in celo proti delikatnim ženskam, da se jih — prisili k priznanju zločina, ka-
terega so bili obtoženi.
L'poraba takozvanega "čevlja" je predstavljala nadaljno strašno
otroci so izgledali kot okostnjaki, eije ter uveljavljene konvencije.:zabil na dogodek zjutraj Treba je bilo junaških mlredb, da|ki obdajajo njih družinsko življe-| predramilo ^diskretno trkanje na se jih reši počasne in strašne nje ter na velikanski režpekt, ka-: njegova vrata, smrti. Sklenila je vsled tega pro-;ierega g«>je kitajski otroci na-| orikazala se
Inoma je po-jstanih skrbeh, da jo bo Amerikama j. ko ga je nee zapustil, čeprav ji je več kot enkrat pojasnil, da se ne more po-
mu je b'lo čuti in padel je v globoko spanje, j/ katerega se je prebudil šele podnevi.
V glavi mu je šumelo in strašno
ročiti ž njo in tudi ne živeti ž njo j0 bil bolan a splaizl se je proti
V*) twinnlr Jiian /»o l- CJ^nJ l. li.« 2 ! i * i T »•	.	-	.. « . ,.
Odiprl jih je, in
-. -	i	,	-	.. K1KlJ"Kl otP(W?1 ! prikazala se je njegova gospodi-'za nedoločen čas. Stari kitajski *>bi deklice ter "io nriče'" klieatii
krut, pravijo, da je lahko srečen. Jati samo sebe, da dobi na ta na- pram svoj mi stanše:,, Tam jtmaj nja, vod,ča deklico za roko. Oei- trgovee pa se je neprestano noti-l^o m,Za\LnUn StvoraZ
en sredstva, s pomočjo katerih je moški lad vse vzvišen in žen- ščena, sveža in leno oblečena, ie'kal naokrog IWtl . ^ ..^.J'nJr!	. M "
:>i se družina prerinila skozi zimo. sko se pogosto ne smatra za nič predstavljala
Nekega jutra je nudil t ore j trg drugega kot za onega mesta čuden pogled. N rovo zgrajenem odru
Madžarski socialist in eopronjski plebiscit.....
Vodstvo madžarske socialno -
lepo oblečena, je kal naokrog. Pogosto se je pojavil j«ilo in tudi nobenega sledu o nje-5hko. ki bi krasila za trenutek na cesti ali na v ho-'.iih o^UnbdeJb
nuko. Golo nogo so namreč utak ; demokratske ftranke je izdalo na trga, obdanem ^h! živahnih
nili v čevelj, poln ostrih žebljev, nakar so čevelj zaprli ter ga pričeli stiskati. Ostri žeblji so se vedno bolj globoko pogrezali v meso in v kosti nesrečneža.

delavstvo šopronjskega plebiscit- talcev, je stala ta deklica, prava stojanstvo vladarice v hiši. Poleg čepi nega ozemlja proglas, naj kljub ^n on gol ska lepotica, oblečena v tega pa s»i lahko nabavi s pomočjo utis. sovraštvu do sedanjega Ilo thy je najbolj umazane cunje. Neki na- teb ali vega režima glasujejo za Mad- vzoči monk i je nastopil žarsko.	dražitelja. Drignil
..	-	. — * ' —...... domneval, da je
ii av je napravila nanj vebk sklenil zapustiti dof.čni kraj. Pre- odvedel deklico, a on je zatrjeval
Po daljšem pregovarjanju, ki;selil je v drugo mesto s svojo|svojo nedolžnost, in rekel, da ne
nikdar
ije Neki na- teh ali onih sredsWv še več- na- ui inn-lo nobenega smisla, je kar'nadležno, a kljub temu mično va-'ve ničesar o celi ^vari ? opil V ulogi daljnih žena ali pril.-Žnic, ne da bi zajmstil sobo.	rovanko	Ml d 4 k	• L
je svoj glas,>vsled tega kaj trpel njegov ugled.1 Pozno ponoči je bilo, ko ga je! Tam je najel stanovanje, obsto-!več videl mX^i^e^dekUee
A
OtiA« KATtOJTA. 30. DTT. T$2T
Cankar o sebi.
Rojen 10. maja 18?G na Vrhni- j ro; ko sem jo nekoč naskrivoma ki. Kdor pozna Vrhniko in nje- navijal, mi j*? padla na glavo in | to okolico, jo bo neštetokrat u- . ni sla nikoli več. —Navsezadnje K Vdal v mojih knjigah. (S. p r. ua je vendarle škoda, da je pogo-4*Na klancu'* — ''Martin Ka?ur" rela ti_sta hiša na klancu pri Sve-
—	"Aleš iz Kazora" itd.) Vse pol tem Lenartu.i'e l)i bil jaz n. pr. no je v knjigah, prisebno pa v i imeniten človek, bi mi po smrti manjših črtie.-.h spominov na ot- vzidali spominsko ploščo. Ko so r«ška leta. na mater, na uborno jo odkrivali slavnemu kolofok-itt tesnobno življenje v malih tr- tarju Stanku Vrazu, je stal pred pih na deželi. (S. pr. *'Križev njo učenjak in vpil: Sta-a-anko! pot" v "Knjigi za lahkomiselne j—Kdo bo meni vpil: Ja-a-anez: ljudi" — t•• r črtice, raztresene Ja-a-anez! — §koda * _
po časopisih: "Skodeliea kave": Pr\>- svoje nauke sem služil v
-	"Večerna molitev" — "Sveto ! slavni enajsti Šoli jm>.] mostom na obhajilo'".)	Vrhniki. Tam smo lovili kapeljne.
Leta 18*m so me poslali studi- kij smo jih. nedolžne živalce, za Tat v ljubljansko realko. Ciodilo silo spekli ter pojedli z glavo in i h.' rni je tako, kakor pač go<Ti repom. JSo pa v enajsti šoli še dru- i siromašnim dijakom z dežele. To p t- učenosti. Z mosta, iz krčme, življenje je narisane v mnogih odkoder prilete v Ljubljanico raz i'.velah. ("Življenja in smrt Pet-; lične važne reči: razbiti lonci, — ra Novljana". Z veseljem se spo- rjasti lijaki, nonve biez ročaja — minjam iz tistih časov edinole na ki jih mlad uVnjak n" sme in ne svoje profesorje, posebno pa na i;ore prezreti. Zavihali smo si Učitelja slovens ine Fr. Levea, ki J hlače do kraja ter se napotili v j svojih Jieencev ni pestil s slnvnl- obljubljeno deželo. Tista obljub-1 «•>» temveč jih je uči! ljubezr in ljena dežela pa je nekoč narastlaj
spoštovanja do jezika. — V zad-r.jih ljubljanskih |e»ih sem se se-znaj.r' s svojimi poznejšimi prijatelji: Kettejem. Murnom in Župančičem. — Leta 1*93. je izšla * "Zvonu" prva moja pesem —
i« je odnesla moje hlače, ko sem bil ravno jaz v njih. Zdelo se mi j je. da jaham na vodi in da se ne- • bo vrti v siiajnem kolobarju. Iz | teh sanj me v vzdramil krčmar- j je v hlapec, ki me je za lase in u-] »"Ivan Kacijanar*. \ V tej in v še	privlekel na breg. Komur ni'
nekaterih j>oznejših se občuti prav, da sem nn svetu (in mnogo' vpliv Aškerca, ki je bil ravno v rakih pravičnikov), naj se pri- j istem času na višku svoje moči in j toži pri tem hlapcu Jaz nisem! slave.	!kriv; —
Po maturi >• m se odpravil na I Preden so me, nedolžnega člo-J Kina j. študirat t-hniko. Takrat veka, gnali v pusto šolo na Hrib. j<» planilo v slovensko slovstvo njj oče napravil lepo, novo čr-vse ]»olno tujih vplivov in novih no obleko. Brat Jožr- me je vodil g.»sel (nemški naturalizem, ki ga 2„ rf,ko. Tain por] hribom pa je „e propagiral Gowkar — fratico- bil most in sredi tega mosta je bi-ska dekadenca, za katere prista- ia velika luža in v tisto lužo sem ša so po krivici razglasili Zupan- 1 p;:fIf-I; kar na obraz. In brat Jo-ričtt in mene). Ta nova gesla so	rekel. da nikoli ne bom u-
bile več j i del prazne besede; vse tčcnjak. In brat Jože je imel prav!
Tako se je /ačelo moje šolanje o. ko bi se nikoli ne bilo.
Amerikanci - lahek plen Amerikaocev v Evropi,
Najboljša letina "sucker- s i po uslužbencih, katerim so za-jev ". kar jih je kdaj bilo. Vsa upali. "Prine" jih je naprosil, naj znamenja kažejo, da bo prihodnja mu za trenutek oproste. ker hoče celo boijša. —	pokarati stvari svoji bolni ženi.
Tako >e ceni turlstovsko sezijo ležeči v sosedni sobi. Odšel je tja-leta 1921 v Franciji, kot jo je po- kaj. skrbno zaklenil vrata za se-jasuil poročevalcu '* New York boj — ter pozabil vrniti se v prvo Ileialda" eden najbolj odličnih so!k».
profesorjev "sukerstva", ki se Nadal.jna uspešna sleparija, ka-mude sedaj stalno v Franciji. Do- rero se je vršilo tekom pretekle stavil je, da ni bilo še nikdar mo- M-zije. je bila v zvezi z o glad ova-goče napraviti v K v ropi denar na njem boljuih polja. Neiki Ameri-tako lahek način in poleg tega še kanec .je otvoril urad ter nudi o-toliko denar. Prvikrat i/.za pre- sebno vodene avtomobilske izlete
SRETNO NOVO LETO 1922!
skega cesarja, j
Zadn j i pohod bivšega cesarja Karla, ki je iz Švice v aeroplanu Veka dama. doktorica medici-1Pohitel va Madžarsko, da zado-
Življenje v Petrogradu.
"Piecoki della Sera" priobčil -obširen razgovor svojega sofij-;kega dopisnika z bivšim genera-
ne, piše svojim znancem iz Petro- vo]ji »vojim bolostnim ambicijam, ljsmorn bolgarske vojske Žeko-grada /, dne 1. nov. med drugim :!-je zapečatil usodo Habsburžanov.' vom, ki je z ostalimi člani Rado-
takratno živo m sve>e erir»anje v slovenski literaturi je bila samo zdrava reakcija zo|>cr mrtvi formalizem Stritarjeve šole. Nov literarni rod se je priznaval sam ij dediča narodne pesmi. Prešer-i.a in Frana Levstika.
Leta lb97. mi je umrla mati. — Kak oje bilo v njenih zadnjih dneh, opisuje črtica "na sama
noč" v "Vitijctah". Istega lota	c	.	. .
sem prodal Kl' inmayerju in Bam-1 Stanujemo še vedno v starem'vladarju iz habsburske siavovega kabineta obtožen veie-bt rgu svoje pesmi, ki so pa izšle j stanovanju, sedaj pa smo se stls-J\!:ie c	daljni otok Ma- izdaje. Dopisnik ga jc obiskal »
* ve leti pozneje	|«iiili radi mraza v dve sobi. To, ueira Zil dosmrtno bivališče.	I posebnim dovoljenjem državnega
Leta 1898. sem prišel vdrugič jzimo -e bojimo, da bomo še bolj' Prosto =e je v zadnjih dneh pravdnika Janeva v zaporih. — na Dunaj, pa se nisem več vpisai jzinrzovali k( t lani. ker stane en Karlova	primerjala s pro-(Žekov ga je pozdravil v dobri
r t tehniko, t-rnve« se čisto udal: kubični meter drv KJ.<XX) rubJ	Napoleonovim, a Ma- italijanščini, ki se je je naučil na
leteraturi. O It le j sem živel nal]jev. Inuim eettitikat, ki me v ve-	^' P™ vi raj v primeri z vojaški akademiji v Turinu. Hva-
iJunaju celih 11 let ter sem napi- jliko sre«'.» varuje preti rekvizieijo'1"" sr!;a!°vitiltl. olok<mi Sv. Hele- lil je Italijo in hrabrost italijan-sal tam večino svojih knjig. Iz )stanovanja, ker tudi Petrograd',ie	lePa je ječa, v kateri naj slie vojske. Med drugim je izja-
mnogih odseva življenje sloven- ■ preživlja hudo stanovanjsko°kri-1 zadu*H habsburški vladar preživi vil: Za časa ciogodkov v septe.m-skih umetnikov doma tn v tujini. j/0; mnogokrat se zgodi, da na.sta-1lhleVt* svoje^a živlJf«ja.	| bru 191$ sem bil na Dunaju za-
("Tujci" — Nove življenje" njjo oblastnije svoje protežeje v — "Volja in inoč'M. Iz drugih • buržuj<iki h" stanovanjih, stare živi »nje ljudstva v bednih okra-1 lastnike pa meni nič, tebi nič — ; ,
jih velikega tnesta ("Nina" — poinečejo na ledeno ulico	bale. Otok obsega 215 kvadrat-, V oktobru sem prišel v Sofijo in
•Hiša Marije i Pomočnice" — Kar tts]uživa yd7 m sestra kot ;ih	Je gorat ter obi
•Za križem").	| zdraMiici z dajatvami v naravilluje Z vulkaus^lul skalovjem. De
; sc pre<lstiivil vrhovnemu sodišču.
Bivališče zadnjega avstrij- General Zekov o bolgarski. rišel sem prostovoljno, da iz-
I -Madeira je majhen otok v At- radi neke operacije. Od takrat jlantskem oc<»anu, oddaljen pri- pa do začetka minulega meseca jbližno 6<)0 kilometrov od afriške seih moral bivati v inozemstvu.
Leta 1909.
♦sem dal Dunaju K red ne zaaostuje niti za prehra-
lovanje vulkanov je (ognjenikov)
wlovo. Odtlej sem romal križem j Jlo Prodajamo ' zato še nadalje Ze davno	vendar ob-
PO slovenskih krajih, stanoval pa I sVoje p&hi£tv0f da sj na tak	na	^ ^ vrsta dobro
sem največ na Rožniku, kar ^ omogočimo življenjski obstanek'* aUjeUl'1 vulkanskih žrel, inIveč. I ničila jih je sekira in v ve
Funehala ozračje precej prijetno. Ko sc leta 1419. Portugalci prišli na otok. so bili gozdovi gosito zaraščeni. Teh pragozdov danes ni
pozna mnogim črticam zadnjih let (tudi "Beli krizantemi"). —| Tudi mnogi drugi kraji imajo ' svoj spomenik: Ljubljana v — j "Kurentu". Pled v "Novo Življenje", "Volja in moč" in "Le-
Cene so postale bajne hi že davno'SVe* Xt'k] iaVe	je!liki meri tudi P^SOsti gozdni po-
smo prekosili pravljične številke|1Z Zrel bruhala !ava še v nedavnih)žari. Poleg južnoevropskUi uspe-aanco.ske revolucije	| stoletjih. Ot(»k so (nlkrili Portu-ivaj4i skoraj vse tropiene kulturne
I V zadnjih m^ecih se je zunanja'^ leta 14/9- P°1dnebjeiua Ma- »astline - sladkorna trstika, raj-,slika Petrograda popolnoma iz-!. Je Izredno Ull!°' m	ska sniokva »td. Palm ni, pac pa
polnim svojo dolžnost kot vojak napram domovini. Vlada in politika se menjata, toda vojaška_dol žnost in pokornost zakonom sta neizpremenljivi. Bolgarski narod ni doživel poraza, čeprav smo izgubili vojno. Sedaj moramo le še delati za njegovo bodočnost. Česar nismo mogli doseči mi. to moramo zagotoviti bodočim generacijam. O bolgarsko - nemških od-rošajih med vojno jr izjavil, da niso bili ravno prisrčni, pa tndi ne tako slabi, kakor se misli danes. Radoslavova vlada je bila slabotna ter s^ je poniževala pred Nemčijo, ki Hasti v drugi polo-vici vojne ni računal« z bolgar-j*01"' kaj se je dogajalo ne le tam skim zavezništvom. Vojaški od- >a dnevom temveč tudi večkrat riošaji so bili v pričetku solidar- ua dan. r.i, toda po imenovanju Luden-
mirja ^i lahko privošči obisk v Združenih državah ter bo pustil na strani zimsko »*e/ijo o!> Hivije-ri in v Kgiptu.
Soglasno z izjavo tega človeka je po\^trot-ila vojna številne tež-koče za ljudi te vrste. Potili li^ti. regulacije, omejevanje potovanj in "drafti vse to je delalo ž;iv-1 jen je neznosno in malo dobička-no^no. P redno je stopila Amerika v vojno, j.- prišla večina takih ameriških tičkov v Xr\v York, o-.l-i.tuler so bili poziieje pregnani v Mehiko in v Južno Ameriko, kjer i>a je bilo življenje žejo borno, odkar pa ie postalo i>otovanje po molju zopet mogoče, so se vm ti ti.'-!.i zopet vrnili v svoja stara lo-vi.v-a ter priznavajo, da je bila zanje vojna blagoslov in naj je prinesla drugim še toliko nesreče in fiorja.
Svet je Ul ]KJstaV'ljen na glavo in št a re socijalne razlike 'so bile strmoglavi jem,. Vsepovsod je najti nanovo obogatele in ti so naravni plen teh "suckerjev" Vsi evropska letovišča in kopališča <o polna bogatih ljitdi. kojih bogastva so jim prišla v številnih slučajih tekom vojne v sled vojue sreče, brez kakega posebnega pii-zadevanja ali kake posebne pre-brisiuioski od njili strani. Taki ljudje si niso svesti sajnim se')i ter postanejo kaj lahko plen vsakega vljudnega in prijaznega tr.j-ca, ki je pripravljen olKlregniti se vanje. Zaupno se ecni, da je izmenjalo več kot pet miljonov dobrih ameriških dolarjev roke v Kvropi tekom zadnjih šest mesecev in da je žalibog največji del tega denarja prišel i v. dobrih ameriških žepov.
Tako se glasi oeena pro fesa jo-naleev. To oceno pa popobioma potrjujejo policijski rekordi Lu zapiski. V naslednjem je vagled, katerega navajamo iz nekega pa-rikega lista pred nedavnim ču-
pre menila. Po zopet ni uvedbi tr-
,če morje ublažuje razliko med zi- tvori vedno zelena lovorika obsež-
pa Vida". — Kakor resničen pi- vsfce svabode " - - ":mo in poletjem, med dnevom in ue gozdove. •3telj sploh samo tisto pripovedu-	1	J	...i ----------•	•
otvarjati trgovine, katerih izlož-	NVdaIeč ^ glavnega mesta Najbolj je obljudeno južno o-
di^rffa za vrhovnega nemškega komandanta sc se pričeli pojavljati spori in prijateljsko razmerje se je ohladilo kljub moji in — Ilindenburgovi dobri volji. O Lii-ciendorffovem značaju se je izrazil Žekov zelo ostro. Ludendorff je surov, nepreviden in brutale* iivtokrat. Dober tehnik, toda slab psiholog, ki ni poznal niti duše nemškega vojaka in naroda. — lijudi je smatral za stroje. O — vzrokih "dobiopijske katastrofe" je izjavil, da so bili politič- Predlagala sta. naj pusti med tem nega in vojaškega značaja: Bol-|(-.a^„n SV0j0 Usmico pri svojih garska vojska je trpela na poma- |prija/teljih, da se prepričata o nje-
— Neki ameriški turist je bil včeraj oropan za	Ln 500 fun-
tov. Mr. M. je povxlal policijskemu inšpektorju, da se malo potem, ko je zapustil banko, v kateri je dvignil denar, spustil v pogovor z dvema moškima, kojih eden je bil Amerik an ec, drugi pa Anglež. Vsi trije so šli skupaj na kosilo in ]x> obedu se je stavilo Mr. M. predlog, naj gre ter kupi prav posebno dragih smodk, za katere mu je dal eden izmed obeli tujcev bankovec za 100 frankov
Kako da je bilo ob mojem rojstvu, se ne spominjam več. Mati mi je pravila, da sem imel kaj kmalu dolge 'ase (ki so znamenje učenosti) in da mi jih je na temenu zvezala šop. tako da sera lil podobni korejskemu vojšča-l*u. Sedei sem čopast na peči in arm cuzal palec svoje desne roke dokler mi ga niso obvezali z debelo cunjo.
Ko sem dosegel tretje leto. sem doživel najt resnejši dan svojega življenja. S sestro sva bila na Vr-Lu pri Sveti Tiojiei. ko se je prikazal lep plamen doli pri Sv. Lenartu. "Pri nas gori!" je za vpila sestra. Jaz pa sem rekel: "Teta Micka dela štruklje!" Sestra me je vlekla po klancu, da sem se čudežno prevračal; ali trpel sem S3 i4ejo [ kakoi zmiroin) in sem rekel: 44Teta Micka kuha štruklje!" O Bog. kakšni štruklji so bili! BlagodišeČi, beli, omaml.ji-\i kakor bajka, kekor sen! In vse je bilo tako belo, blagodiseče. nedolžno — izba, prt na mizi, teta Micka in jaz. — Najsrečnejši dan mojega življenja je bil, se zdaj se s sladkostjo spominjam napj. Hiša je pogorela do tal. — Rešili smo samo staro stensko u-
potem trgovine
najhladnejši je šanei: Mavritanci. Črnci, Italjani1
bonboni, r........ ..
i.,™	____ T	.mesec tcbiuar. ko kaže temiome- m Zidi. Zemlja je nerodovitna.
jem. kavarne, parfimierne	itd. . , , - - ,, , ..	„ ( , , »	, - ,
* i - , -L	~r 15 stopinj Celzija. Le redko vsled cesar se prebivalstvo rzse-
^eaaj je ze \-se polno izložb	na-	. ,. , , ,	^ ,• • rv. , -	, .
tlačenih s kožuhovino, obleko, ^	-t?	'T J >
klobuki, posodo, '-evlji dr«rulii	T"* ^ ah da ^ ,1 ;>0?00 P^bivalcev m pride torej
toda vse to za blazne cene Kupi''^ "f1.29 st.l>pi,1J'i:Nf ^^eiri je na kvadra*m kilometer do 175
zima. kakršne nima ljudi, kar je z ozirom na neplodo-
i i j i - F 1 naj milejša se lahko vse, kar kdo hoče, toda! T	i •,-«•,-■ m. *
•	... , ,	. ,nobeno evropsko zimsko zdravili- vitost razmeroma mnogo. Za po-
ti eha je imeti mdjarde, kar nu- -- .	, . . - . . . A	. , ,	.. .
lioni ne zadostu* 'o več	lSCe"	obiskujejo otok pozimi ljedeLstvo je otok le malo pnkla-
Ali. , . tuberkulozni ljudje iz raznih de-'den. Obstoji le takoimenovana Obljubili so nam, da nam	.. ,	,	, , .
« • i » , j ... !!OV sveta. Tudi ponoči se tempe- kultura na obronkih m umetno wajo place, ker danes nam dajejo t	. • . .	,. . ,, ,
. , - * . ^ , . , ,J .J | ratura razmeroma neznatno zrn- napajanje zemlje je neobhodno Jc borne v-narje. Dohim v bolnis-'- » - w. v , ...	: V „ r .	... ,
niči kjer delam tri dni v tednu!**--	^ nekohko ne- potrebno. Prideluje se sladkorna; ieresu Nje?0va pristrtnost je
^aat.	------------ toda ^iPnjetno.	| trstika m v prvi vrsti izborno vi- večkrat škodovala narodu. Žekov
njkanju. Notranja politika je \plivala na javno razpoloženje, spehi sovražne politične propa-mdc. Štirinajst "\Vi!sonovih točk uspeh nemške ofenzive v Franciji. Osamljenost bolgarske vojske na dolgi macedonski fronti. — Pomanjkanje rezerve itd. Ko bi re bilo predvsem političnih notranjih in zunanjih vzrokov, bi dosegel sovražnik najbrž le taktičen uspeh. Prelom fronte v širini dvajset kilometrov bi ne mogel vplivati na obrambo fronte, dolge 350 kilometrov, da ni bilo želje po miru. O bivšem carju — Ferdinandu je izjavil, da je dela* vse v osebnem in dinastiČnem in
na bojna polja za ceno. ki je bila veliko nija kot pa so jo zahtevale druge poštene in zanesljive agentu re. Klijentom se je -pojasnilo, da je naval na sedeže v avtomobilih tako velik, da je le mogoče rezervirati sedeže za več tednov vnaprej in da je treba polno ceno plačati ob času rezerviranja. Čeprav ni nikdar skušal izpolniti svojih, obljub, je vendar lahko neovirano vršil svoj "jMi^el" skozi več mesecev ter komično izirinil s svojim plenom.
» udiio dejstvo je. da obstaja največja težknča, katero se mora boriti policija v svojem boju proti takim sleparjem ter izkoriščevalcem, v odporu žrtev proti temu. da bi vložile pritožbe ali celo da bi pričale, kadar .se jih pozove ua pričevanje. Turisti i/, h-ta 1!»21 .SO bili oeividno mnenja, da hiorajo plačati za izkušnje ter so mogoče celo smatrali te izkušnje vredne cene. katero so pJačuli. Vsaj v enem slučaju je bila akcija oblasti onemogočena, ne raditega. ker je izginil osumljeni, temveč raditega. ker >.ta izginili dve glavni priči piv.ti njemu, ki via takoj od pričerka kazali velik odpor prot i temu. da hi <lali |>otrdbne ni formacije.
Ravno radi tega paradoksu, katerega je najti tako med Francozi kot med drugimi narodi, so pričeli ti sleparji na tak način omalovaževani policijske oblasti, da je stvar že naravnost onegavna.
Jasiuo je. d;i bodo morali Amerikanci. ki h odo prihodnje leto obiskali Francijo ter Evropo v splošnem, uporabili vso svojo pazljivost in previdnost vspiičo f im-
pati.'nih m ljubeznjivih tujcev, ki govore njih lastni jezik ter so pripravljeni pomagati v vseh majhnih zadregah, katere prinese neizogibno s seboj potovanje v tujih deželah, posebno pa o lim. ki ne razumejo jezika dotiene dežele.
t.000 rubljev na mesec,	imxa.	v ...	.. , .	, . ,	, . , ,
u i - • , v	Neprijetno za prebivalavo na no, ki daje danes 'prebivalstvu na
bolnišnice plačam samo	za pot v!,f , - .	. -V	. _ , . . . • • , , «	• J ...... — — ------ -----^----
tramvaju 1000 rubljev	tako da'	1 Pa J de-^tvo' da & de- Madeiri glavni vir dohodkov. Pri- no Rjaviti, ako bi bil mogoč pod
opravim v enem tednu celo plačo I .^'rerae	re.d^ ^^	ki pa ne zado-1 Ferdinandom separaten mir. Fer-
saino za to da nrihaiam v slnžbo |Padavuia znasa na leto k°maj 200 stuje za domače potrebe m se mo-jdinand je hotel imeti na vsak na-,r ,	" . J . 7 : .	i '"Ulimestrov. Zlasti poletje je sko- ra še uvaižati.
I oda ker nu daje bolnica razen
denarja tudi nekaj moke, je nočem pustiti. V zadnjih tediah pa nagrade
raj brez dežja, ker leži otok v pod-j V političnem oziru pripada Ma-ročju pasatov. Izdatnejše deževje deira Portugalski, in sicer ne kot
je omejeno na zimske mesece od kolonija, marveč kort sestavni del se znižujejo nagrade v natural;- ,ktobra do m sieer je ne.	Treovina m plovba pa je
jah ter se govori, da se bodo sploh -	-	'	-	r	r
odpravile.
je rekel, da ne more kategoric-
ein zvezo z Nemčijo.
Nedeljska kmetijska šola.
bo iasno kot ribje oko. Sneg za- skoraj izključno v angleških ro-pade le v višini 1300 metrov. Ob kah. V Funehaln je veliko skladi-obrežju je dež vedno le kratko- šče premoga, katerega dovažajo iz trajen, le v goratih krajih dežuje'Anglije. Angleški kabel (podmor-veasšh i»o cel dan. Dež prijetno ski brzojav) veže otok z mestom Iz Vojnika poi-očajo, da se po. osveži žejno zemljo, ki se pa vsled Lizbono in z otočjem Cape Verde. i prevodov je isslo v tisku. V Brna vzoru dob ruske nedeljske "kmetij-} navpično padajočih solnčnih žar-| Bivši cesar Karel je interniran'je izdal pet knjig z naslovom — ske šole osnuje enako šolo tudi v.kov kmalu zopet osuši. Ob obrež-^v okolici glavnega mesta Fun- "Na obisku pri tujih pisateljih", Vojniku. Solo organizira tamkaj- ju je podnebje nekoliko mlahavo, chal. kjer je podrejen v prvi vrsti šnji nadučitelj Amid.	i vendar pa je na višinah okoli angleškemu nadzorstvu.
33 jezikov
zna moravski Mezzofanti, župnik Alojzij Konteika v Praci pri Brnu. Dne 17. novembra je praznoval 60-letnico svojega rojstva in 40-letnico. odkar je pričel prevajati iz tujih jezikov. 27 njegovih
kjer je priobčil 73 povesti, prevedenih iz dvajset jezikov.
go vi poštenosti. Pri prosti Ameri-kanee je to storil, a ko je odšel, je videl, kako sta otba sedla v ta-ksikeb. Skočil je za njima, nakar sta oba bušknila v smeh ter izjavila. da je bila vse to šala. Pri tem sta mu tijdi vročila denarnico. Šele ko sta odšla, je Amerika-nec razkril, da so izginili iz listnice bankovci.
Pariška policija, ki je storila skrajno energične korake, da očisti mesto takih ljudi, ki škodujejo njegovemu ugledu, izjavlja, da je presenečena v spričo pomanjkanja vsake novosti v trikih, katerih se poslužujejo ti gospodje. Najbolj enostavne oblike tako-zvanih : 'zaupnih" trikov so bile najbolj priljubljene in v večini slučajev popolnoma uspešne, kar je razvidno iz zgoraj ua\;edenega slučaja.
Nekako pred enim tednom je bil aretiran mlad mož, ker je sle-paril trgovce in posebno j uvel i r-je. Svoje sleparije je uganjal na način, kot so jih uganjale pred njim že cele generacije sleparjev. Najel je namreč dve sosedni sobi v odličneip hotelu, se proglasil ruskim princem ter sorodnikom pokojnega carja in naročil juve-lirjem po telefonu, naj mu pred-lože v hotelu dragocenosti, da izbere to, kar bo kupil. Skoro vsi juvelirji so padli v nastavljeno past in poslali v hotel dragoceno-
Ženska moda in šport.
Ileda, ki piše v "Nar. Listih" redno o modi, poroča, da se je začelo med modnim ženstvom resno gibanje za tj ved bo hlač. Zimski šport zahteva barvasti sweater in čepico, za sankanje in ski-zanje preko zasneženih holmov in dolin pa tudi breeches (hlače). V nobenem še tako kratkem in širokem krilu se ne sanka tako svobodno kakor v hlačah. V A-meriki pa ženske uvajajo sploh hlače, v katerih je gibanje in naj večje kretanje najdostojnejše. V dežju bi bile hlače ženskam poseb no ugodne. V Monakovem pa so še tako konservativni, da je morala policija nedavno ščititi turistko, ki se je upala iti po ulicah v hlačah. Doslej so ženskam pristopne hlače le kot pajama — (za spanje) kot kopalne hlačice in kot breeches na snegu in ledu.
Velikanska sveča
za petsto let. Kot spomin na pokojnega pevca Carusa je naročena velikanska sveča, ki bo lahko gorela na mrtvih dan 500 let. — Svečo bodo postavili v neki napol jsk i cerkvi. Svečar, ki izdeluje svečo, je iz it.'una 1. da bi ta sveča stalno gorela celih trinajs let in 7 mesecev.
ADVERTISEMENTS.
VABILO.
Društvo sv. Jožefa, št. 53 JSKJ. v Little Falls, N. Y„ priredi na Silvestrov večer, dne 31. decem-bia 1921 pristni zabavni večer, na katerega vljudno vabimo vse oe-rjeno člane in članice društva ''Združeni Slovenci", S. N. P. J. društvo "Marije Pomagaj", K. S. K. J. društvo "Sv. Pavla", K. S. K. J. kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke, da se izvolite vdeležite te prireditve. Začetek veselice ob 7. uri zvečer.
Za obilno udeležbo se priporoča - -	Odbor.
errs vutonj w WC TQZI
Tuan-
(Nadaljevanje.)	Rus mu je prevedel in mladic
—	In kaj pravi boy?	je postajal Omenjajoč rdeč in
—	Prisega, da je bil neki ruski	bled. Paglavec se je po vsem tele-vojak :	nu tresel. Vprašal ni. je-li resnica
—	Ni mopoce. toda prej bi se	al! ne — videl ni nobene pasti —r dal razeetrtiti. kakor da bi izdal	pač pa je delovala v njem samo svojega varuha, tolmača. . .	ena misel, da mora imeti tri rnb-
Odšla sva v operacijsko sobo.	Ije.
Zdravnik mu je odvzel obvezo r	— O, ta na gnus na krastača!
glave in rok. Dva členka prstov	— je dejal fant. — Tuan je vče-
na levi roki in troje zadnjih člen-	raj onih petindvajset rubljev, ki
kov prstov na desni roki je bilo	mu jih je dal veliki mož za pla-1
popolnoma odstrel jenih. Nato pa mu je prodrla krogla lice. Roke f>o bile od smodnika popolnoma < rn»\ v>lt-i| či-sar j - lii!<» jasno, da je bil strel oddan kvečjemu na korak razdalje. Po rini sodeč je moralo biti orožje ruski ordonan-eni revolver. I'mrl da fant ne bo. je dejal zdra\nik. pač pa bo celo svoje življenje pohabljenec.
Med operacijo, katero je mladič pnMajal \ stoično ravnoduš-rostjo, je misijonar izpraševal On j»- vztrajal pri svoji trditvi, d.i je bil storilec neki ruski vojak. Pri svojih izjavah je kazal tako samozav st. da ni bilo dvoma, da govori tesnieo, torej me je princ nalagal! Kajti mladič šest-r.ajstih let vendar ne bo znal tako prepričevalno lagati! . . .Poleg tega pa smo ga tudi zelo slabo u-r.eli.
A bilo je potrebno, da takoj iz-vein resnico. Ivo je bil obvezan s» ni se odpeljal z n jim v francos-l:i misijon. Te mošnji katoliški du h o vni k je bil osemindvajset let r.a Kitajskem ter je govoril skoraj vse kitajske dialekte. Vendar tudi on ni mogel ničesar drugega izvleči iz fanta. On je tajil, in ko smo mu predočili, da so bili vs< kozaki tedaj ni straž' ter da so tudi drugače oblečeni, ni niti za trenutek izgubil svoj* sigurnosti:
—	No. bom pa povedal resnico — <ter je i>okazal s prstom na me — veliki mož sam je streljal name, ker sein ukradel sladkor. nato pa mi je zagrozil, da mi lo odbil glavo, če ne bom rekel, da je bil ruski vojak, ki je streljal. . .
Misijonar ie bil za trenutek trd vsled te nezaslišane nesramnosti.
—	Kako ti je mogel vendar veliki mož kaj r»'i. ko pa ne zna niti besede tvojega jezika? Ti bom jaz povedal, kdo je streljal, bil je Tuan - fu - Ceng. k*Tprega nočeš izdati, ker. . .
Vendar misijonar ri mogel kon rati. Fante ie >koeilo natlfc mački nanj ter skušalo prijeti za vutano. Zasikal je v divji jezi:
—	Kak/* more« kaj takega reči! Tuan je moj brat ' Ni res! Ruski vojak Je bil. . .
—	Pa si ravnokar rekel, da je lil veliki beli mož! . .
—	To sem rekel ? . . . Ne. tega nisem rekel!. . . da, da. on je bil. imaš prav. On je sur.il proti meni s sulico. k«T mu nisem hotel prinesti cigarr*.
—	Jim. — pravi misijonar. — re morem mu reči, naj ne laže. ker tega ne bi razumel. Te kana-lje polagajo veliko čast na to. kdo zna bolje lagati. Ničesar ne moreni izvleči iz njega, tudi nobenega dobrega-sveta vam ne morem dati. lahko ga daste zapreti in mučiti, toda mladič je tako fanatičen. da In rajši \ mukah — umrl, kakor da bi izdal Tuana. Samo oglejte si nekoliko to malo best i jo!
Fante je popretilo duhovniku s svojimi obvezanimi rokami;
—	Samo enkrat reci. da Je bil Tuan — samo še enkrat zirii!i
V vsakih drugih fekolnostih bi, jaz lumpu polomil v telesu njegove kosti. Toda nil je ranjen — poleg trga še napol otrok — je vzdf-ževal po kitajskem »nazira-riju svojo čast ter je bil v očeh vsakega Kitajca junak. ^Zapustil sem misijon ter odšel domov, da pričnem še enkrat s skrbno preiskavo. Ko sem dospel domov. — je pravkar prišel k meni ruski tolmač, katerega sem tri dni prej obvestil in straže so ga že obvestile o dogodku. Toda tekom vožnje z misijona se mi je porodila nova m'sel in nov napadalni načrt, in jaz sem se samo čudil, da se nisem že prej na to spomnil, da bi namreč mladiča potipal tam, kjer je vsak Kitajec slab in šibak. — namreč — denar.
—	Brovkin^ Reci mladiču, da se veliki moi jezi, ker ne pove resnice. Ce bi govoril resnico, bi mu jaz pustil one tri rublje, katere mu je dal Tuan prejšnji vo-eer z mojim naroČilom kot njegovo mesečno plačo. Tax o ga bom pe poslal v angleško bolnico, kar
"nnje dolsra, zopet zaigral in poles tega še njecrove tri rublje. Zato je dejal .lanes zjutraj **mei-fase-la", izposodil si jr od Fanga revolver ter nas hotel vse postre-bti. Ampak jaz grem takoj k mandarinu, kateremu bom vse povedal. Revolver je vrgel pod posteljo, ko jc veliki mož kot titer planil v kuhinjo, .-inro pa Je velikemu možu povedal o ruskem vojaku. In ko je veliki mož sko-'ii s puško v roki na dvorišče, je »tekel Tuan na sprednje dvorišče. kjer je skril revolver, vendar "atančno ne vem. kje. . .
Takoj smo se odpeljali v kitajsko jetnišnico. kjer smo dali opisati zapisnik, katerega je ran-
i	*r; fant podkrižal s prstom, o močenim v kitajski tuš. Nato pa •eni ukazal privesti Karla. Prišel :e, ves v verigah. Jetniški paznici mu odvzeli vr" obleko in evlje ter mu pustili samo spodijo obleko, sateliti so ga pa že tuli pretepli, ker je trdil, da nima ukakega denaija pri sebi.
Vrgel se je na tla tpr prosil us-r.iljenja. Ampak s kakšno sigur-iostjo. s kakšnim ponosom, s kak nim ogorčenjem je pobijal fan-;ovo trditev! — On! Dve leti pri elikem rrožu! On. ki bi deset-:-at dal življenje . za velikegz noža. — On. ki je tako dolgo - -i tujcih slu/il. On, ki ni nikdar lagal ali kradel! On — on naj bi :daj lagal — zaradi take bagate-e! . . . On ni ničesar videl, niče--ar slišal. Ležal in spal je na svo-
ii	postelji. Ali ni tako.'. . . Veliki •in.ž je moral to vendar sam videti. da je spal! —
—	Karel! Ni zaradi streljanja, •iii jaz ne smem in ne morem dopustiti, da ostane sum na ruskih vojakih. Sicer moram pisati tož-)o na poslaništvo v Peking, nakar bo prišel sem mandarin, ki te bo zaslišal ter te mučil, dokler ne priznaš, ali pa v mukali ne umreš Ti sam to prav dobro veš. Zato -,ijši sedaj priznaj: podpiši svo-o izjavo — ti veš, tla tujci pred 'togoin prisegajo in svojo prise-
drže. Dobro! Predno priznaš, o prišel sem dušni zdravnik — francoski misijonar) in jaz bom
0	red njim prisegel, da te takoj •pustim, ti ■lam še denarja, da
oreš odpotovati *er da ne boš kaznovan, in ti veš — jaz ne la-iem!
—	Ampak, gospod, (vneto in orepričevalno . mali fant je cel dab vrag — jaz mnogokrat ga tepsti, ker on vedno sladkor, ci-cri.rete in tobak krasti, ampak jaz gospodu nikoli povedati — ;;;z sam tra pretepsti — to čisto 'dab lump, jaz gospodu sedaj resnico povedati, jaz priseči tako. kakor Evropejci. . . samo resnico povedati. . . jaz ležati na moji postelji in spati. . . naenkrat priti gospod, jaz ne videti, jaz . . .
Tsu - ba! Odvedite ga t Zmla-
1	ite bestijo ! - -
Sateliti so /grabili Karla, ki se ie hotel zopet vreči meni pred no-u'e, suvaje ko ga pririnili do vrat. C»n pa je še vedno vpil: Gospod! Gospod, stojte; še nekaj povedati! .. .
Ampak, strela' jaz nisem hotel ničesar več slišati. Da ta prokleti lomp tudi z menoj take norce brije ter da mc ima za desetkrat bolj neumnega, kakor sem, ko sem čital v njegovih očeh. da hoče mene potegniti za nos in man-darinu bogvekaj natveziti. to mi je bilo vseeno nekoliko preveč. Piiznaj, pes. ali pogini!
Brovkin je odvede' fanta nazaj v bolnišnico ter r.ajel nekega drugega fanta, ki je rnne! dovolj ruščine in ki je dolgo služil pri Rusih. Prišel je tudi prmc, da se informira o stvari. Poslal sem ra-port na poslaništvo ter energično izjavil, da sem prepričan o nedolžnosti kozakov. Z legacije v Fekingu je šli poročilo na konzulat v Tientsin, od tam aa angleški generalni konzulat v Mukden, ki je zastopal naše interese v — Mandžuriji.
Medtem pa so prijatelji Tuana takorekoč naskokovali misijonar-m». naj vpliva name, da bi jaz iz-posloval oproščenje iumpa. Med-
Za mestnim ozidjem ga Izpustil ter dolgo gledal za njim. kako se je t rud.una vlekel naprej, opirajoč se na zid. vendar ga ni-xe m mogel pom ilo vat i On je ostal zmairovak'.* in moralieno ni n'česar izgubi! na svoji časti. — kajti absolutno ničesar m priznal jiii mandarini bi lahko rekli: — * 'sled pomanjkanja dokazov izpuščen.
Cez noč sem ostal pr: Husili. na slednjega jut-a pa sem obiskal eestitega francoskega misijonarja ter mu povedal o zaključku tega dogodka. On me je svaril. — naj nikar več ne zaupam Karlu, kajti svojih dvomesemiTi tortur mi ne bo nikd-n pozabil — jaz si r:e bom več življenja svest. Karel da je gotovo odšel ■/ onimi tridesetimi dolarji ter bo sed|j sj«mo čakal na priliko, da se maščuje. Toda jaz sem bil vendar na Kitajskem zato. da študiram karakter tega interesantnega in obenem tako hinavskega 111 zahrbtnega plemena. In ravno tu se mf nudi priložnost za moje opazovanje. poleg t "ga pa sem bil tudi prepričan, da išče Karel za to mojo velikodušnostjo kako zapadno ukano tei tla ne bo nikdar verjel. da sem ga samo iz čistega usmiljenja iztrgal iz ječe.
pa dovolj! Prase
— Kaj.' . . ver. . . mali
ki priznati. Tako nikoli mogel re-; Sedaj p., ->. nisem mogel več snice povedati. . . .	j vzdržati gromkega Mnelia :
— No. sedaj mi pa že lahko po- j _ Sedaj
veš. kak<» si streljal, kam si revol- 1 ven'
ver skril itd. --	,».. . _	.......
^	.	> JtSil je to vesel, olajpmaoc smeu.
O. jaz noben revol- •» -	, , ..	„
. .	. . 1 ki me .'.e popadel. — ouiiur je
>nt laz povedati — i,. 1 , ...... .1
• .____ .	1	rel trpel v j; c». se se nisem tako
popolnoma mimo na moji po- >	. , . .
f . . .	. .	, ^ I od srca smejal. 1 <i prokleti lump
spelji ležati n spati 11. naenkrat :	, , , . J.
, , .. .	, . . pa se je sam muzal, kakor da bi
gospod skočiti - tako! (m pričel
je s skoki izvajati pantomimo), j h*tel re'1: T"u* ^bito!. . . In mene za grlo popasti in kričati— s' domišljaš, da boš kaj izvle-kje revolver? A jaz n« slišati, jaz trdno spati.
videti in ^ kol
i7. ii!«':i,*'. Premalo te j. (Dalje prihodnjič).
ADVERTISEMENTS

itMS&Mia&z&ie-'

COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00
- VELIKA ZALOGA PLOŠČ T VSEH tTtZIKIII. _
Imam novo ziJogo nemških in.portiranih ''Homokorrt** rekordov 4 Brezplačne cenike dobite pri:
VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Knjige!
Knjige!
'"OIČNE KNJIGE.
Angleško-slovenski slo« ar —
Zan.'mlva po-
' Slovenska
l>r. Kern angleiki slova«*
NAJLEPŠA DEKLICA V BROO KLYNU.
Na neki tekmi med broklynskimi lepoticami je dobila prvo darilo Miss Libby Spies, katero vidite na sliki. Kljub temu, da se zavada svoje lepote, opravlja najrajši ku hinjska dela in noče nikakor postati igralka.
jetnišnieah laliko obiskuje jetni- zirih dober človek, a bij je Rus. ke, je bil mali lopov vsak dan pri Zanj je b;lo življenje veliko, fa-Karlu, kateremu je sveto zatrje-1 talistično Ničevo. Ves ljubi bož-•< al. da je podpisal zapisnik le : ji dan je ležal na svoji postelji in vsled mojih groženj Karel je bil j spal. Kadar pa sen absolutno 111 raed tem dvakrat zaslišan, vsaki- i več hotel na njegove oči, ko so krat jih je dooil po petindvajset. mišice zahtevale gibanja in dela. to se pravi v resnici po petdeset tedaj je kadil cigarete. Kadar z bambusovimi palicami, in man- mu je tudi to presedalo, tedaj je darin, ki se je že prej informiral, povedal svojemu blagorodju, da da nima Tuan - fu - Ceng nobe- i je zunaj lep dan. da je onstran nega denarja, katerega bi se mu j reke zasledil jerebice .vzel je pu-steer izsililo, se ni dalje brigal ško ter odšel. Novi boy pa je za zanj. Sicer bi ga bil pa že davno , izwtnjavo polegal enkrat prea izpustil, da nisem hodil jaz vsafc i hišo, drugič za hišo. je Istotako teden v jetnišnico, kjer sem sc ves ljubi dan t:\>al ter se je samo
Ko sem prišel domov, je bil Karel doma. Izčistil je že hlev. }siovei..,ko-aiiKleška" alovnka
tudi sebe je opral in se snažno Jieanški ab^edniU ..........
oblekel ter po ,pravi ja' po knhin- |N«»Sko .ins^SIc. tobiiri .. ji. -T a z sem se naredil zelo prese- ^'^vilo do^tejnosti pečenega •	tSlovensko-n»mški ■]
... $."».00 ____l^e
seai se
sem te
sem m
7. zt. : Prihajsč.
vest .................
9. *v.: Brencelj : K«ko
jaz likal, 1. zrezek
1.50 10. tv. : Brencelj; Kako
'245 jaz likal, 2. zvezek
j 11. zv - Brem eU : Kaka
,	....	-30, jaz lika L 3. zvezek
Movensko-nemski BloTar —	1. . TJ „ w, ...
v . , . . . . , Al. . ) (Janeži? P.artol)	4M Ul j*4"bljamhe sU-
—	Kaj pa delaš se tu? Ali ini-lAnglešMna brez otftelja	IJUDUantkega me-
sliš še tukaj ostati? ... On zopetKJirflica. Navodila Mt^Ue'L * t(tBU) .. .....................
s svojim smeh! iajem:	{ risanj- srbftčine v "iriUd	Co,OInr: Juatl "Uierla.
—	Ja. gospod seda i nobenega	^ B ^ M J"'^
tolmača in nobenega bovja. .faz rtK?"!«.^ * ^ , » , ,	. ,	, ,	tlcnn knjiga za naše gospel!-	aogocDar.....................
tako dolgo ostati, da gospod dru- nje.{Trdo rezana.) ..........1
gega dobiti. . .	Hitri računar. Priročne reUkosti J»P 5P«MAN^V1C POWST1
—	Jaz sem kazal dolgo preu-	računar ............ .38,	POVESTI.
Knjiga o lepecr ve&nja Urbanws,
t Trdo vezjmo) ..............J.00
Mladeničem. Ant. B. Jeg!iC
L zvezek, ...................ao
II. zvezek ....................M,
V>«vef » bi§o ln r\on. Kor^tca
knjiga za v<iako hi3o ........1.00
"ravila *a oliko. Pr. J. Dostojen .«5} Varčna kubr.rlca, za slabe in «lob- ' »•e ftise ......................t-M j
1.0« 1.0« 1.0«
.75 .75 .15
v hip-
prepričal. da je Karel še vedno zaprt. Ta pa jc vedno iznova ta-
cpoldne umaknil v hišo. da mu iti sobice sijalo naravnost v ob-
jil in lajral. Zaprt je bil skupaj v i raz. Gospodinjstvo je bilo straš-nizki sobi s približne tridesetimi j no. En Karel je bil več vreden tatovi in morilci. Bilo je poletje | kot petdeset teh. To je Brovkin in vladala je strašna vročina: VTr-ajbrž tudi čutil, ko sem mu dal
» arjanjc. nato pa. kakor nem sklepu:
— Dobro, Karel! Ne bomo več govoril o oni stvari — opravljal svoje delo temeljito, kakor prvo leto — ne pijančuj več z Rusi ter ne igraj z Grki. Povej svojim upnikom. naj pridejo jutri sem, in ja/ jih bom izplačal. Toda nato 111 i boš dolžan skupno osemdeset 1 uhljev, kar je tvoja plača za tri mesece. Tako boš prejemal od sedaj naprej samo še po deset <7o-
KAZXE POVESTI IN KOMAM
Jar?i4, 4. zv.: C.et In sad. Hči mestnega sodnika Itd. .. Jo*. Juriit, 5. zv: Sosedov nia. Sin tunelskega cesarja itd. .. .....
larjev na mesec, petnajst pa si JJos. Jurčič, 6. x».j Doktor Zober, jih bom pridržal, dokler ne bo ( roman. — Tagoner, tragedija Izplačan tvoj dolg. Če pa bom s if™ slii4i ~ ^sa-ei Mertco......
send je kazal toplomer nekega j razumeti, da se nikakor ne upam | ubo	ti	bom ostanek'
::ne o/ stopinj C! . . . Jetniki ni- j zadrževati z redom sv. Jurija oa- Ltaroval	Ali j(l	. tak<)? ;
^o mogli niti ztegnjeni spati. Pr- usovanega ruskega podčastnika o	. . i
Mh osemnajst dni m. sploh niso | v svoji hiši. če bi lahko naredil v ,	^ ^^	"" ^ tU*
•lali spati. Šateliti in jetničarji svetu, v lepem, širokem svetu, si-i iztisnili iz njega zadnji vinar, jajno karijero. Dal mu bom pri-katerega so mu morda darovali i poročilno pisn.o. ki ga naj izroči njegovi prijatelji, da si kupi kak šefu generalnega štabe v Charbi-priboljšek. Tekom osemnajstih nu ter naj zopet vstopi v štab ini in noči so se menjavali straž-f kot tolmač, kajti pisal in govoril piki pri njemu in drugih jetnikih, | je izborno kitajski, ter so takoj udarili s palicami poj Odpustil sem torej svoje ljudi, vsakem, ki j. hotel zadremati, . Nato sem šel v jetnišnico ter sem j Ko so pa videli, da je Karel iz-1 dal pozvati Karla pred mandarl-moziran. da ni nobenega pri jate-j na. Mož je pHšel opotekajoč se " a več k n jemn. ki bi mu še dal v svojem želez ju. popolnoma mi-
lil- Jaz vendar ne mogel priznati. Kitajec nikoli 11»' mogel priznati. ker vso čast izgubiti. V ječi ena lump biti. ki je nekega moža do smrti za bost i. Mandarin uka-
kak sold, so »a pustili pri miru.
In koliko sem jaz trpel! Sicer je bilo neumno od mene, ali če
sem si stokrat dejai. da 11111 je j.faz ga nisem ničesar več vprašal, prav, da samo žanje, kar je sejal. { kajti 011 bi iiak zopet lagal ter vendar sem bil ves čas nemiren j me jezil. Bil je samo v srajci in
ren. nič več predrzen, nie več o-šaben, nič več samozavestno smehljajoč. Bil je temeljito zlomljen.
ter nisem mogel niti za trenutek pozabiti tega človeka, ki mi je ive leti služil, ki se je pri meni zdebelil. sedaj pa je postal vsled muk te strašn- ječe prava senra. Samo od mene je bilo odvisno, da
spodnjih hlačah, kar ni bilo že dva meseca oprano in kar je viselo v cunjah / njegovega shuj- siadm želodec.
____ . , ,„ v. ' •	, . J Zai>očetl delov:
ga telesa. Na njegovem ble. llCistiti ledice.
i zt. : Maroo, krSanaki deček iz
f^ibason^ .................... JJ5
3. zv.: ilarlJJna ctnJUa, pr.ve*t l«
kavkr.šklh gora .......... .... J85
I «v.: PraSki Judek, povest, LL
natia ........................
h. zv. :rjfil indijbKo povesti...... M
0. zv.: Kraljičin obok. Zgodortn-
ita povear iz Japoiiikegm .... Jš* 10. zv. :Zvet(! sin, povest iz T\»de
Akharja Velikega ............ Jt§
ill. zv.: IWeea in bela vrtnica, po-__t veaz ..........................
»73 "v ; Korejska Vrata. Črtica la
nilsijcnov v Korc-Jl............ JS%
•»>(13. zv.: P«J iu 'j»aga, p,^ve«t Iz
AmaLa ....................... JIO
1 ri«egm hnrimskega gla-•10: rarji, po .-est ts zgodovine kanadske ...................... j*
•S5 j i5. zv.: Rogelj snZuJev — IVaaH-
1 sk«. povezt ................
•S^jlU. zv.: Zlat okopi. Dove« ....
M
Uud« bmdna. Ni ve« zlato, kar se
se s*eti itd. ..................
Palria. povest la irske junaške 00-
be............................
°od STobndnim solncem, zgodovin- j3Y ^ . PrrR	rndlJanH ali
tka povest, 1. zv............ 1.25 vofnj*. v .^itaraimo ..........
od svobodnimi ailncem, zgooovln- i]iS 2V . Preganjan e tndlHkih nt-
8ka povest, 2. zv.............1.25 Kijonarjev
Poroti slovenskem n tjedstvu t u.zv.: mlada brnui'^'
, poduk ln zabevo, Kalan.......S5|
zal samo nekoliko tensti. on stra- I^omarica, povest ...............60;
hopeten. prec priznati Ko prišel lSiato * Šesto, povest iz Abrooev j SPISI IA WLAOIX3. nazaj v našo sobo. vsi po njem t^^^Ti^^L Bob » »la* zob, t^n,«,.......S«
JW
**
pasti in tepsti. To cel slab lump.
ADVERTISEMENTS
BOLNIM ZDRAVJE
Iz bogatih oz^rn»*lj Evrope. Azije in Afrike so zbrana mika želišča, ki na-l»ravljujo
Bolgarski Krvni Čaj
' lOLITVrnSrIKI
SP:
da pomaga naravi
rla-lkt čistiti črevesje. Čistiti kri.
v usti.. ^ veifjti .
I v ^Ipfiio vezano
[
KaJskJ giaarvl:
sanej
h.t ne upanja. I)a. nobenega dvoje Karel prost, toda vselej, kadar ma! Bil je zlomljen mož. S sla sem šel s tem namenom tja. pa bim glasom ie pričel •
leni obličju nisem zapazil ne stra , vzemite vrelega, d*
hLide in se zauč f ■jučtilvc-. Prodajajo
to stalo dnevno po dvajset ko-, tem je tudi ranjeni f#nt pobegnil pejk, in te bo moral sam plakati, iz bolnice, in ker se v kitajskih
tja. pa
1111 je Karel vedno z isto nesramnostjo iznova zatrjeval, da o celi stvari ničesar ne ve. se me je zopet polastil tak srd. da bi najraj-:i videl, da bi ga tri dni zaporedoma mučili in moja sentimentalna čustva so za nekaj dni Izginila.
V drugem mesecu r išem šel vev tja. Tedaj pa sem dobil nekega ine neko. v sli.bi kitajščini pisano pismo, ki mi je bilo izročeno nekega jetniškega paznika. — Karel je želel velikemu možu desetkrat tisoč let dolgo življenje, zanimal se je za moje zdravje. — klical je vse blagodate neba in zemlje name ter mi želel, da b» se veselil številnih potomcev. — Nato mi je obrazložil nepričakovano dejstvo, da je prišel po nepojmljivi pomoti v ječo ter da kljub temu, da niso veliki in modri sodniki našli nobene krivde j:a njem. še sedaj ni osvobojen. Nato je pi«al. da komaj čaka. da vidi, če je elegantna noga velikega belega moža še veetno ohranila svojo lepo obliko ter naj mu dam možnost, da me obišče v moji veličastni zlati palači. Pismo je zaključil: — To je edin! smoter tega pisma!
Dva meseca sta pretekla. Rus Brovkin je bil sicer v gotovih o-
pr
— Prosim, pjspod. spustiti me ien — rajši glavo odrezati — a 1 e več tukaj postiti Nič več prijateljev — jai ne več stati in sedeti. jaz čisto bolan.
Bilo je dovolj. — Dobro. Karel 1 .Taz te nočem ničesar vee vprašati in tebi rp treba ničesar priznati. Danes te bom ukazal oprostiti. Teci za mc-vnim ozitf-,i"m domov, da te nihče ne vidi v takem položaju. Vzemi tam svojo obleko in pogrinjala — vse je pripravljeno — in v malem kovčegu boš našel tritleset ameriških dolarjev — vzemi jih, če želiš proč. Jaz se peljem sedaj na rusko postajo in bom prišel vele jutri opoldne domov. Si razumel ?
On se mi je vrg?"' tuleč k nogam. Mandarin je pričel protestirati, češ. da je srce velikega moža preveč usmiljeno, da lump sploh ne zasluži take velikodušnosti itd., vendar se je podvizal poslati po ključe, da odpre želez-je. kajti v srcu je bil vesel, da se iznebe nadležnega jetnika. Iz katerega ni bilo nič več za izprešati.
Prinesli so ključe, toda ključavnice so med tem zarjavele ln bilo jih je treba razbit; na nakovalu. Jaz sem prevzel jetnika proti pobotnici ter 1 njim odšel.
Student naj bc, — Nas vsak dri? jI
kruh .........................3* Dedek je pravil, ^^arljlo
Veselo povesti: Za moiem, — V pustiv je Sla. — Pravda med
hrato2E.& .....................
vojnlnir ali pekarstva lo krst, Iiovest ..<«•...<•<••.*•<>.....
ster Zgaga ..................
Doll a oroiiem ................
Knjige dražbe Sv. Mohorja
Duhovni boj	str.> ......
Mesija (L zv.) ..............
Mesije (2. zv.) ..............
Podobe iz narave ............
Svetloba In senca ..........
Cgodovinu slov. aarods zv.) ZgodoTlna slov. raroda r<3. sr.) Mladim srcem (2. «v.)
Spisal K. Ht-Bko •itite pred influence in | ^^ jahkuml'^ine ijodl,
a jO K 1	rarj- vs. - J ** „	-J
povsod, ali po pošti zavarovano. 1 velik, ^Pisai 1. Can&ar ..............
družinski zavoj $1-25, ali 3 ea. $3.15 uli ] ^et tedk*,T v zrakoplova ........
tiderika ii Amerika«ei..........
M
L80 SO
anje jeter:
odstranite pre-
6 za $5.25- Naslov H. H. von Srhlick, President, Marvel Products Company. .Marvel Iiuildinjj. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler
MjQV
63S Peno Are,
n*ii_ i_____i o«
riiuOVfn, ra.
laatrasU^U« fcr-
Tl idATl • gl%-■ ^ » * hnnX Ar. yraL Vdaf atvlt« makoc-▼	ir?aduj» )a«.
. prl&to ladatj' ■ krt Na OakaitMw KUko-
Th
Kafer? hitre te na maiiaji aftravfe m m. t mi nC pvMlta <i
PO 9-C9U±t*
mkmS
♦ ""A	nparaOJa.
irrja. H pc»rufr«.»o ta krtot« la rZaMh tm+ Vrt------ "	^
r
mrrOm te
M
H* krvi. oadn . b al potimo 1< Nakat«1 dn|t	rab^o ta
te na ra—fjo. j«« n«. la	kraja. wto n« hjje
jJUDSKA KNJIŽICA — PO\ ESTl.
1.	zv Znamenje štirih. Pvrest &) tekti^a Sherlock Holmes ____ jrfOi
2.	zt. Darovana. Zgodovinska po-povest j. dobe r>ov«iask<h apostolov. ........................ .St
3.	IT.: J-Tml Zmagava^, pove^t. — Med Plazovi, tirolska povest.
4.	EV. Mala i'vljesje, povest.....68
5.	zt.: Zadnja kme^ba vojska, zgodovinska povest .......... .75
0. sv. Gozdarjev sin — FlaZyar, »•vest ....................... JS9
M
*.t v	pUtno vezano .............. J#
v	kost vezano ............... 1.70
.SO v	usnje vezano ..............
-S® • ZEMIJEVIDL M
zdrnžlvtlb dri«v ................ ji
'zemljevid Slcenije .......... U0
ZeriUevlu Evropa .............. ja
5Velika rteuska tacpa ..........tJt9
'/Ainljevkli:	iork, minolc, Co
j lorado, K^nsaj, Mota na, Min^fr. seta, WjoiuId^ in Alaska —
vsaki po JM
Pennulyvania ................. £4
West Virginia ...............46
RAZGLEDNICE: SožKi;?, raJlčii", ducat
&
JSt .20
Novol'tue, različne, Uv^at. Zatravoe, razlirne, docat NewyorSke, rvrllčne, duraf, Panorama mesta New Tfsrk.
25 slik
Panorama mest« Celje, 21 palcev dolgo .........................SSe.
M
Z ZADNJO POŠILJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE:
Strie Tomova Koča..............6« Musolmo, ropar Calabrlje ....... .45
Rinaldo Rinaldini »..............65 Dostojno vedenje ............... .50
•33; Pravljice H. M ajar..............30
GodeevskI Katekizem ........... .25
Sv. Notburga ..................
Pravljice za Mladino, S. Kosutnik
Elizabeta ............................35
Veliki vsevedež ..................................J&
Gozdovnik, (2 zvezka) ....................1.00
Cvetina Borograjska.............60
Sv. Genovefa ................-..
Opomba:
Naročilom je prOotttl tear, bodisi r gotovini, money order all poitae znamke po 1 all 2 cesta. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ve naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Beneška Vedeževalka......................^5
Narodna Pesmarica r.........................40
Spisovnik Ljubavuih in ženitovamj-
skth pisem .........................75
Slovenie Publishing Go., 82 Cartlandt St., New York
nt;a s srxttobx, msr iwi
Beg iz državne službe.
um, kjer Je to še )a kolikor mogoče
O razmerju uradniku - deloja- š;-ujt* siariii lnalea napram državi kot deloda- mogoe<?T ali	_
jaleu obstoje dve teoriji. Ena tr- izdatno zmanjšanje števila ^*ad-di. da tudi uradnik li nič druge-" rištva. Polje je majhno število ua kot delavec, za katerega naj < i o b ro plačanih uradnikov kakor velja samo delovna pogodba kot l gije slabo plačanih nezadovolj-račetek z državo in konec njego- nežev. V tem oziru je vsa naša
vega razmerja do države, druga teorija pa zahteva za uradnika neko izjemno stališče in pravi, da ;e uradnik dolžan posvetiti drža-\i vse svoje moči, za kar je z druge strani država ;opet dolžna za uradnika pošteno skrbeti /lasti v materijelnem oziru.
Pri nas je l.ila d'-siej in je še vedno v veljavi druga teorija, ki dosledno posebnim uradniškim dolžnostim do države zahteva za uradnika tudi neko posebno socr-aino stališče v družbi, v kateri lv.iva uradnik neko posebno <'-a-»t in dostojanstvo. Xe da se sicer tajiti, da je t<. posebno družah-i. > stališee več ali manj plod fevdalnega si tema. v katerem je zastopal uradnik kot zastopnik absolutnega gospodarja v državi — (cesarja, kralja, ali kneza*, toda dejstvo je. da je uradništvo ohra-i.Uo svoje izjemno stališče nekako s tihim prividjenjem družbe tudi v pofevdalni dobi do danes.
Preobsežno bi bilo v članku raz I ravljati o t«*i!». katera izmed na-v«-deuib i.-orij boljša in duhu !iaš«*g;j niša pr mirnejša. Hrez o-z'ra na vse teorije pi lahko reče-irio. da mora l-iti posbdica ene in druge, da je uradnik kot delavec ali pa kot so«"lan vlade primerno in dostojno nlaean zr. svoje debt oziroma službo.
V moderni dobi pa se je začel svet čimdalj" bolj klanjati zlatemu bogu. Cast in sjioštovanje in družabni ugb-d st» >e umaknili sil-Lcmu re£j>ektii pred milijonom. Ta proCes je napredoval toliko bolj. kolikor bolj j< izpodrival moderni kapitalizem gospodstv.o s t a rega fevdalizma.
Jasno je. da tudi uradništvo od tega proč« sa ni ostalo nedotaknjeno. Kolikor boli je rastcl vpliv kapitalizma v moderni državi, toliko več je bilo zapeljivih skušnjav za nedostopno čast in neupogljivo poštenju uradništva. 1'radnik je »stal sie. r še vedno ieprezentant državne oblasti, toda ta oblast :iiu ni dala več kot skromen vsakdanji kruh. Kapital pa je razpolagal z tlobro pla-čanimi mesti upravnih svetnikov bogatih kapitalistični!' družb, —
uprava krvavo potrebna temeljite revizije. .Malo število uradnikov. ki bodo primerno plačani, bo naredilo več kakor eela armada dvornih h*- drugih svetnikov, kt r bo uradnik rad delal tudi nekaj ur n a dan več, če bo "prve-j-fi" vedel, zakaj dela.
("Slovenec*'.)
trm in. Pa.:
Mike PirU. mmmti. Vm.:
lotu POttttC. I mi mi, Fft.1
Axtou Oooiaifc . pj.;
rruk U—— i.
Kan. I
muk Matek m
IZBOLJŠANJE LESENIH NOG.
Angleško ir.inistrst v o
S parnikom Orbita
■J!'J deceuibra: Iialtbasai- tluber iz Livingston.!
Zastopniki "Glas Naroda"
^Hf*»r1 mr, f.rwLKIa&^oilt	Umi
ntno za dne«mik "rji«* Nsrorta" Csak ca "to piv k tads potr*lll« aa «woc<» katero Je pr«»J*» tu Jlb rojakom orlur
rn^mo
Varofrlr.a ca ''Glas Narod«** Je: ia onlo $fiOO: ca leta (3 00 n fttlrl	rzno, *m V*r* i«ts
»1.ISO
8an Pranrlar*. Oni »
Jacob J-ovWa. Denver. O*:
K ran k hrahM
Puefci«, Cote.:
P-It*r f ilitK- li'ho Worm Cn«N J*nc»b 'n A tnnh^w ^allda
Lhiu CioatelL® Smaerat. €nlc :
aiatli. K^^MJ Indtaaapuln. M.:
AioiK KuUiaxu. llloton. in£.:
Lambert Bo La kar. lorora, IIL
J. Verbis, «36 ivon Arena*, "bleago, OL:
Joaepb Boftlfi, Jomjb Bllab ta 'oacph Joliet 3L
Frank ButMch, frank lanrM* tu Jonu '(Ociere. Mucbatah, DL:
Irauk iiigoitlk
im s^iif. m
Matija Homp. *«rth Chlogo, DL:
Anton K o bal ln Math. Ogrla. •ourh Chicago. DL: Frank Cena ^rtncfleld, OL:
Matija UartMn« Waukegan. DL:
frank IVtkovtefc Franklin. Kans. tn okolic«:
Frank Leakovte rvutcnic, K»nii»i
Bok Firm. Klnco, Kaiiaaa t Mike Pencil
Fxmitft P« ai
ittaounrtL ' C. Jakobieb, Z. Jakabe. fine Arch ln 1. Magister KMipbUM, Pk:
Martin Hndiaf, P«.:
J. Peadlra Stoettoa, Pk Anton turtle Creek, fw:
Frank A'kllNi MewtM, Pa.: IitKDb
VMtc Valley. Pk>
InHI Pxrtl
fltML *
t p«r»mll
Mwk Diamond. Wa*
O } Poi*nt» nkedm. W- V«_:
Frana Koclaa 'V>mw W Va."
Primož Modlc. -MhnkiHW. w* •
Joseph Tiatntk. ofct-hoyran. Wlm.-.
Tnhn Slnmofel in H fc»«ttta West AIIK WK
Frank Skok In Ant. tl^wSek
za pen-
zije je izdalo poročilo glede uuiet	^ - v tra'ikturt.
r.-h nog. kajti s takimi umetnimi nogami je moralo založiti 41DOO mož, ki so izgubili svoje noge v svetovni vojni. Ministrstvo ugo-tavlja, da so f-ile preje lesene no-
S parnikom La Savoie
2'5. decembra: | Jtksip Stareič z družino iz j and. II!., v Lič. Hrvatsko. Anton Sučič z
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj pribliino odplujejo iz New Yorka.
|ge povsem nej>otrebno težke in , ^ v Pužine. Hrvatsko.
f.:i CP if	vpliL-n lavia n. ! .	____. . n i r. •
C4-i se je izdelalo veliko lažje, o-! premi jene z vsemi modernimi iz- , \y vo v boljšanji.	!_
Brusnice.
ELLIS ISLAND JE PRAZNOVAL BOŽIČ.
advertisements.
Xa Ellis Tslandu je nekako ti -oč pridržanih praznovalo Rožič / dobrim obedom ter igro kam i.
ŽELIM KUPITI
-:taro nemško armoniko Franc Lu-basovega izdelka, šiiri\Tstno in trikrat uolaieiio. Kdor jo želi! m sli- Prodati, naj mi takoj piše na na-J slov: Mike Rijovich, Box 137, |
m James City, 1'
"MIR NA ZEMLJI" ZA PRED-j SEDNIKA.
Bolnim v na znanje.
AMERICA	3	la.-i,	—	Bremen	LAPLAND	11	febr. —	Cherbourg
N- AMSTfftOAM	4	Jan.	—	Bor'ogr.	LA SAVOIE	11	feb.	— Havre
L A TOURAINE	7	Jan.	—	Havre	CARMANIA	11	febr.	— Reka
OROPESA	7	Jan,	—	Ksmburg	FRANCE	16	febr.	— Havre
ADRIATIC	7	jai\		Genoa	ADRIATIC	18	febr.	— Genoa
LAPLAND	7	Jan.		Cherbourg	OLYMPIC	18	febr. —	Cherbourg
ITALIA	10	jan		— Trst	N. AMSTERDAM	16	febr. — Boulogne	
MONGOLIA	12	Jan.		amburk	PARIS	21	febr.	— Havre
O.WASHINGTON	17	Jan.	—	Bremen	AQUITANIA	23	febr, —	Cherbourg
BOCHAMBEAU	17	•an.		— Havrs	MONGOLIA	23	febr, -	- Hamburg
°ARiS	18	Jan.	— Hi vre		KROONLAND	25	febr. — Boulogne	
ORD JNA	21	Jan.	—	Himburfl	MINNEKAHDA	26	febr. -	- Hamburg
SAXONIA	21	Jan.	—	Hambur'-	NOORDAM	25	lebr. — Cherbourg	
ARABIC	21	Jan.		— Genoa	ARABIC	\	marca	— Gi'.oa
KROONLAND	21	Ji.i.	_	Cherbourg	ZEELAND	4	marca -	— Cherbrurg
i-JOORDAt*	21	tan.	—	floulog ie	_A LORRAINE	4	m a-ca	— Havre
PRES. wiLsor*	24	Jan.		— Trst	LA SAVO'E	11	marca	— H-vre
_A LORRAINE	2»	Jan.	—- H av-»		FINLAND	11	■narca	— Cherbour
CARONIA	28	Jan,		— Reka	RYNDAM	11	mar—a	— Boutogn*
ZEELAND	83	jan.	—	Cherbourg	PAP.S	15	rr pr ca	— Havre
PINLAND	4	febr.	—	Cherbourg	i LAPLAND	18	mrea -	- Cherbourg
LA TOURAINE	4	febr.		— Havre	N. AMSTEF.OAM	25	. .i a rc "	— Boulogne
RYNDAM	4	febr.		Boulogne	| FRANCE	23	rr area	— H nvre
AQUITANIA	7	febr.	—	Cherbourg				
Glede ren za vozne Ifttke				b) we di"ig» p^jasnSis, el		irtittp w na		
FRANK MARSRS		STATE			C*, CorOaj^i			New York
; Preči tridesetimi leti je začel neki! Prejšnji governer Stokes iz dr-|elkaski zdravnik dajati svojim bolni
Xew Jersev in "šodanii re- kom čudovito zdravilo, katerega sedaj
imenujejo Nuga-Tone. To zdravilo je
j /.ave
' publikanski državni načelnik je	.	.........
, , . „	T	sestavljeno	iz osiuerili dobrih zdravil,
•poslal iz Trentona, N. J., predsed-. katerih ^	1M>služujejo m priporoča ju
J niku Ilardingu naslednji božični. ,,ajiM»ljSi »travniki v vseh delih sve-
I pozdrav:	'ta. Ta zdravila pomirijo in okrepe
j _ Srečen Božič predsedniku. ki vsak U<1 'n telesno delovanje. Nuga-
,,__________i Tone je eno najboljših dosedaj iznaj-
je naue»| narode starega sveta' , .. , .. . ,	...
....	...Idenili zdravil za želodčne bolezni, re-,
j prestavit i v dejstvo mir na zemlji T)rphavo> r-revesne in jetrne bolezni.'
J ljudem, ki so dobre volje.
REKLAMA V STARIH ČASIH.
j iiokrit jezik, slabo wii»o, zjrago in btt-J j leeine. želodčne bolezni, izr^ehavanje. { j breztežnost, nervoznost. Izgubo ener-j I >.ije in volje, slatn*. potrto stanje, tan-| j ko, slabo kri, bledico in rM>trtost ter ____I druire jioclnbne bolezni. Nabavite si se
[ danes v l«*kurr:? stt-klenico Xuga-Tone.
C nosredovm iem t^rdke Frnnk ■'"mlJite ,wr dni' in f e niste P°P0,n0-posreuo,anjem tzruKe rranrf,imi Z;tt,OV((ljrii z usp^hi, vrnite ostanek ie-
V staro doinovino
Dandanes se jezimo ako opazi-r:jo. da dela kak umetnik sam zase reklamo. Pri tem pa pozablja-	___________________
r,iO da i" taka reklama Že jako Sakscr	State Bank SO odpotovali j karnarju in <»n vam bo vrnil denar, t"
stara. Kot dokaz starosti avtore
r staro domovino:
S parnikom Olympic
10. decembra:
Adolf Qualttzer iz Riebwood, \V. Va.. v Cerknico.
ustvarjal je vplivna iavnateljska J fUtuniHer, SM.:
klame naj služi sledeče-. Neka slaba pevka v Raverni je povabila v hotel vrsto najodličnejših gostov. Eden izmed gostov je opisal arabavo. kakor sledi: Signora ifn-randi je odpela šest pesmi, ki so jih poslušalci sprejeli z navduše- s parnikom George Washington rim ploskanjem. Ko je bila pev-	decembra:
k.i gotova, je pričeli padati na
oder improvizirana zlata ploha. J^'P Zlosel iz Wooster, Ohio Navdušenja in pohvale ni bilo ne v Postojno, konca ne kraja. Ko so bile ovaei-je končane, se je odpeljala pevka ■<' elegantni kočiji, v katero je bi-i 1 r> vpreženili šest konj. Ker je bi-1.° že noč, so razsvetlili mestne u-l'ce tako. da je izgledalo kakor ( b belem dnevu Pred hotelom je bil vrhutega zapaljen žaromet, j Razstrelili so dve granat', ki sta : obsvetlili ves horizont. Pevka se j jp vrnila kot prava triumfatorica , v svoje stanovanje, kicr pa zaradi 'silnega ganotja sploh ni mogla j zaspati.	^
lekarnar nima Nnpa-Tone. ne vze-■n!.* n;idorr>estka. ampak poSljite nam SI. in mi vam bomo poslali celomesečno zdravljenje, poštnina plačana. National j laboratory. 1018 S. Wabash Ave. Chicago(
Največji, nkjf Jtrejll pamlkf na •vetu. Izborna uottrelja c >tnlk«m.
V	MiSem mestu aH ollžlnl 1* lokal.
nI aganu
V	Jugosla^jo, Bolgattfko, Rumunsko iii Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA
5. januarja
Karta 587.00 — Davek $5 00 Preko CHerbo^rga In Soutnamptona:
SAXONIA .......... 21. Jan.
AQUITANIA .......... 7. feb
r
COSULICH ČRTA
Direktno potovanje v Dt BKOVMK (Gravosa). TRST.
PRESIDENT WILSON
24. januarja 1932.
Cene za Trst ln Reko so: Pres. Wilson $102.50 in $5. davka.
Potoni ličkov Izdanih ia en
je ▼ JusosLatlJJ In
t.Kcdno«tl orvua. ge^a ln tretje** axred* kotniki tretjega razred« dobivajo br«*placno vino
! PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department 2 West Street	New York
Nusa-Tone
S parnikom Paris
14. decembra:
Josip Bele iz ('anonsburg, Pa., v Potočarsko vas
Jo van Trbo^'i«' z družino iz Ke-vvaunoe. Pa., v Dol. Velesnjo na Hrvatskem.
S parnikom Kroonland
17. decembra:
Prane Pečnik iz Pueblo. Colo., v Turjak.
Mošt
iz svežega kalifornijskega grozdja, obvarovan v kanglah in sodih razne velikosti po zelo nizki ceni. Pišite po pojasnila.
John Sepich
94y2 Greenwich St. New York, N. Y.
Išče se krajevne zastopnike za razvažanje.
mesta itd. Vs«» sladkosti tejra življenja so bil- visokim uradnikom na razpolago za en sam podpis! Ali je čudno, če je ta ali oni podlegel mamljivemu Mesku obetajočega se mu zlata
Proces prebegavanja iz držav-»•e službe v privatno sc je v neprijetni meri pričel pojavljati že v zadnjih leti!, stare Avstrije. — Ži takrat smo euli i v resnih krogov svarilne glasove nnj se ta proces z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči v interesu ugleda uradniškega stana m v interesu solidnosti državne uprave. Ti glasovi so žalibog še sedaj ostali *^las vpijočega v puščavi in es tajajo neupoštevani še toliko bolj danes, ko je vse zabredlo do \ratu v mamonistieno močvirje.
Danes stoji stvar tako. da urad liik res ne more več shajati z dohodki. ki mu jih daj. država. — Naj drži na svojo čast kolikor hoče, v lonec je netunre djati in obleči tudi ne.
Varovanje časti rahteva tiulr potrebno mero materijelnih sredstev. teh a država danes uradniku ne da ie. Kdor to razume, se ne čudi žalostnem upojavu v našt d<*žavi. da priobčujejo ''Službene Novine" dan za dnem mnogo več imen uradnikov, ki so "p<»dneli f tavku na dršavnu službu". kakor pa novih imenovanj.
Koliko znaša povprečna plača večine uradnikov v Sloveniji T — Kolikor smo poučeni, okoli 4000 kron. Kaj je 1o danes? Ce računamo. da je krona krajcar — in dejansko je pri nekaterih predmetih še mani — i m večina našega uradništva 40 goldinarjev r.a mesec proti predvojni povpreč ni pbiei 100 v«»blinarjev! Ce b» l.eteli postaviti uradništvo na — predvojno materijelno stopinjo, bi moral prej-unati uradnik povprečno po 10.000 kron mesečno, d« bi živel kakor je živel pred Vojno, in še takrat je živel tako da 'e začel — bežat: iz državne službe.
GoMpodandci položaj uradništva je trba na v>ak način izboljšati v interesu državne uprave same. Dve poti sta. ki utegneta pomagali: ali novi davki, ozrroma zvi-
fr rank Voauplm tlilMbotm. Mina.: Frank Go vie.
raluroet, Midi.:
a tr. In Pavel 8ctelt» ■Cveieth. M>na:
IjodU Govta Gilbert. Min«.: L VeseL Klbbins. Miu. Ivan PovSe. inrinla. Mina.: Frank HrovaOA. ■Clj. Minn.:
Frank Govts *■ Joaepk J, St. Louis, Ma.:
Mike Ur.orlaa. Gut Helena. MM.:
Frank Hrelia. ■real FalK Muatmi
Math. Urlb. Klein, Moataoa:
Gregor Zobea (Rwanda, N. 1.: Karl Sterniia Little F alia. N. la
Frank Maala tvtwrton. Otata:
A. Okolisb, F. Poje la Albta Poljanec. ''ollinweod, Ohio:
Math. Slapalk. ClevefawKl Ohio:
Frank Bakaer. oaa.iee In JaiBb R—ntk '♦rain. Ohle:
Loot« Balant, J TiimI ta Out* nek Ml««. Oh i*.
Frank Kmr-etaa ToDOfitMnw OhU:
Ali ton KlkcJ Oregon CL;, Ovafaai
M. Jistin. \mbrtdse. Pa.:
Frank Jakfla.
Pa.: fxMda Hribar.
Antoa Ipa«aa Sardina. Pa.:
John PiMfc i Cmummngk, Pa.:
Iraa Pajk ta Vid Bon Claridce. Pa.:
Ant<ia Jartaa la Amu
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Nad v«e zanimiv Je članek "Proti delavska spijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
Cena je 40 centov s poštnino vred.
. Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v
Vsakdo bo vesel tega božičnega daru.
Leto luči.
Napravite novoletni sklep, da omrežite hišo z električnimi žicami. Električna luč pomeni jasnejši, zdravej-ši in veselejši dom tekom leta. Mi bi Vam radi telefonirali in Vam dali brezplačno vsa pojasnila.
The N cvv York Edison Company
t Your Service
General Offices: Irving Piacc and 15th Street Po-^užnlce, kjer »t prodajajo ln kjer so na "*le<i električne priprave. /»omenjene za uCobnoot občinetva.
124 West 4-zd S$ i 51 East S6th St 1 5 East 125th St
2.0 Norfolk St 10 Irving Place
362 East 149th St 555 Tremont Ave
iKje je KAROL1XA RK.'II rojenajKje je moj brat JOHX STOPAR?
^IRAVLJF. v vasi Berje, pošta j Rifenberga pri Gorici? Leta! 1(M)(> je potovala od tu. Prosim one, ki vedo za njen naslov, da mi ga poročajo, ali naj se pa sama javi. — Marija Mravlje, po-j ročena Kodrič. Her je (Zuli) št. ! 113, pošta Rifenberga, Venezia j CJiidia, Italia.	(29-30—12)
VABILO
• na plesno in zabavno veselico, ka-*tero priredi društvo sv. Alojzija I Št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., Iv soboto 31. decembra. Tem po-
Itom so vabljeni vsi rojaki in ro-'jakinje iz okolice, da nas blago-1 j volijo posetiti na omenjeni veselici. Za dobro postrežbo in zabavo l bo izvrstno preskrbljeno. Začetek job 7. uri zvečer. Vstopnina 'K obilni vdeležbi vabi Odbor, j (28-30—12)
Pred par leti je imel naslov Iiox 207, Bear Creek, Mont. Prosim rojake, če kdo ve, da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frane Stopar, vas Nizka št. 4. pošta Rečica ob Savinji, Slovenia. Jugoslavia.
(29-30—12) ------ -i
ZAKAJ SE STRtriTE S SLABIM TOBAKOM, POSKUSITE NAŠ IMPORTIRAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt $3.00, pol funta $1,50 s papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00: pol funta $l,0i
a papirjem Boksa hilsnov 15c. in maSina za delati cigarete 15e. Z naročilom pošljite dvnar. ADRIATIC IMPORTING CO., 605 - 11th Avenue, New York. N. Y.
stari domovini.
Naročite ga še danes!
Slovenic Publishing
82 Cortlandt St.,
Co.,
New York
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — 9th AVE., NEW YORK. N.Y
(med 15. In 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo It o; — prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — Izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. — Telefon Watklns 7527

NAZNANILO in PRIPOROČILO.
Spodaj podpisani naznanjam vsem v Pittsburghu, Pa., in okolici bivajočim Slovencem in bra-rom Hrvatom, da sem odprl novo GOSTILNO na 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. Zavoljo tega se priporočam vsem Slovencem in bratom Hrvatom, da bi me pri vsaki priložnosti obiskali in jaz
vam jamčim, da vas bom fino in x Dospelo je nOVO " najbolje postregel, kolikor bo v ** suho grozdje, v moji moči. Na razpolago imam Mug>fttei ^ ^^ d€l)e^ ^ t tudi sobe za prenočiti, kakor tudi ;;	50 fantov .. ;;
sobe za v najem, bodisi s brano Cip&r groadje raj večje ln nai-ali brez hrane. Fina in prava slo- ^ iladkeJSe Jagode, bok*» 60 faa-
venska kuhinja, tako da lahko ? ^ .......................*
jamčim za_ vsako najboljšo po strežbo.. Se priporoča
FRANK GORIŠEK,	________
"»336 Butler St., Pittsburgh, Pa. I »1.53 chsrry t^ New york. n.~v." t (6x v čet & pet 13—12) i
Nove slov. 'Jugoslavija' PIANO-ROLE
SVETA NOČ,	z besedami $1.25 NA MARJANCE, polka .........$1.00 f
KJE SO MOJE ROŽICE, "	$1.25 MLADI VOJAKI, koračnica .....$1.00
VSI SO PRIHAJALI, •*	»1J25 HOL2HACKER, marš ..........$1.00 '
LJUBCA MOJA, s M $1^5/DONAVSKI VALOVI, valček ...$1.00
ČREZ VALOVE, valček ........$1.00
SE DOBIJO EDINOLE P3I:
NAVINŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St, Conemaugh, Pa.
Pri naroČilu blagovolit, poslati tO centov za poštnino.