Štajerski TEDNIK Obvestilo bralkam in bralcem petek, 4. 2. 2022 Aktualno Varaždin z V lanskem adventu zaslužili 47 milijonov evrov COLOR CMYK Podravje Dornava z Brez občinskega zavoda obnove dvorca ne bo  Stran 2 Ptuj, petek, k 44. ffebruarja b j 2022 stran 1  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 10 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Spodnje Podravje z Destrničani ujeli zadnji vlak za koncesijo, Markovčani izpadli Pukšič odpira šampanjec, Gabrovec razmišlja o pritožbi Bernard Žarn in Jože Robežnik »Bomo videli, kdo se bo najslajše smejal ...« Od 4. 2. d TV-spore 3. FEBRUAR 2022 št. 5 SPORED do 10. 2. 2022 Destrniškemu županu Francu Pukšiču je uspel veliki met: država je namreč v začetku tedna prižgala zeleno luč za gradnjo doma za starejše. Na drugi strani so ostali opeharjeni v Markovcih, kjer si že več let prizadevajo za dom starostnikov, saj koncesije niso dobili. Več na straneh 10 in 11. OOddaja Dobro jutro Že 20 let ustvarjajo Ž lepša jutra Melani Mekicar in Bojan Cvjetićanin Voditelja EME 2022: »Sva prijatelja in tako bo ostalo« Aktualno Ptuj z Končno začetek gradnje nove vežice  Stran 2 Podravje Ptuj z Kurentov skok: Začetek norčavega časa v letu Foto:: Č Foto ČG  Stran 9 Izobraževanje Podravje z Ravnatelji majhnih šol slabše plačani kot nekateri učitelji petkova izdaja  Stran 12 Ormož, Lenart z Miklavž pri Ormožu z Podražitve domov upokojencev pol nižje kot na Ptujskem Cesta zaprta, delavcev na gradbišču ni  Stran 3  Stran 7 Zlata trsna rumenica v Podravju z Odločbe poslane, vinograde bo treba posekati do marca  Strani 10 in 11 Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 4. februarja 2022 Ptuj z Težave na elektro omrežju Ptuj z Kmalu začetek rušenja na rogozniškem pokopališču Lani 28 izpadov elektrike Končno začetek gradnje nove vežice Prebivalci s ptujskega Brega opozarjajo na nenavadno visoko število izpadov električne energije v tem delu Ptuja. Po podatkih Elektra Maribor, ki je vzdrževalec elektrodistribucijskega omrežja, je bilo izpadov v lanskem letu 28, v obdobju od junija do oktobra. Dolga leta, če ne desetletja, je jasno, da je vežica na starem rogozniškem pokopališču na Ptuju potrebna prenove. Neprimeren poslovilni objekt bo končno dobil novo podobo. Pripravljalna dela so se začela, porušili bodo vse, nedotaknjeni bodo ostali le kletni prostori. Stari objekt bodo začeli rušiti 15. februarja, novi naj bi bil dokončan septembra. Foto: ČG Večina prekinitev oskrbe z električno energijo je bila kratkoročnih, trajale so nekaj sekund. Najdaljša nenačrtovana prekinitev je po podatkih Elektra Maribor trajala 46 minut. Foto: ČG „Desni breg mesta Ptuj oskrbujemo preko treh 20 kV izvodov iz RTP Breg. V letu 2021 je bilo nekoliko več prekinitev na 20 kV izvodu Breg, ki oskrbuje odjemalce ob Mariborski cesti ter naselja Skorba, Zlatoličje, Pleterje, Cirkovce … Po naših podatkih je bilo skupaj 28 prekinitev, od tega so bile tri nenačrtovane prekinitve daljše od treh minut in ena načrtovana prekinitev zaradi vzdrževalnih del. Ostale prekinitve so bile kratkotrajne (do nekaj sekund). Kljub vsemu je bilo število izpadov in čas trajanja izpadov skladno z minimalnimi standardi kakovosti MSK za posameznega odjemalca. Najdaljša nenačrtovana prekinitev (zaradi okvare) je trajala 46 minut,“ so povedali v podjetju Elektro Maribor. Pojasnili so, da vsak izpad analizirajo in ustrezno ukrepajo. „Podrobna analiza prekinitev tega območja pokaže, da so se prekinitve začele 11. junija 2021 in kon- čale 16. oktobra 2021. Celotni izvod smo temeljito pregledali, odpravili vse pomanjkljivosti in zamenjali elektroenergetski postroj, ki je povzročal okvare. Posodobitve napovedujejo za 2023 Zastavilo se je vprašanje, ali bi lahko bili izpadi posledica zastarelega omrežja. Na Elektro Maribor so pojasnili: „Družba Elektro Maribor neprestano gradi in obnavlja elektrodistribucijsko omrežje, zato ne moremo govoriti o zastarelosti. Zavedati se je treba, da v našem omrežju obratujejo tudi starejše naprave, ki jih redno pregledujemo in vzdržujemo v skladu z zakonodajo.“ Dodali so, da ob Mariborski cesti načrtujejo obnovo električnega omrežja. „To območje je arheološko zaščiteno in vsak poseg je treba izvajati v skladu z zahtevami Foto: ČG MO Ptuj za prihodnje obdobje za območje Brega napoveduje gradnjo fekalnega kanalizacijskega sistema in kolesarske poti, Elektro Maribor bo v letu 2023 predvidoma začel obnavljati elektro omrežje. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Če nam bo uspelo zagotoviti sredstva, ki bodo izostala zaradi izpada omrežnin, bomo skupaj z drugimi komunalnimi podjetji začeli dela v letu 2023.“ Problematična tudi kanalizacija in internet Vprašanja o infrastrukturni opremljenosti naselja Breg smo posredovali Mestni občini (MO) Ptuj. Kar nekaj prebivalcev Brega pa toži tudi o šibki zmogljivosti internetne povezave. Zato smo zastavili vprašanje, kako se koordinira načrtovanje del na terenu, ko se obnavlja občinska infrastruktura. Načeloma je namreč tako, če gradijo kanalizacijo, ceste, pločnike …, vzporedno posodabljajo še elektro in telekomunikacijske povezave. „Ob obnovi javne komunalne infrastrukture lokalna skupnost nenehno poziva upravljavce ostalih vodov o možnosti urejanja njihove infrastrukture ravno iz razloga, da uskladimo načrte. Ker gre za infrastrukturo, ki ni javna, temveč je v domeni posameznih upravljavcev, je odločitev, ali bodo projekt izvedli ali ne, na koncu njihova, občina vzvodov, da jih k temu zaveže, nima. Razumemo občanke in občane, saj si sami prizadevamo prav za to, da bi dela na terenu tekla sočasno,“ so pojasnili v kabinetu županje MO Ptuj. Dodali so še, da je na območju Brega v prihodnje predvidena gradnja fekalne kanalizacije in kolesarskih poti. Mojca Zemljarič Zaradi gradbenih del je od srede naprej v uporabi vežica na starem pokopališču. Zaradi začetka gradbenih del se pogrebi na Ptuju od februarja izvajajo nekoliko drugače. Od srede naprej je v uporabi vežica na starem rogozniškem pokopališču, sama pogrebna svečanost se sicer še vedno izvaja na novem. Na parkirišče, v mobilni kontejner ob cvetličarni, so preselili pisarno in ob njej postavili tudi začasna stranišča (dixi). Tako vodstvo občine kot Ptujčani se strinjajo, da je to nujna naložba, saj je stari poslovilni objekt dotrajan, energetsko potraten in premajhen. Po obnovi bosta bistveno bolj funkcionalna in uporabna tako notranjost kot zunanjost. Pred stavbo bo urejena ploščad, pokriti prostor. Nadstrešek je potreben tako rekoč v vseh letnih časih. Omenjeno naložbo bo v celoti financirala ptujska občina, v proračunu so letos zagotovili milijon evrov. Stari objekt, ki šteje že skoraj 50 let, bodo začeli rušiti 15. februarja, ohranili bodo le kletne prostore, vse drugo bodo gradili na novo. Kot vedno se je najprej zapletalo pri denarju Čeprav je bil konsenz mestnega sveta in županje Nuške Gajšek o tem, da je ta naložba visoko na listi prioritet, so z realizacijo imeli kar nekaj težav. Kot po navadi zaradi pomanjkanja denarja. Ponudbe gradbenikov na lanskoletnih razpisih so se gibale okrog 1,5 milijona evrov. Zdaj so zadeve racionalizirali. Zadostoval naj bi milijon evrov, skupaj z urejanjem ploščadi in okolice. »Primerni prostori so ključni pri zagotavljanju pietete pokojnih. Naša vežica je res dotrajana in neugledna. O nujnosti investicije se govori že leta, zato me izredno veseli, da nam je vendarle uspelo narediti finančno vzdržen projekt, ki pa vsebuje vse, kar potrebujemo,« pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Gradbena dela izvaja ptujsko podjetje MZ gradbeništvo, ki bo investicijo izvedlo za 881.000 evrov (brez DDV). V ta znesek so zajeta rušitvena dela obstoječega objekta vežice, novogradnja z izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del ter zunanja ureditev okolice objekta. Nov objekt naj bi v uporabo predali in začeli koristiti septembra letos. Dženana Kmetec Varaždin z Več kot uspešna bera lanskega adventa Trgovci in gostinci zaslužili 47 milijonov evrov Medtem ko božični sejmi v Sloveniji konec lanskega leta zaradi prepovedi prodaje hrane in pijače niso zaživeli, so sosedje na južni strani državne meje z izkupičkom božično-novoletnega dogajanja zelo zadovoljni. Advent v Varaždinu, ki je trajal od 26. novembra do 6. januarja, je bil po oceni organizatorjev najbolj obiskan doslej in najuspešnejši po ustvarjenih prihodkih, pišejo Varaždinske vijesti. V dobrem mesecu dni je praznično okrašeno mesto obiskalo 150.000 ljudi, največji obisk so po besedah direktorice Turističnega združenja mesta Varaždin Jelene Toth beležili v hiši dedka Mraza, na panoramskem kolesu in drsališču. V pravljični hiški dedka Mraza so našteli 15.000 obiskovalcev, enako tudi na največji atrakciji, panoramskem kolesu. Na drsališču se je obrnilo 30.000 ljudi, na ledenem toboganu so našteli 37.000 spustov. Kot še poročajo kolegi časnika Varaždinske vijesti, je bil rekorden tudi ustvarjeni finančni promet v mestu: 329 milijonov kun (47 milijonov evrov). Gre za podatek Finančne uprave o prometu trgovcev in gostincev v mestu Varaždin v času adventa. Glede na advent v predkriznem letu 2019 je lanski (2021) zabeležil 19-odstotno rast, je pojasnil varaždinski župan Neven Bosilj. Ni pa bilo toliko nočitev kot v letu 2019, bilo jih je 23 odstotkov manj. Foto: TZ Varaždin K odličnemu rezultatu s(m)o verjetno precej pripomogli slovenski obiskovalci, saj je bila v Sloveniji prodaja hrane in pijače na božičnih stojnicah prepovedana. Organizatorji izjemno dobre rezultate med drugim pripisujejo dobrim tržnim prijemom in marketingu, tudi na spletu, kjer so podirali rekorde števila všečkov in sledilcev. Na uradni spletni strani so zabeležili največ obiskovalcev iz Hrvaške in Slovenije; več kot 60 odstotkov obiskov so ustvarili Zagrebčani, sledijo obiski iz Varaždina, Ljubljane, Maribora in Čakovca. Vložek organizatorjev v projekt je znašal 260.000 evrov; od tega je mesto Varaždin prispevalo 71.000 in Turistično združenje 43.000 evrov (dobiček, ki so ga ustvarili s Špancirfestom). Preostanek sredstev so zbrali z oddajo prodajnih hišk in stojnic, prodajo vstopnic in sponzorskimi sredstvi. MZ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 4. 2. 2022 stran 3 Aktualno petek z 4. februarja 2022 3 Ormoško, Slovenske gorice z Zviševanje cen najosnovnejše oskrbe v domovih upokojencev Celoletno plačilo v petih letih višje od 670 do 788 evrov Pred kratkim smo poročali, da je na mesečni ravni cena osnovne oskrbe (brez dodatkov) v nekaterih enotah Doma upokojencev Ptuj v petih letih skupno narasla za kar 1.600 evrov. Preverili smo, kolikšen je bil dvig cene oskrbnine v enakem obdobju v Centru za starejše občane Ormož in v Domu svetega Lenarta v občini Lenart. V obeh omenjenih domovih so se cene v zadnjih petih letih precej povišale, a vseeno občutno (kar za polovico manj) kot v Domu upokojencev Ptuj z njegovimi enotami. V zadnjih petih letih so ceno na Ormoškem višali štirikrat, v enoti Sveti Tomaž, ki so jo odprli proti koncu leta 2019, enkrat. Nazadnje je bil dvig cen maja predlani. Številke kažejo, da se je cena oskrbnega dne v zadnjih petih letih podražila za 1,84 evra, kar na mesečni ravni pomeni dobrih 57 evrov več (31 dni) oz. na letni ravni kar 670 evrov več. V enoti Sv. Tomaž, kjer je že v osnovi višja cena oskrbe, pa se je od leta 2019 zvišala za 1,1 evra za dan, kar znese 34 evrov na mesečni ravni oz. okoli 400 evrov več na celoletni ravni. Omenjena zneska pa ne zajemata plačila višje kategorije oskrbe kot tudi ne drugih dodatkov, kot so enoposteljna soba ali soba z balkonom, ločene sanitarije oz. druge dodatne storitve, na primer dodatne storitve osebne nege, dietna prehrana, uporaba lastnega hladilnika itd. Višanje cene osnovne oskrbe (dvoposteljna soba/v evrih), Dom svetega Lenarta Leto 2016 (1. maj) 2017 (1. september) 2018 (1. september) 2019 (1. januar) 2019 (1. november) 2020 (1. marec 2020) 2021 (1. julij) Vir: Dom svetega Lenarta Marca nova podražitev? Čeprav je v zadnjih petih letih v ormoškem domu v primerjavi s ptujskim resda prišlo do precej nižjega dviga cene, pa je treba poudariti, da je cena oskrbnega dne najmanj zahtevne oskrbe v dveh od petih enot ptujskega doma (v enoti Ptuj in Muretinci) nižja od ormoške, saj znaša 20,22 evra. Cena Dom svetega Lenarta 19,98 20,46 20,87 21,18 21,38 21,72 22,10 enake oskrbe v CSO Ormož je namreč 21,55 evra. V enoti Koper ta znaša 21,57 evra, še višja je v enoti Kidričevo, in sicer 22,17 evra, z 22,18 evra sledi juršinska enota, najvišja med analiziranimi pa je v enoti Sv. Tomaž, kjer znaša kar 23,17 evra. Kakorkoli že, dejstvo je, da nekateri stanovalci in njihovi svojci komajda še zmorejo plačevati oskrbnino (nekaterim doplačuje občina) Foto: arhiv M24 Marca se obeta višanje cene oskrbnin zaradi rasti cen materialov, živil in drugih stroškov ... in da vsako podražitev močno občutijo. Čeprav so se ob zadnjem dvigu plač javnim uslužbencem v socialno-varstvenih zavodih izognili podražitvam, pa bodo ob marčevski uskladitvi cen neizbežne. Direktorica Janja Jurkovič v tem trenutku še ne more napovedati, za koliko se bodo cene oskrbnin podražile. Povedala pa je, da bo višanje skoraj gotovo potrebno zaradi dražje hrane, materiala, ogrevanja in drugih stroškov. V Domu Svetega Lenarta cene dvignili šestkrat V Domu svetega Lenarta so cene oskrbnine za starostnike, ki pri njih bivajo, sproti usklajevali z rastjo življenjskih stroškov. V zadnjih petih letih so se tako dvignile za približno deset odstotkov. Za osnovno dnevno oskrbo (Oskrba 1) brez dodatkov v dvoposteljni sobi je bilo treba od sredine leta 2016 do sredine 2017 odšteti malenkost manj kot 20 evrov. V naslednjem letu je cena narasla za skoraj 50 centov in se leta 2018 približala 21 evrom. Nato se je dvigovala bolj počasi: leta 2019 je dosegla 21,38 evra za dan domskega bivanja, do sredine lanskega leta je bilo treba na dan plačati 21,72 evra, od julija lani oziroma po zadnji od skupnih šestih podražitev v petih letih pa stane oskrbnina 22,10 evra. To pomeni, da se je bivanje za starostnike v lenarškem domu v zadnjih petih letih podražilo za 2,12 Višanje cene osnovne oskrbe (dvoposteljna soba/v evrih) v CSO Ormož Foto: arhiv M24 Leto 2017 (1. marec) 2018 (1. april) 2019 (1. marec) 2019 (22. oktober) 2020 (1. maj) Vir: CSO Ormož CSO Ormož 19,71 20,50 21,02 / 21,55 Enota Sv. Tomaž / / / 22,07 23,17 evra na dan, kar pomeni 65,72 evra več na mesečni ravni, ob predpostavki, da ima mesec 31 dni, letno pa so vse podražitve njihove denarnice dodatno obremenile za 788,64 evra. Kot je povedal direktor Zlatko Gričnik, je bivanje v novozgrajenem Domu svete Agate nekoliko dražje. »Vse od 2020, ko smo načrtovali odprtje, ki ga nato zaradi epidemije ni bilo, ampak smo prve stanovalce v njem nastanili šele lani, smo postavili cene, ki še zmeraj držijo in se do danes niso spremenile. Osnovna dnevna oskrba stane 23,99 evra, torej slaba dva evra več kot v Lenartu.« Kdaj in za koliko se bo oskrbnina dvignila zaradi višjih stroškov dela in življenja, Gričnik še ne ve, verjame pa, da bo nova podražitev najbrž nujna. Obenem je zadovoljen, da v nobenem od obeh domov trenutno nimajo težav z obolelimi za novim koronavirusom. »Decembra smo namreč beležili kar resen izbruh okužb; zdaj je med stanovalci na srečo mir, upam, da tako tudi ostane, le nekaj zaposlenih imamo v karanteni.« Monika Horvat in Senka Dreu Spodnje Podravje z Obnova gradov pogojena s sodelovanjem občin Brez občinskega zavoda obnove dvorca Dornava ne bo Iniciativo za obnovo gradov Borl in Dornava bosta morali izkazati tudi lokalni skupnosti. Država bi obnovljena objekta predala v upravljanje javnima zavodoma, ki bi ju ustanovili občini Dornava in Cirkulane. Za grad Borl na ministrstvu za kulturo sicer dopuščajo možnost sodelovanja z državnim zavodom, medtem ko za Dornavo vztrajajo pri ustanovitvi občinskega zavoda. Prenova gradu Dornava se je lani začela z obnovo kapele, naslednja na vrsti bo oranžerija. Kot smo poročali, je celovita obnova dvorca predvidena v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo, veljala bi 30 milijonov evrov. A če občina ne bo ustanovila javnega zavoda, ki bo prevzel upravljanje gradu, bo država načrt o tem opustila, so pojasnili na ministrstvu za kulturo:„Programske vsebine dvorca in parka Dornava so zasnovane za prevzem v upravljanje občinskega javnega zavoda s področja kulture. Tako bi v njem lahko izvajali turistične, kulturne, umetniške in izobraževalne dejavnosti, ki bi bile prilagojene različnim ciljnim skupinam, z vključevanjem lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin. Če občinski javni zavod s področja kulture dvorca in parka dvorca Dornava ne bi prevzel v upravljanje, se obnova ne bo začela.“ Na ministrstvu so še povedali, da dornavski dvorec in park po obnovi nista predvidena za oddajo v najem za izvajanje profitne dejavnosti (na primer turizma). Kako bo k projektu obnove dornavskega gradu pristopila občina, je na zadnji seji občinskega sveta zanimalo svetnika Mateja Zorka. „Dvorec so začeli obnavljati, v prvi fazi sta to kapela in oranžerija. Upam, da bomo imeli potem inštitucijo, ki bo to prevzela in bo projekt zaživel, kot je treba. Če se je država odločila za vlaganje in če mi kot lokalna skupnost dobimo priložnost, bi morali pristopiti. Upam, da nam bo v letošnjem letu uspela ustanovitev javnega zavoda, do takrat, ko bodo gradbena dela na oranžeriji končana in bi ta zaživela.“ Župan Janko Merc je pojasnil, da zbirajo informacije, tudi z ministrstva. „Pogovori tečejo v tej smeri. Ko bomo imeli več informacij, jih bomo tudi posredovali naprej.“ Borl bi lahko prevzel državni ali občinski zavod V Spodnjem Podravju se je ministrstvo za kulturo lotilo obnove še enega desetletja spečega in propadajočega očaka, gradu Borl. Tretjina gradu je obnovljena in čaka odprtje, preostali del grajskega kompleksa naj bi obnavljali v prihodnjih letih, saj je – enako kot Dornava – vključen v Resolucijo o nacionalnem programu za Foto: MZ Ministrstvo za kulturo začetek obnove dvorca Dornava pogojuje z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bi celoten kompleks po končani obnovi prevzel v upravljanje. Na fotografiji je oranžerija ob dornavskem dvorcu, ki jo bodo obnavljali najprej, kapelo v gradu so obnovili lani. kulturo. Kako bo z upravljanjem Borla, bo tudi cirkulanska občina šla v ustanavljanje javnega zavoda? „Spomenike državnega pomena, ki so v državni lasti (kar velja za grad Borl), se oddaja brez javnega razpisa prvenstveno državnim zavodom – muzejem. Če je objekt – spomenik razglašen za javno kulturno infrastrukturo, se ga lahko odda v upravljanje zavodu, ki ga ustanovi lokalna skupnost. V upravljanje se ga ne odda neposredno, ampak preko javnega razpisa. Trenutno še potekajo pogovori, če bo upravljanje zaupano državnemu muzeju ali kakšnemu drugemu zavodu. Pogovarjamo se tudi z lokalno skupnostjo o morebitni ustanovitvi zavoda, ki bi deloval na področju kulturnih dejavnosti,“ so povedali na kulturnem ministrstvu. Dodali so, da prostori trenutno obnovljenega dela gradu Borl za zdaj niso predvideni za oddajo v najem za profitne dejavnosti. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 petek z 4. februarja 2022 Lenart z Gradnja šolskega prizidka Ptuj z Nadaljevanje urejanja Ulice 5. prekomorske Za 13 dodatnih učilnic Bojijo se pomanjkanja parkirišč O nujnosti širitve osrednje osnovne šole se v Lenartu pogovarjajo že dlje časa, saj v obstoječi zmanjkuje prostora za vse nadobudne šolarje, ki jo obiskujejo. Foto: SD Z zagotovitvijo državnega sofinanciranja bodo lahko v Lenartu še letos začeli graditi dobrih dva tisoč kvadratnih metrov velik šolski prizidek. Število otrok se namreč v Lenartu iz leta v leto povečuje, zato pouk že nekaj časa poteka tudi v prostorih stare osnovne šole. Občina je prilagodila prostorske akte, dala izdelati idejni načrt širitve šole in za prizidek kupila dve parceli ob šoli. Kot običajno pa je največjo težavo predstavljala finančna konstrukcija. Hkrati z gradnjo dodatnih šolskih prostorov, ki so ocenjeni na skoraj 3,2 milijona evrov, so načrtovali tudi prav tako nujno gradnjo nove centralne čistilne naprave, zato so v občinski upravi preračunavali možnosti najema ugodnih dolgoročnih kreditov, obenem pa upali na uspešne kandidature na razpisih za sofinanciranje. Imeli so srečo, saj so najprej pridobili sredstva za čistilo napravo, katere gradnja intenzivno poteka, pozitivna odločba pa je nato prispela še s šolskega ministrstva. »Prizidek k šoli bo država sofinancirala v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov, torej bo primaknila nekaj manj kot 1,83 milijona evrov, dela naj bi začeli še letos in dokončali do začetka šolskega leta 2023/24,« je ponosno pojasnil župan Janez Kramberger. Šola bo po načrtih arhitekta Črtomirja Čučka iz domače Voličine pridobila dobrih dva tisoč kvadratnih metrov novih prostorov, od tega bo devet učilnic namenjenih malčkom iz prve triade, uredili bodo štiri specializirane učilnice, v prizidku pa bodo še jedilnica in knjižnica, garderobe, kabineti za učitelje, prostor za druženje in servisni prostori. SD stran 4 Luknjasto in dotrajano vozišče v Ulici 5. prekomorske je v delu od križišča s Peršonovo do križišča z Volkmerjevo nadomestila nova, sodobna cesta. Še letos pa bodo urejali drugi odsek, v smeri proti Osnovni šoli Ljudski vrt. V ta namen bo občina porabila nekaj več kot 800 tisočakov. Maja lani je bila podpisana pogodba za prvo fazo urejanja Ulice 5. prekomorske. Z nekaj zamude pri izvedbenih rokih je bila ta naložba konec leta 2021 uspešno končana. Neurejeno vozišče in pločnik, odvodnjavanje in nepreglednost so nekateri izmed argumentov, ki govorijo v prid temu, da je urejanje treba nadaljevati. Vodstvo Mestne občine Ptuj je namreč to ulico uvrstilo visoko na listo prioritet, z željo, da ta del mesta celovito uredijo. Že v kratkem bodo ponovno pognali gradbene stroje. Tudi druga etapa bo pomembna tako z vidika funkcionalnosti kot varnosti za udeležence v prometu. »V sedanjem stanju Ulica 5. prekomorske ne zagotavlja primernih pogojev za pešačenje, kolesarjenje, še posebej je problematičen varnostni vidik šolske poti do OŠ Ljudski vrt. V okviru investicije bodo izvedli obnova mestne oz. krajevne ceste v skupni dolžini 320 metrov. Gre za delno zamenjavo obstoječih komunalnih vodov, odstranitev obstoječe grajene infrastrukture, asfaltiranje vozišča, ureditev površine za pešce, ureditev kolesarske steze (ali mešane površine), prestavitev javne razsvetljave, namestitev pripadajoče prometne signalizacije, ureditev odvodnjavanja tako ceste kot površine za kolesarje in pešce,« so nujnost vlaganj predstavili na ptujski občini. Foto: ČG Ta odsek bo občina urejala še letos. Parkiranje tik ob križišču po prenovi ne bo več možno. Veseli, a obstaja bojazen … Odzivi občanov na načrte občine so pozitivni, je pa slišati pomisleke, da bo ukinjanje parkirnih mest dodatno poglobilo že tako velik problem. Po prenovi jih bo namreč nekaj manj. A kot je razvidno iz vizualizacije, gre povečini za mesta, na katerih so vozila trenutno parkirana tik ob križišču, s čimer onemogočajo preglednost voznikom, nemalokrat pa tudi prehodnost pločnika. Težava s parkiranjem v blokovskih naseljih je sicer velika, saj povečanju števila prebivalcev in vozil ni sorazmerno sledila ureditev večjega števila parkirnih mest. Investicijo bo v celoti financirala občina Celotna vrednost investicije prenove omenjene ceste z davkom znaša 805.900 evrov. Končali naj bi jo še letos. Sredstva so v celoti zagotovljena iz občinskega proračuna, in sicer iz postavke Investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture. Na njej je milijon evrov, kar pomeni, da bo glavnina denarja namenjena prav tej investiciji. Bo pa občina za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cestne infrastrukture glede na potrjen proračun letos namenila kar 6,7 milijona evrov. V tem znesku so sicer zajete tudi kolesarske povezave. Kakšna bo končna poraba sredstev, bo seveda znano šele ob koncu leta. Lanskoletna realizacija te postavke je bila bistveno, za več kot polovico nižja od letos načrtovane, 2,7 milijona evrov. Dženana Kmetec Ptuj, Podravje z Težave s parkiranjem v mestu ostajajo nerešene Gradnja garažne hiše v Ulici heroja Lacka bi bila predraga Velik del težav z oživljanjem mestnega jedra Ptuja je povezan z zagotavljanjem zadostnega števila parkirnih mest. Iz leta v leto jih je manj, tudi zato občani praktično pri vsaki načrtovani investiciji med prvimi izpostavijo bojazen, da bo parkirišč še manj. Doslej najverjetnejša varianta – gradnja v Ulici heroja Lacka, za Pošto – pa postaja vse manj verjetna. Ureditev križišča pri Upravni enoti na Slomškovi, gradnja bloka za avtobusno postajo, druga faza prenove Ulice 5. prekomorske in številne druge načrtovane investicije vsekakor za mesto pomenijo veliko dodano vrednost. Vse pa jih spremljajo enaki pomisleki Ptujčanov: parkirnih mest bo še manj. Glede na resnično velik problem s parkiranjem, tako v centru mesta kot blokovskih naseljih, ta boja- zen še zdaleč ni odveč. Na ptujski občini se že leta ubadajo z iskanjem rešitve in načina, kako in kje zagotoviti alternativna parkirna mesta, kar je zelo pomembno – ne preveč oddaljena od samega centra. V prejšnjem mandatu so izvedeni gradbeni posegi marsikje terjali ukinitev mnogih parkirišč, ki pa jih (kljub obljubam) niso nadomestila nova. Tudi gradnja za Pošto se izmika … Foto: ČG Opcija, da bi že v kratkem garažno hišo gradili v Ulici heroja Lacka, postaja vse manj verjetna. Gradnja garažne hiše za Upravno enoto, za avtobusno postajo, pa za Mercatorjevo trgovino na novem trgu in ne nazadnje za Pošto v Ulici heroja Lacka. Vse to so bile možne variante, a prav vsaki idejni zasnovi je sledil zaplet. Vse do pred kratkim je za najverjetnejšo opcijo veljala lokacija v Ulici heroja Lacka. Idejni načrti nadgradnje obstoječega parkirišča oziroma postavitev garažnega platoja je bil pripravljen, dogovori s potencialnim investitorjem, občinskim podjetjem Javne službe Ptuj, so zadnjih nekaj let tekli intenzivno. A se je ponovno zapletlo. Najprej s pridobivanjem soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zdaj pa še – kot neštetokrat doslej – z zagotavljanjem denarja za izvedbo te investicije. Stroški v gradbeništvu so šli v nebo … Konec lanskega leta je bil izveden natečaj, s katerim je občina iskala najprimernejšo rešitev. »Natečaj, vezan na izgradnjo parkirne hiše Lackova, žal ni prinesel želenih rešitev. Ocenjene vrednosti v veliki višini presegajo okvire, ki smo jih zastavili. Ker so omejena sredstva dejstvo, mimo katerega ne moremo, bomo dodatno proučili, ali obstajajo druge možnosti in kakšne so – tako prostorsko kot tudi z vidika možnosti financiranja iz drugih virov (javnih ali zasebnih).« Na natečaj so se prijavila štiri podjetja, Bax studio architecture, Styria arhitektura, Dans arhitekti in Kontra arhitekti. Ocenjene vrednosti za projekte, kot so jih zastavili, pa zelo visoke. Tudi do pet milijonov evrov. Ni pa nujno niti, da bi to zadostovalo. Dejanske vrednosti na razpisu bi lahko (glede na izkušnje) bil še višje,« še opozarjajo na občini. Katera koli rešitev že bo obveljala, pomanjkanje parkirnih mest vsekakor je problem, s katerim se bo treba soočiti in ga čim prej rešiti. Od tega bo v veliki meri odvisna prihodnost strogega centra mesta. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 4. februarja 2022 5 Sp. Podravje z V teku postopek izbire gradbinca za gradnjo šeste enote DU Ptuj Ormož z Občina v zmanjševanje brezposelnosti Nova enota v Žabjaku bo stala skoraj 20 milijonov evrov Do zaposlitve z občinsko subvencijo Na razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških del za gradnjo enote Doma upokojencev v Žabjaku se je prijavilo le eno podjetje,GIC gradnje v partnerstvu s podjetjem Pomgrad. Predvidena skupna vrednost investicije Žabjak z rekonstrukcijo sob v enotah Ptuj, Muretinci in Koper, kjer bodo tako odpravljene vse tri- in večposteljne sobe,bo znašala skoraj 20 milijonov evrov. O tej daleč največji naložbi v zadnjih časih so člani sveta zavoda v zadnjih dneh razpravljali kar trikrat. Izvedli so tri izredne seje Doma upokojencev Ptuj, ki sicer niso bile zaprte za javnost, a novinarjev nanje – za razliko od vseh prejšnjih – niso (posebej) vabili. Neuradno je sicer slišati, da je okrog te investicije tekla vroča razprava. Višina vrednosti naj bi pri nekaterih članih sveta vzbudila dvome. Kakorkoli, na koncu so se s predstavljeno finančno konstrukcijo strinjali in jo tudi potrdili. Visoko zastavljena merila naj bi po mnenju nekaterih posameznikov vzbujala sum, da je razpis pisan na kožo natančno določenemu izvajalcu. Ta očitek direktorica Vesna Šiplič Horvat zavrača: »Razlog, da smo imeli visoke zahteve, je jasen: Foto: Sta/M24 Foto: ČG Prvi del gradnje nove enote mora biti končan do oktobra letos. ne moremo si privoščiti podaljšanja rokov ali drugih zapletov. Prvi del, za dnevne namestitve, mora biti zgrajen do oktobra letošnjega leta, Foto: ČG Pomgrad je gradil tudi prizidek enote v Juršincih Ponudba edinega prijavljenega gradbinca, podjetja GIC gradnje v partnerstvu s podjetjem Pomgrad, je skoraj 2,6 milijona evrov višja od projektantske ocene in investicijskega programa. Po oddaji vlog se je sicer pritožilo Cestno podjetje Ptuj, ki ni kandidiralo na razpis, a so nato pritožbo umaknili. Prav podjetje Pomgrad je gradilo tudi prizidek enote v Juršincih, kjer so imeli kar nekaj zapletov s poplačilom podizvajalcev. Vodstvo Doma se nadeja, da tokrat težav ne bo. Če bo torej omenjeni gradbinec – postopek je še v teku – izbran, bo za to investicijo zaračunal 15,4 milijona evrov. Za opremo in inventar naj bi odšteli dodatnih 3,4 milijona evrov, precejšen strošek predstavlja tudi pridobivanje projektne dokumentacije (več kot 600 tisočakov), pa nadzor, inženiring (dobrih 300.000 evrov) … Viri financiranja za enoto Žabjak • • • subvencija ministrstva 1,4 milijona evrov, sredstva iz naslova React: 11,9 milijona evrov, lastna sredstva 6,4 milijona evrov (amortizacija in presežki preteklih let). SKUPAJ: 19.817.900 evrov drugače lahko izgubimo sredstva. Razpis smo pripravljali z izkušenimi partnerji na tem področju, le tako lahko dobimo zanesljivo gradbeno podjetje, ki bo lahko izpeljalo to naložbo. V Sloveniji takšnih, ki lahko v tako kratkem času zgradijo tako velik objekt, ni veliko.« Za izvedbo investicije v Žabjaku si je Dom sicer pridobil 12 milijonov evrov sredstev iz naslova razpisa REACT in še 1,4 milijona evrov za namene dnevnih in začasnih namestitev na podlagi razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A niti to ne bo zadostovalo. Razlika med investicijskim programom in ponudbo pri gradbenih delih znaša 2,6 milijona evrov. Ponudba gradbinca, edinega prijavljenega na razpis, je namreč težka 15,4 milijona evrov. Tudi skupna vrednost investicije je vidno narasla. Glede na investicijski program bi za vzpostavitev nove, težko pričakovane enote, moralo zadostovali okrog 17 milijonov evrov. Upoštevajoč rast cen tako v gradbeništvu kot v drugih panogah, je podražitev pričakovana, pa vendar gre za zelo visoke zneske. »Gradimo v težkih časih, zavedamo se tega. Ne gre pozabiti, da se je pred dobrim letom razpravljalo o tem, da bi Dom za to investicijo najel sedem milijonov evrov kredita. Kljub neusmiljenim razmeram smo bili uspešni na dveh javnih razpisih, kjer smo iztržili maksimalno, kar je bilo možno. Dom se kljub temu ne bo zadolžil niti za cent, zato še vedno menim, da je investicija smiselna in nujno potrebna. S tem se je strinjal tudi svet zavoda,« izpostavlja Šiplič Horvatova. Dženana Kmetec Dornava z Kaj se dogaja s poštno poslovalnico Marca prihaja nov najemnik Pošta Slovenije je v sklopu obsežne reorganizacije v najem oddala številne svoje poslovalnice. Kot pogodbena pošta je delovala tudi dornavska, kjer je zadnji mesec prišlo do organizacijskih sprememb, poštno poslovalnico trenutno ponovno upravlja Pošta Slovenije. Kaj je razlog za prekinitev najemnega razmerja z dosedanjo najemnico, samostojno podjetnico Natalijo Štampar iz Velike Nedelje, ki je imela dornavsko pošto v najemu od 1. januarja 2021, na Pošti Slovenije ne razkrivajo. Povedali so, da pošta od letošnjega 1. januarja ni več v upravljanju pogodbenika, temveč Pošte Slovenije. Zastavili smo vprašanje, ali je razlog za prekinitev pogodbenega razmerja morebiti nespoštovanje covid ukrepov zaposlene pri najemnici pošte. Poštna delavka brez PCT-pogoja ... Poštna delavka je namreč tudi javno objavila posnetek obiska Občina Ormož je objavila razpis za pospeševanje zaposlitev v letošnjem letu. Na voljo bo 50.000 evrov. Foto: MZ inšpektoric v poslovalnici, ki sta preverjali izvajanje PCT-pogoja in drugih ukrepov, povezanih s koronavirusno boleznijo. Zaposlena na pošti ni nosila maske in ni izpolnjevala pogoja PCT, je bilo moč videti na posnetku. Na Pošti Slovenije so o tem na kratko povedali: „ Pogodbenico Natalijo Štampar, s. p., in njeno zaposleno smo vseskozi opozarjali na upoštevanje navodil in ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19.“ Še ta mesec bo poštna poslovalnica v Dornavi delovala pod okriljem Pošte Slovenije, 1. marca jo prevzema nov najemnik oziroma pogodbenik, to je podjetje Sferaplastik iz Ormoža. MZ Brezposelnost je ena izmed (naj)večjih težav, s katero se ubadajo tudi na Ormoškem. Je nad slovenskim povprečjem. Po zadnjih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je stopnja brezposelnosti v občini konec novembra lani znašala 9,1, kar je sicer za 0,6 odstotne točke manj kot leto pred tem. V evidenci brezposelnih je bilo registriranih 490 občanov, od tega 123 starih 55 let in več ter 110 od 40 do 49 let. Sledijo stari od 30 do 39 let, teh je bilo 83. Brezposelnost v občini November 2017 2018 2019 2020 2021 Stopnja reg. brezposelnosti 11,7 9,3 8,2 9,7 9,1 Reg. brezposelnost 644 507 450 522 490 Vir: ZRSZ Foto: Sta/M24 Zaposlitev 20 do 30 oseb Z namenom pospeševanja zaposlovanja občina že več let zapored objavlja razpis, preko katerega je mogoče dobiti subvencijo za nove zaposlitve in samozaposlitve. Denar je namenjen za zaposlovanje oseb (za določen ali nedoločen čas), ki so v evidenci brezposelnih oz. iskalci zaposlitve, imajo status presežnega delavca, gre za njihovo prvo zaposlitev ali so težje zaposljive (gre za osebe, mlajše od 26 let, starejše od 55 ali invalidne osebe). Prav tako pa za nepovratna sredstva lahko kandidirajo tudi osebe, ki so bile na zavodu prijavljene kot brezposelne in so se samozaposlile. Za subvencije lahko zaprosijo mala in mikro podjetja ter podjetniki posamezniki in brezposelne osebe, ki v obdobju, določenim z razpisom, uresničujejo samozaposlitev. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do konca oktobra, na voljo pa bo skupno 50.000 evrov. Višina pomoči je različna in znaša najmanj 1.020 do največ 1.785 evrov (za samozaposlitev in zaposlitev težje zaposljivih oseb). Kot so sporočili z občine, se sredstva navadno porabijo. S pomočjo subvencije se letno zaposlili predvidoma 20 do 30 oseb. Denar tudi za naložbe podjetij in promocijo Sicer pa sta odprta še dva razpisa, ki neposredno spodbujata razvoj gospodarstva. Gre za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti na področju gospodarstva, kjer je skupen znesek zagotovljenih sredstev v višini 47.000 evrov, ter za promocijo lastnih izdelkov in storitev podjetja, kjer je na voljo 5.000 evrov. Podrobnejše informacije so objavljene na občinski spletni strani. Monika Horvat Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Politika 6 stran 6 petek z 4. februarja 2022 Ptuj z Izbira nove ravnateljice vrtca Destrnik z Tožilstvo zavrglo ovadbo zoper Pukšiča Največ podpore Lobenweinovi Ni zlorabil položaja in oškodoval proračuna Mariji Vučak, dosedanji ravnateljici Vrtca Ptuj, prvi mandat poteče 2. maja letos. Zato je svet zavoda razpisal prosto delovno mesto za ravnatelja. Kot je znano, se je Vučakova ponovno prijavila na razpis, drugi dve kandidatki sta njeni sodelavki Katja Križe (svetovalna delavka) in Mateja Lobenwein (vzgojiteljica). Na seji sveta zavoda so v začetku januarja ugotovili, da vse tri kandidatke izpolnjujejo razpisane pogoje. Vprašanje za milijon evrov je Franc Pukšič poimenoval na hitro sklicano tiskovno konferenco, na kateri je zmagoslavno obelodanil sklep ptujskega okrožnega tožilstva, ki ga je opralo vseh sumov kaznivega dejanja v zvezi z zloglasno sodno poravnavo za občinsko-poslovno stavbo v Janežovskem Vrhu 42. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožilstvo obravnavalo dve ovadbi zoper destrniškega župana, in sicer anonimno z dne 9. julija 2019, nato pa še ovadbo z dne 4. septembra 2020, ki sta jo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podala nekdanji župan Destrnika Vladimir Vindiš in aktualni svetnik Branko Goričan. Opran vsake krivde za poravnavo Foto: ČG Do konca februarja bo znano, kdo bo naslednjih pet let vodil ptujski vrtec. Ravnatelja sicer imenuje svet zavoda, vendar mora pred odločitvijo o izbiri pridobiti mnenje vzgojiteljskega zbora, lokalne skupnosti (na območju katere ima vrtec sedež) in sveta staršev. V teh dneh so se vsa glasovanja zaključila v prid kandidatki Mateji Lobenwein. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, je bil svet staršev najbolj naklonjen njenemu programu in predstavitvi, tudi na tajnem glasovanju vzgojiteljskega zbora je prejela 78 glasov od 125 oddanih (Vučakova 26, Križetova 20). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Ptuj je prav tako pripravila predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Ptuj, v katerem je navedeno, da »svet Mestne občine Ptuj daje pozitivno mnenje Mateji Lobenwein, diplomirani vzgojiteljici predšolskih otrok«. Omenjena kandidatka je po njihovem mnenju primerna za opravljanje te funkcije. O tem predlogu so na četrti dopisni seji glasovali mestni svetniki in ga tudi potrdili. V sredini februarja letos se bodo ponovno sestali člani sveta Vrtca Ptuj, pregledali vsa mnenja in se nato odločili, kdo bo prihodnjih pet let vodil enega izmed pomembnejših javnih zavodov v Spodnjem Podravju. Ker mnenja niso zavezujoča, se lahko odločijo tudi drugače in mandat podelijo Vučakovi ali Križetovi, kar pa je malo verjetno. Njihovo odločitev mora nato potrditi še Ministrstvo izobraževanje, znanost in šport. Izbrana kandidatka bo svojo funkcijo nastopila v začetku maja. EK KPK je ovadbo odstopila Sektorju kriminalistične policije (SKP), ta pa je svoje poročilo posredoval na ptujsko okrožno tožilstvo. Višja državna tožilka Janja Bernard Korpar je po pregledu odločila, da ovadbo zavrže, saj »ni podan utemeljen sum, da je osumljenec (Franc Puk- šič, p. p.) storil kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja in oškodovanja javnih sredstev«. Kot je znano, gre za poravnavo s podjetjem Em-Grad, s katerim je Pukšič v svojem prejšnjem mandatu sklenil predpogodbo za gradnjo nove občinsko-poslovne stavbe, ki pa je nato njegov naslednik Vladimir Vindiš ni upošteval, saj se z njo ni strinjal. Podjetje je tožilo občino, postopki so se vlekli, na koncu pa je bil Pukšič tisti, ki se je po vrnitvi na županski stolček sodno pogodil za skoraj milijon evrov visoko poravnavo. In prav tu je glavni kamen spotike med Pukšičevo opozicijo in njegovo opozicijo – kdo je namreč kriv za poravnavo: je bil to že Vindiš ali je odgovoren Pukšič? Razočaran nad delovanjem pravne države Destrniškega svetnika Branka Goričana, ki je poleg nekdanjega župana Vladimirja Vindiša v sklepu tožilstva omenjen kot ovaditelj Franca Pukšiča, je zavržena ovadba presenetila in razočarala hkrati. »Izkazalo se je, da pri nas pravna država ne deluje, da v pristojnih inštitucijah ni pravice in da žal živimo v banana republiki. Zgrozim se ob razlikah, ki se pri nas delajo. Vse več je revnih ljudi, verjemite, da vidim marsikaj kot član upravnega odbora Rdečega križa; če bo nekdo, ki je lačen, ukradel jabolko, bo za to takoj tudi kaznovan, medtem pa lahko po drugi strani izginejo milijoni in se ne zgodi nič. Sramota. V teh dneh sem dobil ogromno klicev ogorčenih občanov, ki ne morejo verjeti, kaj se dogaja.« Goričana obenem zanima, kako je mogoče, da tožilka v zavrženi ovadbi kot ovaditelja zoper Pukšiča omenja samo dve osebi. »Bilo nas je namreč več, kar je tudi uradno zavedeno, torej je sklep napisan precej po domače. Kako trenutno deluje naš sodni sistem, potrjujejo tudi izjave nekaterih kriminalistov, ki pravijo, da prenekatera zadeva zastane in ne gre dalje, zato komaj čakajo na spremembe, da bodo lahko spet začeli normalno delati.« Slovenija z 7. februar letos pouka prost dan Podaljšan vikend za šolarje Foto: SD Franc Pukšič je ob novici, da je tožilstvo zavrglo ovadbo zoper njega v aferi Sodna poravnava, nemudoma sklical tiskovno konferenco. Vse zaradi političnih iger Tožilka je v celoti pritrdila slednjemu, saj je med drugim zapisala: »Na podlagi navedenega ni mogoče zaključiti, da je Franc Pukšič po ponovni izvolitvi za župana in po več kot pet let trajajočem pravdnem postopku s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je bila sicer do višine 48.785,01 evra iz naslova komunalnega prispevka pobotana tudi terjatev občine do družbe Em-Grad, oškodoval občinski proračun. Nastanek škode je namreč občina s ponudbo možnosti poravnave očitno priznavala že pred njegovim nastopom županovanja. Prav tako končne odločitve o sklenitvi sodne poravnave ni sprejel ovadeni Franc Pukšič.« Upoštevala je tudi pričanje Saše Horvata, direktorja Lipe Lenart, ki je bila Em-Gradov podizvajalec, ko je ta pojasnjeval ozadje zapleta in vloženih ovadb. Izjavil je, da so vsemu botrovale politične igre med različnima strujama na Destrniku: »Glede na vse okoliščine ne preseneča, da je Pukšič z Em-Gradom sklenil poravnavo, saj se je na ta način ognil samo še večjim stroškom.« Nad zavrženo ovadbo je bil Pukšič navdušen: »Slednjič se je izkazalo, da so bili vsi postopki, ki smo jih vodili na Občini Destrnik, zakoniti kot tudi gospodarni in učinkoviti, škoda je le, da je do tako jasno zapisanega stališča trajalo tako dolgo in da se zadeva ni končala že na KPK.« Senka Dreu Ormož z Denar za za kulturo, šport in izobraževanje odraslih Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport je v šolskem koledarju označilo, da šole v ponedeljek, 7. februarja, ostanejo zaprte. Naslednji dan je namreč kulturni praznik, dela prost dan. Športnikom 430.000, ostalim 90.000 evrov Občina Ormož za programe športa, ljubiteljske kulturne dejavnosti ter izobraževanje odraslih letos skupno namenja več kot pol milijona evrov. Največ denarja bo šlo za šport, in sicer skoraj 430.000 evrov. Za športne klube, društva in druge izvajalce tekmovalno-rekreacijskega športa bodo preko razpisov na voljo sredstva v enaki višini kot lani, to je okoli 200.000 evrov. Od tega bo blizu 124.000 evrov namenjenih za program kakovostnega in vrhunskega športa, ki vključuje tudi športno vzgojo otrok in mladine, sledi prostočasna vzgoja ot- Foto: Profimedia/M24 Tako osnovnošolci kot dijaki bodo tako pridobili dodaten prost dan oz. podaljšan vikend. Za marsikaterega starša, predvsem mlajših otrok, to pomeni iskanje ustreznega varstva. Nekateri namreč o tem niso bili pravočasno obveščeni oz. so letošnjo novost na šolskem koledarju spregledali. Običajno so prosti dnevi z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi, šolske počitnice in nedelje ter sobote, razen če ni z letnim delovnim načrtom šole oz. navodili ministra zaradi nadomeščanja dneva pouka drugače določeno. Izjemoma lahko minister z navodili kot pouka prost dan določi tudi katerikoli drug dan v šolskem letu. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je tokrat s podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju določila 7. februar kot pouka prost dan. To je storila na podlagi predloga srednješolskega področja, da bi s tem zmanjšali stroške dijakov, ki bi pred slovenskim kulturnim praznikom samo za en dan prihajali v dijaški dom in s tem povzročili dodatne stroške. Tega prostega dne šolam ne bo treba nadomeščati. Vse šole so v začetku šolskega leta prejele okrožnico, v kateri so zapisana podrobnejša navodila o šolskem koledarju za osnovne šole za šolsko leto 2021/2022. EK rok in mladine z okoli 35.000 evri ter s skoraj 21.000 evri športna rekreacija. Najmanj bo šlo za šport invalidov (1.000 evrov) in starejših (okoli 1.850 evrov). Nekaj denarja je rezerviranega tudi za otroke s posebnimi potrebami ter za druge športne prireditve in promocijo športa. Dobrih 59.000 evrov za namen športa še zagotavljajo Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport. Največja investicija: igrišče Miklavž Foto: KTV Tudi letos bo največ denarja iz občinske malhe šlo za športne dejavnosti v občini. Manj denarja pa bo letos šlo za novogradnje in manjša vzdrževalna dela pri športnih objektih, in sicer vsega skupaj okoli 132.000 evrov, kar je za skoraj 150.000 evrvo manj kot lani. Največja načrtovana investicija je izgradnja objekta na športnem igrišču Miklavž pri Ormožu v vrednosti 68.000 evrov. Urediti nameravajo še fitnes v parku Ormož ter street fitnes v športnem parku Mestna graba, kjer načrtujejo še izgradnjo dodatne steze na balinišču, 7.300 evrov namenjajo za pridobitev dokumentacije za širitev telovadnice v Ivanjkovcih ter še 6.000 evrov za manjša vzdrževalna dela na zunanjih športnih objektih. Za najem strelišča v Centru Holermuos so rezervirali 16.000 evrov. Za kulturo in izobraževanje odraslih skupaj dobrih 90.000 evrov V približno enaki višini, dobrih 43.000 evrov, bo občina tudi letos sofinancirala izobraževanje odraslih, ki ga izvaja Ljudska univerza Ormož. Povsem enak lanskemu pa je kupček za financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti; za območno izpostavo JSKD Ormož je zagotovljenih 8.800 evrov, za sofinanciranje kulturnih društev in skupin za ljubiteljske dejavnosti pa je na voljo nekaj več kot 41.000 evrov. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 7 Podravje petek z 4. februarja 2022 7 Miklavž pri Ormožu z Obnova ceste razburja krajane Slovenija z Država posejana z ubojnimi sredstvi Cesta zaprta, delavcev ni na gradbišču Lani izrili rekordno število bomb Obnova ceste pred naseljem Miklavž pri Ormožu, ki se je začela okoli novembra lani in bi že morala biti končana, razburja tamkajšnje krajane. Cesta je še vedno zaprta, delavcev pa na gradbišču ni. Država izvaja preplastitev vozišča treh ločenih odsekov na cesti Pavlovci–Stročja vas, v sklopu katere ureja prvi, približno kilometer dolg odsek pred naseljem Miklavž pri Ormožu. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj v sodelovanju z Asfalti Ptuj, vrednost projekta je blizu milijon evrov. Obnova vozišča bi morala biti ta čas že končana, pravijo domačini. Toda situacija na terenu je povsem drugačna. Dela so nedokončana, cesta pa še vedno zaprta, čeprav se že nekaj časa ne opravljajo nobena dela. Obvoz tako še naprej poteka po ozki občinski cesti skozi Vinski Vrh, kjer prihaja do uničenja bankin, ki so se na mestih tudi udrle. »Res je težava, ker je cesta zaprta, delavcev pa ni. Krajani to vidijo in pritiskajo na nas, toda izvajalec je država – direkcija za infrastrukturo. Najbolj žalostno pa je, da obvozi potekajo po javnih poteh in se uničuje asfalt. Bojimo se, da se nam bo zgodilo enako kot pri Gomili, ko se je obvozna cesta v Hermancih precej uničila, a se ni sanirala. Vseeno upamo, da bo po končanju del prišlo do sanacije,« pove predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč, ki je še pritrdil, da bi preplastitev vozišča po njegovih informacijah po prvotnem planu resda morala biti že končana (nov rok naj bi bil konec marca), hkrati pa pojasnil, da so se dela zavlekla zaradi nepredvidenih dodatnih del. »Nerodno pa je tudi, da so se del lotili novembra, pred zimo«, je še dodal in nasploh razmišljal, kako lahko v Ormožu ta čas gradijo krožišče, del na omenjeni cesti pa ne morejo nadaljevati. Državna enota za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) na upravi za zaščito in reševanje je lani opravila 654 intervencij, kar je skoraj dve na dan oziroma skoraj 30 odstotkov več kot leta 2020. Povečanje števila najdb predstavnik NUS Igor Boh pripisuje tudi epidemiji, saj so imeli ljudje več časa za opravila na vrtovih ali v gozdovih. Foto: MH Cesta ostaja zaprta, gradbišče pa sameva. Razlog za podaljšanje: dodatna nepredvidena dela Kot je razvidno iz pojasnila državne direkcije za infrastrukturo v zvezi z dodatnimi deli, je bilo v času izvedbe ugotovljeno, da je nevezana nosilna plast voziščne konstrukcije (posteljica in tampon) slabo nosilna, zato so predlagali zamenjavo celotne konstrukcije z izboljšanjem temeljnih tal. Rok za dokončanje del za vse tri predvidene odseke so izbranemu gradbincu podaljšali za pet mesecev, do konca junija, zaporo omenjene ceste pa za tri mesece, do konca marca. »Dela, ki so bila izvedena pred zimo, so bila narejena do izvedbe posteljice. Zaradi vremenskih razmer so bila prekinjena in se bodo nadaljevala, ko bodo razmere spet dopuščale. Prometa skozi gradbišče ni mogoče spustiti, saj bi zaradi tega nastala velika škoda na že izvedenih delih,« še pojasnjujejo na vprašanje, zakaj dela v tem trenutku ne potekajo in čemu cesta ostaja še naprej zaprta. Pereča tema: nastajajoče premajhno krožišče Vprašanja na direkcijo je v zvezi z omenjenimi deli pred kratkim podala tudi poslanka Mojca Žnidarič, ki je med drugim spraševala še o eni pereči temi v Ormožu ta čas – gre za izgradnjo prvega izmed dveh krožišč, katerega obrisi so lepo vidni. Promet je stekel po prvi polovici. Kot smo poročali, pa še nedokončano krožišče že razburja, saj avtoprevozniki opozarjajo, da bo krožišče premajhno. Tako je že opaziti polomljene in podrte novo postavljene robnike. Ob tem je slišati tudi pomisleke o smiselnosti gradnje tako majhnega krožišča glede na napovedan prihod večjega podjetja Carthago tik ob krožišče, zaradi česar se bo promet tovornih vozil še povečal. Na direkciji očitke zavračajo in odgovarjajo, da je bil projekt izdelan v skladu z veljavnimi predpisi ter da je bil tudi recenziran. »Recenzent ni imel pripomb pri velikosti oz. premeru krožišča. Eno od določil projektne naloge, na podlagi katere je bil izdelan projekt, je tudi ta, da morajo biti rešitve racionalne in ekonomsko upravičene. Če projektant ugotovi, da bo krožišče premera 30 m ustrezno servisiralo predvidene prometne obremenitve in ni dodatnih argumentov za večji premer, bi torej težko upravičili večje krožišče. Krožišče je bilo na zahtevo občine (po začetku gradnje) ponovno preverjeno – preverjeni so bili zavijalni loki vseh merodajnih vozil. Ugotovljeno je bilo, da lahko vsa vozila normalno prevozijo krožišče v vseh smereh oz. priključnih krakih. Tudi naslednje krožišče – priključek vzhodne obvoznice na glavno cesto, ki ga je projektiral drug projektant – je enakega premera,« še odgovarjajo z direkcije. Monika Horvat Foto: Bobo/M24 Skupaj so v letu 2021 našli 4271 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, kar je za petino več kot leto prej. Še bolj se je najdena količina povečala v masi, saj so odstranili za 13.363 kilogramov bomb, kar predstavlja kar 70-odstotno rast v primerjavi z letom 2020, je na nedavni novinarski konferenci izpostavil Boh. Največ najdb je na severnem Primorskem, kjer je lani prišlo tudi do dveh nesreč s smrtnim izidom. Januarja je v zaselku Voglarji na Trnovski planoti zaradi eksplozije francoske topovske granate življenje izgubil 64-letni domačin, marca je v eksploziji v Postojni umrl 74-letni zbiratelj, ki naj bi bombo sestavljal iz različnih ostankov. »Težava so zbiralci, ki takšna sredstva odnašajo domov, nato pa vanje posegajo z namero, da jih očistijo eksplozivnih in smodniških polnitev. In takrat nemalokrat pride do nesreče,« pravi Boh. Zanesenjake, ki se ukvarjajo z zbiranjem najdenih predmetov iz vojnih časov, zato poziva, da bombe pustijo pri miru ter raje zbirajo stvari, ki niso eksplozivne in nevarne. Upokojenci na minskem polju Z minami je posejan tudi Maribor, ki je bil med drugo svetovno vojno eno najbolj bombardiranih mest v takratni Jugoslaviji. Zavezniki so štajersko prestolnico bombardirali 29-krat in odvrgli okrog 16 tisoč bomb. Sredi letošnjega januarja so v zadnji odmevni akciji izvedenci uspešno odstranili 350-kilogramsko letalsko bombo. Boh ob tem poudarja pomembnost preventivnih pregledov zemljišč pred začetkom gradbenih posegov v krajih, kjer je verjetnost za to velika. Kljub vsem opozorilom so lani po njegovih besedah prejeli vsega pet vlog za izvedbo. Zakonodaja preventivnih pregledov za zdaj ne predpisu- Ptuj z Novogradnja možna le kot rekonstrukcija podrte hiške Bodo malo hiško v Cafovi 2 nadomestili z novo? Malo hiško v Cafovi 2 na Ptuju, navezovala se je na OŠ Olge Meglič, so porušili zaradi dotrajanosti. Ali bo na območju zrasla nova hiška, v tem trenutku še ni znano. V mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so povedali, da je možna oz. želena rekonstrukcija objekta, kar pomeni, da bi dovolili gradnjo enake hiške. Primerljiv poseg se je izvedel v primeru objekta Muzejski trg 3 pod grajskim gričem. »Na ogledu objekta Cafova 2 na Ptuju, ki je potekal že 21. januarja leta 2015, je pristojni statik ugotovil, da je v vseh obodnih ter notranjih zidovih veliko razpok, ki so posledice diferenčnega posedanja, predvsem zato, ker je bil objekt deloma podkleten, deloma ne. Razpoke so potekale po celotni višini zidu, zaradi česar so bili zidovi povsem nepovezani. Do leta 2020, ko smo se srečali z novim lastni- kom, je stavba dodatno propadla, zaradi česar je bilo izdano soglasje na rušitev. Lastnik je izkazoval interes po rekonstrukciji spomeniškega območja, za kar so že bili izdani kulturnovarstveni pogoji,« Foto: Črtomir Goznik Malo hiško v Cafovi 2, ki se je navezovala na OŠ Olge Meglič, so podrli zaradi dotrajanosti. Stroka pravi, da je možna rekonstrukcija objekta s posegi, ki morajo biti podrejeni spomeniški pričevalnosti mestnega jedra. je povedala višja konzervatorka Simona Menoni Muršič. Na vprašanje o tem, ali bo na mestu nekdanje male hiške zrasel nov objekt, pa v zavodu nimajo odgovora, saj ta ni pristojen in nima vzvoda za to, ali se bo lastnik odločil za gradnjo ali ne. Možna je rekonstrukcija enake hiške, kot je že stala, seveda s korekcijami nekakovostnih dozidav in prezidav, ki so bile v preteklosti na nekdanjem objektu. Če bo prišlo do porušitve objekta nekdanjega mestnega kopališča, v katerem danes domujejo nekatera društva, bi to območje brez hiške v Cafovi 2 oz. s tem praznim prostorom še dodatno osiromašilo ptujsko mestno veduto. Prav tako bi se znova porodila vprašanja o nekaterih novih pozidavah, ki so se v preteklih letih zgodile na tem območju, sicer s strinjanjem kulturnovarstvene stroke. Z novo podobo pa je zasijala hiša z arkadami na pročelju v Dravski ulici 23. MG Foto: GT/M24 je, daje pa možnost, da zasebni investitorji zanj zaprosijo brezplačno. Pred dnevi so delavci med urejanjem novega doma za ostarele v Vrtojbi po naključju naleteli na dve topovski granati avstrijskega porekla iz obdobja prve svetovne vojne. Po temeljitem pregledu so bombni strokovnjaki nato našli še tri manjše, prav tako iz obdobja prve vojne. Sam tovoril 250-kilogramsko lepotico Predstavniki NUS so lani izvedli tri uničenja, v katerih so poskrbeli za šest ton najdenih sredstev. V marsikaterem primeru so morali bombe zaradi slabega stanja uničiti na kraju; takih primerov je bilo 167, skupaj pa so uničili 3021 kosov v skupni teži več kot sedem ton. Na upravi za zaščito in reševanje ljudi pozivajo, da se najdenih eksplozivnih teles ne dotikajo in jih ne prenašajo, pač pa pokličejo na številko 112 ali 113 in počakajo do prihoda strokovnjakov. Ne tako kot neka Celjanka, ki je najdeno ročno bombo nemške izdelave aprila 2018 lastnoročno prinesla na upravno enoto. Leto prej je strani časopisov polnil možakar iz Vurberka, ki je med iskanjem zaklada z otroki v gozdu naletel na 250-kilogramsko letalsko bombo ameriške izdelave, naložil na prikolico, odpeljal na domače dvorišče in se z najdbo pohvalil na družbenih omrežjih. Na vrata so mu hitro potrkali kriminalisti, zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti pa se je znašel v sodnem procesu, ki se je končal s sodnim opominom. Nataša Juhnov Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 4. 2. 2022 Politika 8 Majšperk z Kmalu gradnja kolesark stran 8 petek z 4. februarja 2022 Dornava z Še ena stotič prežvečena tema Po strmem klancu na Ptujsko Goro Občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo in Majšperk so oktobra lani s Cestnim podjetjem Ptuj podpisale pogodbo za začetek gradnje regionalnih kolesarskih povezav. Gradbena dela se bodo na celotnem območju začela v kratkem. Foto: ČG Dela na trasi kolesarske steze so že začeli. Kolesarsko stezo na območju občine Majšperk (sklop 4 – Majšperk) v dolžini 4,2 km bo gradilo partnersko podjetje Kit-Ak Gradnje iz Rogaške Slatine. Dela na trasi se bodo začela konec februarja in bodo predvidoma končana do marca prihodnje leto. Zaključek asfaltiranja je predviden konec novembra letos, nato bodo sledila še ureditvena dela in signalizacija. Izbrano podjetje je bilo v delo uvedeno novembra lani, takrat je bilo seznanjeno z vsemi posebnostmi na trasi, predana mu je bila tudi gradbena dokumentacija, prav tako je bil izdelan tehnološki elaborat. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, je začetek kolesarske poti na koncu naselja Breg. »Skozi naselje bo speljana enostranska dvosmerna kolesarska pot. Most preko Dravinje proti Majšperku prečkamo z razširitvijo mostne konstrukcije in ločeno stezo za kolesarje. Pri vzponu na Ptujsko Goro uporabimo obstoječo asfaltirano javno pot na Vrhe. Skozi Vrhe bo potekala obojestranska kolesarska steza, pri spustu s Ptujske Gore pa uporabimo obstoječo prečno javno pot do Podlož. Od Podlož do meje z občino Kidričevo gradimo ločeno kolesarsko/traktorsko pot, ki se v enaki obliki nadaljuje tudi v občini Kidričevo,« je potek trase opisala Fakinova. Najzahtevnejša dela bodo na opornem zidu pri vzponu mimo gostilne Gajser v Majšperku in pri premostitvi Dravinje na Bregu s širitvijo mostu. V občini Majšperk za potrebe izgradnje kolesarske steze teče razlastitveni postopek zoper štiri lastnike zemljišč, s katerimi se jim ni uspelo dogovoriti o nakupu. Ostala zemljišča je občina odkupila na osnovi dogovora. Foto: občina Majšperk V okviru gradnje kolesark bodo razširili most čez Dravinjo. Boleča izguba kolesarske steze Svetnike občine Dornava še vedno žuli, da je občina ostala brez evropskega projekta gradnje kolesarskih stez. Sprva je bilo predvideno, da bi občino Dornava vključili v tri krake kolesarske povezave, na koncu so ostali brez vsega. Svetniki od župana Janka Merca terjajo pojasnilo, zakaj so izviseli in kdo se je odločil, da jih ne bo zraven. „Ne spomnim se, da bi svetniki o odstopu od prvega in drugega kraka oziroma od projekta na seji sprejeli kakšen sklep. Mogoče je to bila vaša samovolja in sklicevanje na zadolženost občine, kar so ostali partnerji v projektu izkoristili tudi za odstop od četrtega kraka Ptuj–Dornava. Kaj ste naredili v smeri, da ne bi izpadli od četrtega kraka? Stekla je obnova baročnega dvorca, do njega oziroma mimo njega bi lahko bila speljana kolesarska pot. Če za kolesarsko stezo obstaja projektna dokumentacija, vas prosim, da se začnemo ozirati proti naslednji evropski finančni perspektivi, da zgradimo kolesarsko pot proti Ptuju,“ je na zadnji seji občinskega sveta na župana Merca apeliral svetnik Srečko Kondrič. Foto: ČG Ob Dornavski cesti na Ptuju so postavljeni količki, ki označujejo traso bodoče kolesarske steze, ki na žalost številnih Dornavčanov v njihovo občino ne bo pripeljala. Kolesarka sprojektirana, v izvedbo ne gre To je kolesarka, „Res smo bili vključeni v tri skloki bi pripeljala do pe, ko sem prevzel vodenje občine. In zdaj vi meni recite eno: ali dornavskega gradu! smo bili sposobni, da bi gradili brv čez Pesnico, da bi se po območju občine Dornava v dolžini 240 metrov povezali občini Ptuj in Juršinci? To je ena zadeva. Druga zadeva: občini Markovci in Gorišnica sta se želeli povezati po našem območju, mi pa bi bili financer tega, do tja pa sploh nismo imeli dostopa (po naši melioracijski cesti od Borovcev do Moškanjcev). To sta dva odseka, za katera smo predlagali, da ne bi sodelovali, ker nismo imeli sredstev. Finančno stanje občine, ko sem jo prevzel, dobro poznate, pa ne želim tega še enkrat ponavljati. Z vsem si bil dobro seznanjen, saj si bil v minulem mandatu podžupan in si zadeve poznal. Če greš v nekaj, moraš imeti sredstva. Sicer pa tudi, kako ste nameravali traso speljati skozi vas – z razlastitvami? Glede kolesarskih stez je pač prišlo tako daleč, kot je, čeprav imamo četrti odsek sprojektiran. Vmes so nas iz projekta izključili in sem vztrajal, da projektiranja ne bomo plačali. Čeprav smo ga potem morali, ker smo ga naročili. Saj konec koncev denar ni vržen vstran, kolesarko bomo prej ali slej morali narediti. Če bomo šli v kolesarke, pa je treba vedeti, da to stane, saj vidite, kam so šle cene,“ je Kondriču odgovoril župan. „Najbolj žalostno je, da smo odstopili od projekta, ki je bil papirnato urejen, rešen, z dokumentacijo, ter pustili nekomu, da nam spelje 800.000 evrov. To je kolesarska steza, ki bi jo pripeljali do dornavskega gradu! Kar ste govorili o možnostnih razlastitev, o tem ne vem nič! Žalosti tudi dejstvo, da sta bili občini Ptuj in Dornava prvi, ki sta začeli razvijati projekt regijskih kolesarskih povezav. Za drugi in tretji krak še nekako razumem, da ste odstopili. Ampak da nimamo kraka, ki pelje v središče Ptuja, to pa mi še zdaj ni jasno …“ je razmišljal Kondrič. Župan je v nadaljevanju citiral pojasnilo Mestne občine Ptuj, ki se je odločila, da odseka štiri zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo gradila. „800.000 evrov je bilo predvideno za vse tri odseke za Dornavo. Ko so dva brisali, so se sredstva že zmanjševala. Sicer pa vidite, kako se je projekt podražil, z 11 na 18 milijonov evrov. MO Ptuj je vse vodila in so se odločili, da dornavskega odseka ne bodo gradili. In kaj bi lahko mi naredili? Imamo pa vse možnosti, da gremo s projektom v naslednjo finančno perspektivo. Kljub temu bo treba zagotavljati lastni delež.“ Majšperški del sofinanciranja: 360.000 evrov Vrednost vseh del, vključno s prestavitvijo komunalnih vodov in del izgradnje kanalizacije znaša okoli dva milijona evrov, od tega je delež občine Majšperk nekaj manj kot 360.000 evrov. V tej vrednosti ni zajeta kolesarka med Vrhami in Ptujsko Goro. To je drugi projekt, ki ga izvajajo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo v višini milijon evrov. Izvajalec tega odseka je Cestno podjetje Ptuj. Po oceni Fakinove je ta projekt za občino izjemnega pomena, saj predstavlja povezavo s kolesarskimi potmi na območju Podravja in tudi širše: »Velik pomen ima tudi zato, ker je namenjena dnevnim migracijam in bo marsikomu, ob lepem vremenu, omogočala tudi alternativni prevoz do službe.« Kot je znano, je trasa skozi občino Majšperk le en del skupne kolesarske povezave štirih občin (Ptuj: 2,61 km, Hajdina 1,8, Kidričevo 14,76 km in Majšperk 4,2 km) v dolžini 23,4 km. Skupna vrednost projekta znaša 8,7 milijona evrov, od tega je okoli 4 milijone evropskih in milijon evrov državnih sredstev. Estera Korošec Foto: ČG Župan: „In kaj bi jaz lahko naredil?“ Ko se je besedni dvoboj Kondrič–Merc končal, je z vprašanji o kolesarki nadaljeval Matej Zorko. Predvsem ga je zanimalo, zakaj občina Dornava ptujske občine ni zaprosila za pisno pojasnilo takoj, ko je bilo jasno, da jih ne bo pri projektu, to je pred letom in pol. Dornavčani so prošnjo za pojasnilo o dogajanju na projektu na MO Ptuj naslovili 5. januarja letos, 6. januarja je bila dornavska seja, na kateri je Zorko spraševal o kolesarki, 7. januarja je v Dornavo prispelo pojasnilo ptujske občine. „Leto in pol ste potrebovali, da ste na MO Ptuj poslali zahtevo za pisno pojasnilo,“ je dejal Zorko. Župan je odgovoril, da je večkrat ustno apeliral na MO Ptuj, naj dajo pojasnilo, ki ga zahtevajo svetniki, saj da njemu (županu) ne verjamejo. „Sedaj smo dobili pisno,“ je dodal župan. V debato se je ponovno vključil Kondrič: „Ja, pisno smo sedaj dobili in vidimo, da na koncu ti nekdo kroji pravice ter odloči, da ne bomo imeli povezave z mestno občino. Pa kje živimo … Kako ste se vi, župan, na to odzvali in zagovarjali projekt. To sem želel slišati od vas. Vem, da boste rekli, da ni bilo denarja. Vse občine okoli nas, z izjemo dveh, so zadolžene.“ „Dobili ste dopis, nosilec projekta je MO Ptuj. Oni so se odločili, da kraka štiri proti središču Dornave ne bo. In kaj bi jaz lahko naredil? Lahko pa greš (Kondrič, op. a.) na občino Ptuj do županje in jo vprašaš, če ne verjameš meni in ne dopisu, ki ga je podpisala ter poslala.“ „Vedno isto, gospod župan“ Foto: ČG Srečko Kondrič in Matej Zorko sta neizprosna z vprašanji, zakaj so Dornavčani izgubili kolesarsko stezo. „Lastni delež se zagotavlja pri vsaki gradnji,“ je komentiral Kondrič. Župan je vnovič izpostavil problem dornavske zadolženosti: „Srečko, še enkrat ti bom povedal. Ko smo nastopili mandat, je bilo 1.650.000 evrov kredita, ki jih moramo odplačevati. Res pa je, če ne bi plačevali obresti Cestnemu podjetju Ptuj in dolga do DUTB, oboje skupaj je 400.000 evrov, bi lahko marsikaj naredili, tudi pri kolesarkah bi lahko bili zraven.“ Pingpong se je nadaljeval. Kondrič: „Gospod župan, v štirih letih mandata smo v proračun dobili skoraj 600.000 evrov več. Kje zdaj zajec tiči? Govorili ste, da nimate denarja in to so partnerji v projektu izkoristili.“ Župan: „Res nismo imeli denarja. Če pa veš, da smo ga imeli, pa bi povedal takrat. Saj veš, kakšna situacija je bila. Ne mi zdaj nekaj govoriti.“ Kondrič: „Vedno isto, gospod župan ...“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 9 Ljudje in dogodki petek z 4. februarja 2022 9 Ptuj z Pust: Začetek najbolj norčavega časa v letu Markovci z Koranti naznanili začetek »fašenka« Kurenti prišli, videli in premagali zimo ter viruse Vračanje k pustnim koreninam S tradicionalnim kurentovim skokom, ki ga izvedejo na svečnico, 2. februarja, se je začel pust. Letos je sicer potekal nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj tako množičnega zbiranja na domačiji drugega princa karnevala Zvonka Križaja – Zokija zaradi epidemioloških ukrepov ni bilo. Pa vendar so kurenti dokazali, da so ne glede na vse pripravljeni odgnati zimo, z njo pa tudi vse viruse. Markovski koranti so takoj po svečnici že tradicionalno pričeli »ružiti«. V »zibelki fašenka« že vrsto let ohranjajo tradicijo, ko si fantje takoj, ko se svečnica poslovi (ob polnoči), nadenejo samo zvonce in »letijo« po vaseh. Noč iz srede na četrtek so koranti in kurenti, pa tudi številni drugi liki in ljubitelji pusta nestrpno čakali. Zabava in veselje, ki ju prinaša peti letni čas, sta v trenutni situaciji še kako dobrodošla. Takoj po Vrnili so se k prvobitnosti običaja »Natančno tako, kot smo ta dogodek izpeljali letos, je najboljše. Vračamo se k temu, kar je bilo nekoč. Moj cilj je bil obuditi ta stari običaj, prav zato sem pred 20 leti začel organizirati kurentov skok. Bil je pozabljen, zdaj pa nam je uspelo v svoji nameri in smo ga obudili. Narava je sama poskrbela, da se je vsak vrnil na svoje dvorišče, v svojo vas, ulico, mestni kurenti v mesto. Pri nas je dogodek potekal v družinskem krogu; ko smo šli po ulici, so se nam priključevali sosedje, prijatelji. Vsi so doma čakali polnoč, ničesar nismo organizirali in tako, kot je bilo, je izpadlo odlično,« je o letošnjem kurentovem skoku dejal Zvonko Križaj – Zoki. Foto: osebni arhiv »Ruženje« korantov v Markovcih Foto: ČG Kurentov skok je letos potekal nekoliko drugače, v bolj okrnjeni obliki, a vendar z enako simboliko in pomenom. polnoči je zvok zvoncev prebudil Ptujčane in okoličane. Cela regija je zaživela v povsem drugačnem duhu. Tokrat se kurenti sicer ob ognju v Spuhlji, na domačiji drugega princa karnevala Zokija, kot je to bila navada, niso zbrali tako množično, kot smo bili vajeni, pa vendar so ohranili običaj. Pustnemu času v počastitev so si prvič letos nadeli zvonce in napovedali, da začenjajo opravljati svoje poslanstvo. To so storili številni kuren- ti, a na različnih lokacijah. Naj skoke izvedejo v svoji vasi, na svojem dvorišču, kot so to počeli njihovi predniki, jih je pozval tudi Zvonko Križaj, organizator vsakoletnega kurentovega skoka. Zvonci so na najlepši možen način prebudili stanovalce v centru mesta, v blokovskem naselju, v vseh četrtnih skupnostih Ptuja, pa v Markovcih, Dornavi in številnih drugih občinah. Odganjanje zime in zla, letos še virusov, bo gotovo lažje s pomočjo kurentov. Temu se bodo dodobra posvetili. Peti letni čas se je začel, 19. februarja se začenja še Kurentovanje, tudi to v spremenjeni, okrnjeni obliki. Pa vendar bo to poseben čas. V tem mesecu bo na Ptuju in v okolici možno videti različne pustne like, etnografske in druge. Magičnost, ki jo prinaša prav vsak izmed njih, še kako potrebujemo. Dženana Kmetec Ormož z Občina za gasilce letos najmanj 330.000 evrov »S temi zvočnimi obredji naznanjajo, da se fašenk nezadržno približuje, hkrati pa se spoštuje tradicija in izročilo naših prednikov. Zaradi epidemije in odpovedi množičnih prireditev se še toliko bolj vračamo h koreninam in »fašenku«, kot smo ga poznali nekoč, ko je vse potekalo spontano. To me zelo veseli, zato si želim, da bi tudi v prihodnje tako ostalo,« je povedal etnolog Matjaž Mlinarič, sicer član Etnološkega društva Markovci. Vse tja do mastne sobote, ko se maske prvič oblečejo, se bo slišalo po večerih pokanje z biči in »ruženje« korantovih zvoncev. Podobni spontani obhodi pustnih likov bodo v Markovcih tudi na pustno soboto. Na ta dan je bila sicer pred epidemijo tradicionalna pustna povorka, ki pa je letos že drugo leto zapored odpovedana. Kot so sporočili z občinske uprave, zaradi trenutnih epidemioloških razmer »Fašenka v Markovcih 2022« in v zvezi s projektom predvidenih prireditev ne bodo izvedli. EK Ormož z Osnovnošolci uspešni v kvizu V boj za polfinale Za ekipo Osnovne šole Ormož je še ena uspešna predstava v priljubljenem kvizu Male sive celice. Z zmago so si priborili četrtfinale, brihtne glavice pa se že veselijo naslednjega tekmovanja. »Kot župan lahko mirno spiš« Občina Ormož bo letos za financiranje in vlaganje v opremo GZ Ormož in vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev skupno zagotovila blizu 330.000 evrov, kar je približno enako kot v preteklih letih. Še na dodatnih dobrih 270.000 evrov pa računajo v primeru uspešnosti čezmejnega projekta Interreg. Predstavniki Gasilske zveze Ormož in 15 prostovoljnih gasilskih društev so z županom občine Ormož Danijelom Vrbnjakom podpisali pogodbo o financiranju javne gasilske službe v letošnjem letu v skupni višini slabih 330.000 evrov. Občina tako tudi letos za delovanje GZ namenja 54.500 evrov, za financiranje rednega delovanja vseh 15 društev okoli 42.700 evrov, 15.000 evrov za zavarovanje gasilcev in gasilskega premoženja, približno 12.100 evrov za vzdrževanje gasilskih vozil in opreme ter še 1.700 evrov za refundacijo plač za čas izobraževanja. Tudi letos bo (so)financirala nabavo opreme in gasilskih vozil v višini 115.000 evrov. Načrtujejo nakup dveh moštvenih vozil, in sicer v PGD Bresnica in PGD Ivanjkovci, del denarja bodo namenili za poplačilo gasilskega vozila PGD Miklavž pri Ormožu, ki je bilo lani nabavljeno, v planu je še nakup nove motorne brizgalne ter muljne črpalke. Medtem bo za vlaganja v novogradnje in obnove gasilskih domov namenila še blizu 87.000 evrov, od tega 35.000 evrov za nadaljevanje gradnje gasilskega doma v Trgovišču in 12.700 evrov za novogradnjo v Podgorcih. Če bo občini skupaj s prijavitelji uspelo s prijavo na razpisu Interreg s projektom Ščit (Skupno čezmejno sodelovanje enot zaščite in reševanja), ki je ocenjen na 274.500 evrov, si obetajo še zajeten kupček evropskega denarja za nabavo opreme za večje nesreče. »Po vseh treh sklopih se tako v letu 2022 planira oz. zagotavlja 602.200 evrov. To pove, da se zavedamo, kako pomembni so gasilci v občini in kako pomembno je vlagati v zagotavljanje potreb- Foto: MH S podpisa pogodbe o opravljanju gasilske javne službe za leto 2022 med občino Ormož, tamkajšnjo gasilsko zvezo in petnajstimi PGD ne opreme,« je podpis pogodbe pospremil župan, hkrati pa se vsem gasilcem s predsednikom GZ Ormož Dejanom Jurkovičem na čelu zahvalil še za opravljeno delo ter za skrb za pridobivanje gasilske mladine. 107 intervencij »Prepričan sem, da smo dobro organizirani in da delamo dobro ter da smo zgled marsikateri gasilski zvezi izven območja,« pa je dejal predsednik GZ Dejan Jurkovič. Kot je povedal, bodo letos gostili dve veliki tekmovanji na državnem nivoju; v sodelovanju s PGD Podgorci tekmovanje v trodelnem napadu ter s PGD Hardek Fire Combat. Jeseni bodo na tamkajšnjem poligonu organizirali še regijsko gasilsko tekmovanje podravske regije. Jurkovič se je zahvalil za nadaljnjo podporo in vlaganje v razvoj gasilske dejavnosti ter še dejal: »Kot župan lahko mirno spiš, kajti veš, da imaš za seboj 15 PGD, 304 operativne gasilce ter celotno članstvo gasilcev v občini, ki šteje več kot 2.000 članov.« V lanskem letu so sicer gasilci posredovali skupno 107-krat, največkrat zaradi naravnih nesreč in reševanja ob prometnih nesrečah. Monika Horvat Foto: Arhiv šole Junaki OŠ Ormož v oddaji Male sive celice Ormoška trojka, ki jo sestavljajo devetošolec Filip Kirič (sicer kapetan ekipe), osmošolec Tim Šoštarič in sedmošolec Jan Erman, pod mentorstvom Nataše Kolar z dokazanim znanjem žanje uspehe v omenjenem televizijskem kvizu. »Takšen uspeh nam pomeni veliko, saj je dokaz, da na šoli dobro delajo prav vsi. Za kviz Male sive celice namreč ni literature, po kateri bi lahko učence pripravljali. Upamo, da se učenci uvrstijo v polfinale,« je po zadnji zmagi in uvrstitvi v četrtfinale povedala njihova mentorica. Ekipa se pripravlja enkrat tedensko. In kako pravzaprav potekajo priprave, glede na to, da posebne literature ni? »Vadimo labirint, ki ga postavimo s šolskimi mizami, učenca pa opremimo s smučarsko čelado in očali za spanje, rešujemo miselne igre, sestavljamo besede, se učimo iz enciklopedij ter s pomočjo knjig iz prejšnjih sezon vadimo posamezna področja,« še pojasni Kolarjeva. Mladi junaki, ki se bodo marca pomerili z ekipo OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane, skupaj z učenci že stiskajo pesti in upajo na novo zmago. Sicer pa je že sam preboj v studijski del velik uspeh. Tekmovanje namreč poteka v več stopnjah. Letos se je v 1. krog tekmovanja prijavilo rekordnih 287 ekip iz celotne države. Od teh se je v studijski del uvrstilo 32 najboljših znotraj svojih regij. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Ekipe se preizkusijo v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. MH Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK V središču 10 Ptuj z Župnijske Karitas v letu 2021 stran 10 petek z 4. februarja 2022 Spodnje Podravje z Destrničani ujeli zadnji vlak za koncesijo, Markovčani izpadli Pomagali 300 ljudem V preteklem letu so ptujske Župnijske karitas, sv. Ožbalt, sv. Peter in Pavel ter sv. Jurij, skupaj pomagale okoli sto družinam oz. kar 300 ljudem. Pomagale so jim s hrano, oblačili, plačilom položnic za različne namene ter drugimi oblikami pomoči, higienskimi pripomočki, šolskimi potrebščinami. Po dogovoru med Karitas, Rdečim križem in socialno službo lahko prejemnik, torej upravičenec do te pomoči, le-to dobi le na enem mestu. Foto: Črtomir Goznik Ptujske Župnijske karitas so predstavile svoje delo v letu 2021. Blizu 50 članov vseh treh Župnijskih karitas se izjemno trudi, da bi bile stiske ljudi čim manjše oz. da bi jim jih z najnujnejšo pomočjo skušali ublažiti, so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana na Ptuju, ki je predstavil delo Župnijske karitas sv. Petra in Pavla, ki jo sicer vodi Janez Rožmarin, Župnijske karitas sv. Ožbalt, ki jo vodi Marija Draškovič in Župnijska karitas sv. Jurija, ki jo vodi Simon Medved. Z denarjem jim je v letu 2021 največ pomagala MO Ptuj. Skupaj je bilo teh sredstev 23.530 evrov, z nedeljskimi zbirkami Karitas, darovi posameznih župljanov in starši za Miklavža, darovi dobrotnikov, Nadškofijske karitas in anonimnega donatorja, ki je daroval kar 450 evrov, pa so skupaj zbrali še dobrih 2.073 evrov za pomoč ljudem v stiski. V okviru evropske pomoči so ljudem razdelili skupaj več kot deset ton hrane, s pridobljenim denarjem pa so je kupili še dobrih 6.800 kg. S hrano pomagajo tudi župljani, lani so je v tednu karitas darovali skupaj za vse karitas 555 kg. Na sedežu Župnijskih karitas, Potrčeva 24 (Karitas sv. Ožbalta), Minoritski trg 1 (Karitas sv. Petra in Pavla) in Slovenski trg 10 (Karitas. sv. Jurij) so v letu 2021 ljudem pomagali tudi z oblačili. Bilo jih je za skoraj 3.600 kg. Župnijska Karitas sv. Petra in Pavla pa ljudem pomaga tudi še s hrano iz trgovine Hofer, ki jim ostane ob petkih zvečer in jo razdelijo ob sobotah. V pretežni meri je to kruh. Pukšič odpira šampanjec, Gabrovec Destrniškemu županu Francu Pukšiču je uspel veliki met: država je namreč v začetku tedna prižgala zeleno luč za gradnjo doma za starejše. Na drugi strani so ostali opeharjeni v Markovcih, kjer si že več let prizadevajo za dom starostnikov, saj koncesije niso dobili. Tako kot Destrničani imajo tudi Markovčani v rokah veljavno gradbeno dovoljenje, našli so investitorja, pred časom je bila podpisana tudi pogodba s projektantom za izdelavo PZI-dokumentacije. Kot je znano, so na Destrniku skušali koncesijo pridobiti že na prvem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a so takrat ptujskemu podjetju Projekt dom starostnikov, nastanitev in oskrba za starejše, ki se je prijavilo za koncesionarja, zmanjkale štiri točke. Čeprav so se nato na drugem razpisu, objavljenem junija lani, pogoji zaostrili in je bilo upanja za pridobitev koncesije vse manj, so na občini vztrajali, poskrbeli za gradbeno dovoljenje ter poiskali novega investitorja in kandidata za koncesionarja – podjetje Medgeneracijski center Destrnik, d. o. o., iz Medvod, ki ga je julija 2021 ustanovil Jožef Duhovnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti in soustanovitelj Krščansko-demokratske stranke. Vsaj 70 novih delovnih mest Iz poročila strokovne komisije ministra Janeza Ciglerja Kralja je razvidno, da je na razpis prispelo 23 ponudb, koncesija pa je bila nato podeljena 13 ponudnikom. V državnem proračunu je za sofinanciranje 1.107 novih postelj v domovih za starejše zagotovljenih 65 milijonov evrov, med drugim, kot rečeno, tudi na Destrniku. Med novimi koncesionarji je največ točk – 92 – zbralo podjetje SeneCura K za dom starejših v Krškem, Medgeneracijski center Destrnik pa se je z 71 točkami uvrstil na 11. mesto. »Neizmerno sem srečen, da nam je po dolgih desetih letih truda uspelo, in to kljub številnim dvomljivcem. Dokaz več, da je treba vztrajati tudi, ko ne kaže najbolje,« svojega zadovoljstva ni skrival Pukšič. »To je velika novica za ves Destrnik. Pomembno je bilo, da smo pridobili gradbeno dovoljenje, tega namreč za celotno novogradnjo ni imel nihče drug prijavljenih 120 postelj za starood prijavljenih. stnike, ki bodo lahko ostali v bližini svojega domačega kraja, in nova delovna mesta, bilo naj bi jih med 70 in 80, pomenijo povsem nov razcvet in razvoj za našo občino,« je še dejal, ob tem pa se za ves trud zahvalil tudi svoji ekipi v občinski upravi in svetnikom. Devetmilijonski projekt »Pa vendar ni bil le sanjač in pravljičar, kot je bil pogosto označen za projekt Zasadi,« je o županu dejala direktorica občinske uprave Vlasta Tetičkovič Toplak. »Kritike Foto: ČG Podravje z Z zlato trsno rumenico obolele trse je treba odstraniti do konca marca Odločbe poslane, oškodovani vinogradniki Zaradi lanskih izbruhov zlate trsne rumenice so fitosanitarni inšpektorji na območju Podravja izdali 157 inšpekcijskih odločb, krčitev vinogradov v celoti pa odredili pri 24 vinogradnikih. Foto: Karitas Pomagali pri plačilu položnic, celo pri vodovodnem priključku Po zmožnostih so ptujske Župnijske karitas ljudem v stiski lani pomagale tudi s plačili položnic za različne namene, za elektriko, dodatno socialno zavarovanje, letovanje socialno ogroženih, za šolo v naravi itd. Tudi teh je bilo za nekaj tisoč evrov. Člani Župnijskih karitas se zavedajo, da je med nami veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, nekateri zanjo tudi ne želijo prositi, ker jih je preveč sram. Po svojih najboljših močeh se zato trudijo, da jih sami poiščejo. Najstarejše in bolne obiščejo tudi na domu ali v domovih za upokojence ter jih ob praznikih skromno obdarijo. Nekaterim na dom odnesejo tudi prehrambne pakete. Če je le v njihovi moči, ljudem pomagajo tudi pri urejanju osnovnih življenjskih pogojev, kot je ureditev kopalnice, nakup goriva, kurilnega olja ali drv. Župnijski karitas sv. Petra in Pavla Ptuj pa je ob tem uspelo urediti še vodovodni priključek za meščana, ki do lani ni imel vodovodnega priključka, bival je v stanovanju brez vode. Žalostno je, da ljudje še v 21. stoletju nimajo urejenih osnovnih življenjskih pogojev. To je še toliko bolj kritično, ker gre za mestno območje. Vsaka pomoč, ki je ublažila stisko ljudi, je nadvse dobrodošla, prinaša luč na koncu tunela vsem tistim, ki si ne morejo pomagati sami. Prostovoljci Karitas so v letu 2021 s 3.149 prostovoljnimi delovnimi urami pokazali svojo srčnost. V svoje vrste vabijo nove člane, predvsem mlade. MG Zlata trsna rumenica velja za karantenski škodljivi organizem, ki uničuje vinograde in povzroča ogromno gospodarsko škodo. V Sloveniji je sicer prisotna že več let, lani pa se je na območju severovzhodne Slovenije močno razmahnila in dosegla razsežnosti prave epidemije. Najhuje je udarila po vinogradih na Ormoškem in Ljutomerskem, saj od tam prihaja glavnina okužb: v okolici Ormoža so namreč lani inšpektorji odkrili 39 novih žarišč, Ljutomera pa 20. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so nam povedali, da je rok, do katerega morajo vinogradniki uničiti trse, ki kažejo znamenja rumenice, oziroma izkrčiti vinograde, določen v izdani odločbi. »Rok izvedbe je v najkrajšem možnem času in se določa individualno, pri čemer se upošteva čas najdbe simptomatičnih trsov in možnosti izvedbe uničevanja glede na velikost vinogradov. Večina imetnikov mora izvesti ukrepe do sredine oziroma konca marca, v skladu z izdano inšpekcijsko odločbo.« Zagrožene globe od 500 do 1.500 evrov V primeru, da imetnik ne bo pravočasno ali sploh izvršil z odločbo Foto: ČG Številni vinogradniki, katerih vinogradi so okuženi z zlato trsno rumenico, še vedno čakajo na odločbe fitosanitarne inšpekcije. odrejenih ukrepov, bodo na upravi uvedli prekrškovni postopek v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, po katerem je predvidena globa v višini 1.500 evrov za pravno osebo, 500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, za samostojnega podjetnika in za fizično osebo. Če zavezanec sploh ne izvrši ukrepov iz odločbe, pa fitosanitarni inšpektor začne tudi postopek izvršbe. Glede na resnost te karantenske bolezni za vinsko trto in vinogradništvo nasploh, ki bi jo lahko pri- merjali z epidemijo novega koronavirusa pri človeku, je pri odkritih okužbah najpomembnejše urgentno ukrepanje. Kot izhaja iz izjave uprave, so torej odločbe izdane, iz okuženih vinogradov pa naj bi bili v naslednjih dveh mesecih odstranjeni prizadeti trsi, delno oziroma v celoti, odvisno od stopnje okuženosti. Toda s terena prihajajo vesti, da vinogradniki na odločbe še čakajo. Med takimi je Zoran Šuligoj, vinogradnik iz Kicarja: »Nisem dobil še nobene odločbe, samo podpisal sem ugotovitev, koliko trsov v mojem vinogradu je okuženih, od takrat pa čakam na navodila kako in kaj.« Draga, a neučinkovita škropiva Andreju Polancu, vinogradniku z Mestnega Vrha, se je okužbam z zlato trsno rumenico uspelo ogniti, saj je njeno širjenje pravočasno ustavil. »Slišim, da odločb še ni, ne vem, kaj kvačkajo tako dolgo, gre vendarle za karantensko bolezen, Štajerski TEDNIK petek z 4. februarja 2022 petek, 4. 2. 2022 11 dnika TEAM-KO za lokacijo Markovci ne vsebuje projektne dokumentacije, skladne s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev, zato je bila le-ta zavržena. Čakajo na odločbo, morda tudi v pritožbo »Minuli torek smo na spletni strani prebrali, da naša vloga sploh ni bila obravnavana. Foto: ČG njere na primer za zakonske pare. Dom bo razdeljen na deset enot z 12 posteljami, od katerih bo lahko vsaka v primeru epidemij ali infekcij funkcionirala povsem samostojno. Za lažjo predstavo: delovala bo kot požarni zid. Polovica doma oziroma pet enot bo namenjenih oskrbi dementnih oseb, ena enota bo varovana.« Celoten projekt z gradnjo doma in opremo je vreden devet milijonov evrov. Koliko bo primaknila država, pa bo znano, ko bo izdelan PZI, torej projekt za izvedbo del, je povedal Duhovnik. Aktivnosti bo treba pospešiti, saj časa ni veliko; rok za dokončanje del je namreč določen v razpisu, to pa je do konca prihodnjega leta. stran 11 V središču razmišlja o pritožbi so letele tudi na izbrano lokacijo, ki da je predaleč iz središča občine. A komisija, ki je ocenjevala prispele vloge, je očitno potrdila naše prepričanje, da bo dom dovolj blizu centra in dovolj daleč v naravi, da bodo bodoči stanovalci živeli v miru. Še več, epidemija je pokazala, da je lokacija celo več kot primerna. Dejstvo, da bo dom stal izven naselja, je v bistvu prednost, saj bo širjenje okužb v primeru novih izbruhov lažje zajeziti.« Po besedah Duhovnika bo Dom starejših v Zasadih moderen, arhitekturno skladen z okoljem in grajen po vseh sodobnih standardih. »Od 120 sob jih bo 40 enoposteljnih, 80 pa dvoposteljnih; slednje bodo lahko služile tudi kot garso- COLOR CMYK Markovčani izločeni zaradi neustrezne projektne dokumentacije Kot je znano, si tudi občina Markovci že nekaj let prizadeva za gradnjo doma starostnikov v središču kraja. Zemeljska dela bi že lahko začeli, vendar so čakali na zeleno luč socialnega ministrstva za koncesijo za institucionalno varstvo za starejše. Za slednje je zaprosil investitor v markovski dom, podjetje TEAM-KO iz občine Gorišnice. V poročilu strokovne komisije socialnega ministrstva, ki je pregledovala vloge za koncesije, je med drugim zapisano, da vloga ponu- Nikakor nam ni jasno, kaj naj bi bilo tisto, kar ni v skladu z zakonodajo. Vsi deležniki, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije, so nam zagotovili, da je bila vloga pripravljena v skladu z vsemi standardi in normativi, prav tako smo jo decembra lani pravočasno dopolnili. Ko bomo v roke dobili odločbo, jo bomo podrobno preučili in se nato skupaj odločili, ali se bomo pritožili ali ne. Smo pa seveda vsi šokirani nad to odločitvijo in nikakor ne bomo kar tako vrgli puške v koruzo,« je razočarano hitel pojasnjevati župan Milan Gabrovec in dodal, da to nikakor ne pomeni, da je projekt padel v vodo. »Če nam ne bo tokrat uspelo Komu se je koncesija izmuznila Premalo točk za podelitev koncesije za celodnevno institucionalno varstvo za starejše je strokovna komisija podala šestim ponudnikom, in sicer Domu Kuzma za lokaciji v Ženavljah (66 točk) in Dobrovniku (65 točk), podjetju Deos za lokacijo v Kopru (65 točk), Rive za lokacijo v Ribnici (59 točk), Domu pod gorco za lokacijo v Mariboru (58 točk) in Zavodu sv. Terezije za lokacija Mala Loka v Domžalah (52 točk). Ponudbe so oddala še štiri druga podjetja, ki pa so bile zavržene po vsebinski presoji. V DSO Gornja Radgona za lokacijo na Tratah denimo niso priložili dokazila o pokritju izgube iz preteklih let poslovanja, vloge SVZ Vitadom za lokacijo Črni Vrh nad Idrijo, MGC Bistrica za lokacijo Moravče in Team-ko za lokacijo Markovci pa ne vsebujejo projektne dokumentacije, ki bi bila skladna s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev. Komu je podeljena koncesija za domove starejših SeneCura K – Krško (92 točk), SeneCura RA – Radovljica (87 točk), Social – Zreče (85 točk), Dom Hmelina – l Škofja Loka (83 točk), Dom Loka – Murska Sobota (82 točk), Turzis – Renče (78 točk), Dom Taber – Cerklje na Gorenjskem (75 točk), Dom Kuzma – Kuzma (74 točk), Thermana – Laško (72 točk), SVZ Vitadom – Ig (71 točk), Medgeneracijski center Destrnik – Zasadi (71 točk), Zavod Karitas - Šentjanž pri Dravogradu (70 točk) in Dom Kuzma – Kuzma (69 točk). pridobiti koncesije, bomo pač počakali na novi razpis pristojnega ministrstva. Je pa res, da se bo gradnja doma starostnikov v tem primeru odložila za nedoločen čas, novi razpis je namreč lahko še letos ali pa čez dve, tri ali več let. Prav tako je na razpolago vse manj časa za izgradnjo objekta. V razpisnih pogojih za pridobitev koncesije je namreč navedeno, da mora biti objekt končan do konca leta 2023, dejavnost pa se mora začeti izvajati v začetku leta 2024. To pomeni, da je na razpolago za izvedbo naložbe samo še okoli 20 mesecev, kar je zelo kratek rok.« Senka Dreu, Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 5RPDQWLËQR9DOHQWLQRYRY4FHQWUX jih še čakajo pri kateri je nujno takojšnje ukrepanje, sicer se stvar še naprej širi kot kuga. Težava pa je tudi s škropivi. Tista, ki so bila zelo učinkovita zoper ameriškega škržatka, ki je prenašalec zlate trsne rumenice, so zdaj na črni listi, torej prepovedana, tista, ki so dovoljena, pa bolj blažev žegen, torej niso dovolj učinkovita. Menim, da se vinogradniki preventivnih ukrepov v veliki meri držimo, ker pa lahko uporabljamo samo še blage insekticide, z njimi ne dosežemo želenega efekta, kljub temu pa imamo stroške.« Na odločbo čakajo tudi pri prvem prleškem vinarju Puklavec Family Wines. Ameriški škržatek jim je povzročil veliko škodo, še posebej je napadel njihove vinograde na območju Kajžarja in Rinčetove Grabe. Kot je znano, bomo morali nasade, v katerih je okuženost večja od 20 odstotkov, v celoti uničiti, saj je tam prihodnja pridelava nerentabilna. Po njihovi grobi oceni bodo morali v celoti izkrčiti približno 15 hektarjev vinogradov oziroma 50.000 trsov. Če vrednost rodnega trsa ovrednotimo na osem evrov, bodo ob približno 400.000 evrov. »Kaj več in natančneje bomo lahko povedali, ko bomo prejeli odločbe,« je dejala vodja marketinga Sonja Erčulj. Kdaj je čas za novo sajenje? Glede sajenja novih trt po izkrčitvi simptomatičnih trsov oziroma celotnih vinogradov v pravilniku o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice ni omejitev, pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vendar strokovnjaki priporočajo, da se s ponovnim sajenjem počaka. Obstaja namreč možnost, da pri odstranitvi trt niso bile odstranjene vse korenine trt in iz njih še odganjajo okuženi poganjki, s katerih lahko ameriški škržatek prenese okužbo na novo posajene trte. Bolezenska znamenja pri zlati trsni rumenici se namreč ne pokažejo takoj po okužbi, temveč običajno šele naslednje leto. »Zato je treba preverjati, ali iz ostankov korenin trte še odganjajo poganjki in jih sproti odstranjevati. Predlagamo, da se z novim sajenjem počaka od dve do tri leta po krčitvi vinograda,« še pravijo na upravi. Bo odškodninam odklenkalo? V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin so vinogradniki v primeru uničenja vinogradov zaradi zlate trsne rumenice upravičeni tudi do odškodnin, a le, če so izvedli vse ukrepe, ki jih določa pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje te karantenske bolezni in ki jih je odredil fitosanitarni inšpektor. Pomoč prizadetim vinogradnikom je pri takih okužbah priznana, vendar, opozarja Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda in strokovnjak za vinogradništvo, se na nivoju EU glede tega pripravljajo spremembe, po katerih naj ne bi bilo več nadomestil. »Dejstvo je, da je najučinkovitejša bitka zoper zlato trsno rumenico preventiva,« je prepričan. »Pripravljena imamo predavanja, radi bi šli na teren med ljudi, a nas ta korona epidemija še kar ovira pri tem. Ključni so namreč preventivni ukrepi ter redno opazovanje vinograda in posameznih trsov, a to moramo izvajati vsi, ne glede na to, ali gre za velikega vinogradnika ali ljubiteljskega z zgolj nekaj trsi. Samo če se bomo vsi držali preventive, k njej pa kaže pristopiti sistemsko, bomo preprečili širjenje te za vinsko trto usodne bolezni.« Senka Dreu 9 QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX ò 4FHQWUX Y 3XKRYL ò MH ũH YVH Y ]QDPHQMX SUD]QLND ]DOMXEOMHQLK =D URPDQWLËQR YDOHQWLQRYR VR SRVNUEHOL V SULYODËQR QDJUDGQRLJURYNDWHULERVWHODKNRVYRMLPOMXEOMHQLPGDPDPDOLJRVSRGRPSULVOXũLOL OHSHQDJUDGH=DSULYODËQHYDOHQWLQRYHNRŕDULFHYYUHGQRVWLSRHYURYVWDSRVNUEHOD QDMYHËMLVORYHQVNLWUJRYHF7XŕLQ'URJHULMD7Xŕ Za sodelovanje v nagradni igri je treba na Facebook strani Qcentra Ptuj poiskati objavo Valentinove ƒ‰”ƒ†‡ ‹‰”‡ǡ Œ‘ †‡Ž‹–‹ ‹ ˜æ‡«ƒ–‹Ǥ‘‡–ƒ”Œ—‘œƒ«‹–‡•˜‘Œ‘ ƒŒ†”ƒāŒ‘‘•‡„‘ǡ‹„‹Œ‹ƒ‡‹Ž‹ ƒ‰”ƒ†‘Ǥ ~‡•‡ ŽƒŠ‘ •˜‘Œ‹ ‘捋 ’”‹•Ž—ā‹–‡ ’‡– ‘惔‹  ƒŒ˜‡«Œ‡‰ƒ •Ž‘˜‡•‡‰ƒ –”‰‘˜ ƒ —æǡ ˜ ƒ–‡”‹Š „‘†‘ ‹œ„”ƒ‡ •Ž‘venske dobrote. Za moške so ’”‹—æ— ‹œ„”ƒŽ‹ ˜”Š—•‡ ‹œ†‡Ž‡ po recepturi Ane Roš – široke rezance z brinovimi jagodami, Š”—•–ŽŒƒ˜‡ ’‹”‹‡ ”—Š‡ǡ ‰”ƒ‘Ž‘ œ „—«‹‹ •‡‡‹ǡ Š”—•–ŽŒƒ˜‘ karamelizirano pokovko, omako • ’ƒ”ƒ†‹ā‹‘ǡ ‘ƒ‘ œƒ ƒtrgano svinjino, pa tudi sadna ƒƒœƒ ‹œ •Ž‘˜‡•‹Š „‘”‘˜‹  • kandiranimi limonami ter iz slo˜‡•‡ Š”—捇Ǥ  ‘惔‹ ‹ •‘ æ‡ ‘„— ŠƒȂŠ”—捃œƒŒ†‘‹’‡Š–”ƒ‘ǡŽƒ—Šƒ«‡–‡”•ƒ†‘ pivo gose z višnjami. Moški boste •˜‘Œ‹†ƒƒŽƒŠ‘’”‹•Ž—ā‹Ž‹’‡– ‘惔‹ ”‘‰‡”‹Œ‡—æǡ˜ƒ–‡”‹Š•‘ kondomi, lubrikant in vibrator. Nagradna igra bo na Facebook ’”‘ƤŽ— ‡–”ƒ–—Œ’‘–‡ƒŽƒ‘† ͺǤ†‘͸ͶǤˆ‡„”—ƒ”Œƒ͸Ͷ͸͸Ȃ–ƒ”ƒ– „‘–—†‹’‘–‡ƒŽ‘ā”‡„ƒŒ‡ƒ‰”ƒjencev. Naj bo letošnje valentinovo še ’‘•‡„‡Œ ”‘ƒ–‹«‘ Ȃ •  ‡trom Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje 12 stran 12 petek z 4. februarja 2022 Spodnje Podravje z Neenakopravni položaj ravnateljev manjših šol Knjigarnica Dekle, ki se ni balo medvedov »Kako žlahtna knjiga,« sem vzkliknila! Kako lepo je, ko se srečata ljudska pravljica in deveta umetnost. Kot nalašč ob kulturnem prazniku! Še lepše pa je, da je v tej knjigi med trojico avtorjev našega mesta žlahtni list, pomislim navdušeno ob branju in gledanju novitete zavoda Stripolis iz Ljubljane z naslovom Dekle, ki se ni balo medvedov. Že naslov je v teh časih, ko se medvedom v našem Podalpju ne godi najbolje, pa tudi dekleta se ne bi mogla posebno hvaliti s položajem v deželici, že sam naslov je presneto vabljiv in pomenljiv. Ampak gre za albansko pravljico, ki jo pripoveduje mojstrica pripovedovanja Špela Frlic, po njej je scenarij oblikoval prav tako mojster, stripar in filozof Izar Lunaček, torej je to stara, stara narodna pravljica. A v povsem novi srajci, v srajci srečne knjige lahko mirno zapišem. Likovno podobo ji je nadela Ptujčanka Dora Benčevič. Morda se boste, dragi bralci teh vrstic, zmrdovali nad rabo besedne zveze »nadela podobo«, a nadeti podobo pojmujem v najboljšem smislu, kakor šivilja izbere blago, vzorec, barve, kroji, šiva, prilagaja, zakriva pomanjkljivosti in poudarja hvalevrednosti ter upošteva namen oblačila in še kup drugih činiteljev, tako likovnik, ki ustvarja strip, izbira, niza, oblikuje, komponira literarno besedilo z likovnimi podobami, izrazili, barvami … Trojica Lunaček, Benčevič, Frlinc je odlično ujela in poudarila bistvene elemente albanske pripovedke, še več, pripoved so začinili, popoprali, aktualizirali, še bolj zviharili z elementi humorja, ki se v stripovskih podobah bohoti na vsa usta. Podoba rdečelasega in rdečebrkega očeta, ki mu oči uokvirjajo košate črne obrvi in se mu čelo guba v mukah, saj sam skrbi za tri hčere, je smešno tragična, ko zre skozi okno sobice. Za hrbtom so njegove deklice, srednja se igra z avtomobilčkom, ta večja pometa, ta manjša še komaj stopiclja, a že ima skoraj zmajski pogled. In oprema njihovega domovanja ni nič starodavna. Ta starejša hči se je oblekla v fantovska oblačila in je očetu naznanila, da gre v svet. Pazite: bila je stara petnajst let! Hm, saj ne vem, ali samo moje oči tako vidijo, ampak oče odgovarja, naj ne hodi, ker svet je poln nevarnosti in povsod prežijo medvedi. Ob tej očetovi opazki mi je oče genska mešanica Stalina, ki ima cankarjanski pramen las na čelo, frizura je še malo einsteinovska, obrvi pa delujejo hudo moške in hkrati tiste znamenite slikarke Fride Kahlo. Deklič pa, zdaj preoblečena v fanta, izgleda tako »slovenceljsko« (Joj, a sem že pod vplivom volilnega super leta, pomislim ob teh vrsticah.) Dekle je odjahalo z goratega in širnimi gozdovi poraslega gorovja, seveda, bila je prestrašena in je le oprezala za medvedi. Ko je dorasla druga hči, se je zgodba ponovila. Z medvedom, begom in strahom. Zdaj podoba te okrnjene familije kaže ta starejšo hči, kako lepo za štedilnikom kuhalnico vrti, ta druga se oblači v fantovska oblačila, najmlajša pa se tokrat igra z vlakcem in zvito pogleduje sestro, ki se odpravlja na pot. Seveda se zgodba ponovi. Tretja hči je rdečelaska, kot oče, in njena frizura je tudi drugačna, z dvema figama na vsaki strani. In tako me je spomnila na znamenito posebnico in nepokornico Piko. Tretja sestra na začudenje ostalih reče, da se medvedov ne boji in naj ji oče denar in meč priskrbi za na pot. Toda … Niti misliti si ne morete, cenjeni bralci, kaj se je naprej zgodilo! Preberite sami! Dora Benčevič podpisuje še dve monografski publikaciji: Esenca umetnika (Posebna izdaja revije Stripburger, 2021) in je soavtorica stripovskega albuma Orial: zlati osli in oslice (2021). Kot vabilo k branju navajam še, da na zunanji strani zadnje platnice piše, da je Špela Frlic ena naših najboljših pripovedovalk, ki je to nenavadno štorijo priredila po albanski ljudski pravljici in je s svojo živo pripovedjo povsem očarala Izarja Lunačka, stripaša in strip aktivista, ki je nemudoma zrisal scenarij ter ga v risanje ponudil Dori Benčevič, strmo vzhajajoči avtorici domačega stripa. Nastala je ta knjiga, naj vam gre v slast! Sicer pa še spomnim, da najdete v vaši najbližji knjižnici stripe na policah z UDK oznako 084. Te police so vedno bolj polne imenitnega branja, saj zadnja leta tudi pri nas postaja strip pomembna in priljubljena literarna oblika. Naj vam bo branje strastno in slastno! Liljana Klemenčič Slabše plačani kot nekateri učitelji Ravnatelji manjših šol že vrsto let opozarjajo, da so v neenakopravnem položaju v primerjavi z ravnatelji velikih šol. Kljub temu da so nekatera dela ne glede na velikost šol za vse enaka, niso upravičeni do pomočnika, njihove plače so za okoli 20 odstotkov manjše, prav tako so dodatno obremenjeni z obveznimi urami pouka v razredu. V času epidemije so se njihove zadolžitve še povečale: organizacija dela, vsakodnevno spremljanje ukrepov, komunikacija z zaposlenimi in starši, vodenje evidenc, poročanje na NIJZ in MIZŠ … »Za vse našteto je včasih ena oseba premalo. Na večjih šolah nekatere stvari prevzamejo pomočniki ravnateljev, na manjših pa moramo vse naloge opraviti sami, velikokrat še tajniška dela. Za ravnatelje, ki morajo še poučevati, je to velika obremenitev. Seminarji, sestanki in druge obveznosti velikokrat sovpadajo z urnikom poučevanja, kar je včasih težko uskladiti. Zato bi bilo nujno ukiniti dodatno delovno obveznost (poučevanje),« je poudarila Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev ptujskega območja. Ravnatelji manjših šol zato vse bolj pogrešajo pomoč pomočnika. Do njega so upravičeni samo v primeru, če ob šoli deluje še vrtec. Pomočnik ravnatelja pa je glede na določila lahko imenovan samo na tistih šolah, kjer je 18 oddelkov ali več. Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje pri 38, tretjega pa pri 58 oddelkih. Bo MIZŠ odpravilo učno obveznost? Združenje ravnateljev, SINDIR (Sindikat direktorjev na področju šolstva, posamezni aktivi ravnateljev in druge skupine) so na Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport (MIZŠ) že večkrat naslavljali pobude, da bi ravnateljem manjših šol odpravili normativno določeno učno obveznost. Na šolskem ministrstvu tovrstne zahteve sicer razumejo, vendar bi morali zanje najprej zagotoviti dodatna proračunska sredstva, ki pa jih vsaj za zdaj ni na razpolago. Ravnatelj osnovne šole z manj kot 16 oddelki ima tako v okviru delovne obveznosti določeno učno oz. obveznost drugega strokovnega dela (svetovalno delo, delo knjižničarja, računalnikar-organizator informacijskih dejav- Foto: ČG Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev ptujskega območja, se zavzema za ukinitev učne obveznosti ravnateljev manjših šol. nosti in delo organizatorja šolske prehrane). Kot so še pojasnili na MIZŠ, ima lahko ravnatelj poleg predpisane tedensko še največ za pet ur povečano učno obveznost (pouk obveznih in izbirnih predmetov). Učiteljeva plača ponekod za 200 evrov presega ravnateljevo Plače ravnateljev so odvisne od števila oddelkov in enot, ki so vključene k matični šoli. To posledično pomeni, da so ravnatelji manjših šol razvrščeni sorazmerno v nižji plačni razred, kot ravnatelji večjih šol. »Delo, ki ga opravljamo, pa ni enako temu sorazmerju, saj so dela in naloge enake za vse, le da se nekatere razlikujejo po obsegu. Po navedbah sindikata ima ravnatelj manjše šole pri povsem enakem opisu del in nalog za dobrih 20 odstotkov nižjo plačo v primerjavi z ravnateljem velike šole. Ob tem pa ima predpisano še učno obvezo,« je pojasnila Kore- Foto: arhiv ŠT Katere šole so kategorizirane kot »manjše«? Manjše šole v Sloveniji so enooddelčne z do 9 oddelki oziroma manj kot 200 učenci. Manj kot 200 učencev: 89 šol Manj kot 150 učencev: 59 šol Manj kot 100 učencev: 22 šol Manj kot 50 učencev: 6 šol zov in izpostavila, da pa imajo ponekod tako ravnatelji manjših kot srednje velikih šol nižje plače kot nekateri strokovni delavci. Ravnatelj je namreč plačan po individualni pogodbi (ne glede na opravljeno delo) in zato ni upravičen do nobenega dodatka. Plača se mu Merila za določanje učne obveznosti ravnateljev Število oddelkov 8 oddelkov in manj 9 do 10 oddelkov 11 do 12 oddelkov 13 do 14 oddelkov 15 do 16 oddelkov Ure pouka 6 5 4 3 2 Učna obveznost Ure podaljšanega bivanja 7 6 5 4 3 Ure drugega strokovnega dela 12 10 8 6 4 Koliko znaša povprečna plača ravnateljev manjših šol Najmanjša izplačana plača ravnatelja z vsemi pripadajočimi dodatki je bila v novembru 2021: 2.745 evrov bruto. Povprečna plača ravnateljev najmanjših šol znaša 2.980 evrov, srednje velikih šol 3.293 evrov in največjih šol 3.583 evrov bruto. Vir: MIZŠ Foto: ČG Ravnatelji manjših šol so slabše plačani tako v primerjavi z ravnatelji večjih šol kot nekaterimi strokovnimi delavci. izračuna ob nastopu mandata in je pet let popolnoma enaka ne glede na obseg dela. »Najbolje plačani učitelji dosegajo najslabše plačane ravnatelje. Slednji so namreč uvrščeni od 47. do 53. plačnega razreda, v 47. plačnem razredu pa je na primer učitelj razrednik-svetnik. Strokovni delavci z najvišjimi nazivi in razredništvom so s plačnimi razredi izenačeni z ravnatelji najmanjših šol, poleg tega so učitelji upravičeni še do dodatnega plačila interesnih dejavnosti, ur DSP, nadomeščanj, povečanega obsega dela, zato lahko njihova plača presega plačo ravnatelja tudi za več kot 200 evrov neto. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 13 Ljudje in dogodki petek z 4. februarja 2022 13 Slovenija, Ptujsko z Bobri se vse bolj množijo Zaradi bobrov so v preteklosti tudi ubijali Bobre so v Sloveniji iztrebili v 17. in 18. stoletju zaradi čezmernega lova. Po zaslugi sosednje Hrvaške, kjer so jih ponovno naselili, so se na naše ozemlje vrnili po 200 letih v letih 1998/1999. Zdaj o njihovi prisotnosti poročajo že skoraj iz vseh porečij in tudi že pritokov, kjer se hranijo z zelišči, različnimi rastlinami, drevesi in grmi. Tudi na Ptujskem, zlasti še ob reki Dravi in njenih pritokih, jih je vse več, prav tako na Ptujskem jezeru. Zaradi naraščanja števila bobrov pa je vse bolj v osredju tudi vprašanje sobivanja. Tudi zato je nujno ozaveščanje o tej živalski vrsti in o njenem pomenu za naravo kot tudi sprejem ustreznih ukrepov. Povsod, kjer se naseljujejo, bobri pridno drvarijo. Lotevajo se zlasti manj vrednih drevesnih vrst. Njihov kopenski domet je skromen, od vode, kjer se počutijo najbolj varne, se oddaljijo za največ 15 do 20 metrov. Za zaščito svojega pridelka na poljih pa bo človek največ naredil sam, če ne bo posegal v zaščiteni obvodni pas. S svojo aktivnostjo postaja bober v vodnih ekosistemih ključna vrsta, ki izbolj- šuje habitate za vodni živi svet kot okoljski inženir. Bober je aktiven ponoči, podnevi ga ni mogoče videti. Opazne pa so posledice njegove aktivnosti. Za bobrišče je zelo pomembna gradnja jezov, pri kateri porabijo vse, kar jim pride pod tačke. Z njimi na svojstven način uravnavajo stalen vodostaj in skrbijo za varnost. Sicer pa se najbolje počutijo v vodi z gladino med 80 in 100 cm. Voda za jezom jim predstavlja tudi varen dostop do hrane in enostavnejši prenos gradbenega materiala, razložijo poznavalci bobrov, zavarovane živalske vrste, nadvse pomembne za vzdrževanje ekosis- tema mokrišč, ki vse bolj izumirajo. Ustvarjajo namreč ugodne habitate številnim vrstam in tako skrbijo za biotsko pestrost. V Sloveniji se trenutno še ne izvaja intenzivni monitoring te živali. Sicer pa so le redke živali tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev kot ravno bobri. Vplivali so tudi na gospodarstvo in zgodovino neke dežele. Celo vojne so izbruhnile zaradi posesti nad lovišči bobrov. Med Francijo in Indijanci celo vojna, ki je poznana kot desetletna vojna. Bobri pa imajo tudi naslov v slovenski literaturi. Pisatelj Janez Jalen je svoj najbolj znani roman naslovil z Bobri. Foto: Črtomir Goznik Bobri so se ponovno naselili tudi ob reki Dravi in njenih pritokih, tudi na Ptujskem jezeru. Grofa Herbersteina umorili, ker se je zavzemal za bobre Foto: Črtomir Goznik Časopis za zgodovino in narodopisje, v katerem so opisani spori med gospoščinama Ravno polje in Vurberk, ki so pripeljali do smrti grofa Jurija Günterja Herbersteina. Iz naše zgodovine pa so znani predvsem spori med gospoščinama Ravno polje in Vurberk, ki so nastajali predvsem zaradi jezov, ribolova ter tudi lovljenja bobrov ob rokavih Drave in lokah. Četudi sta baron Ivan Kristjan Galler, gospod v Ravnem polju in Šentjanžu na Dravskem polju, in grof Jurij Günter Herberstein, gospod na Vurberku, sklenila, da zaradi raznih sporov, ki sta jih podedovala od prejšnjih lastnikov in so v 60. letih 17. stoletja prerasli v množične tožbe, dosežeta dogovor o medsebojni poravnavi, so se spori po krajšem zatišju nadaljevali. Še posebej pa po smrti barona Gallerja, ki se je v omenjenem dogovoru tudi odpovedal lovu na bobre. Grof Herberstein se je sicer zavzemal za ohranjanje največje slovenske kolonije bobrov ob rokavih Drave in lokah med Mariborom in Ptujem. Po smrti Gallerja je grof Herberstein večkrat dal porušiti jez na Loškem potoku, večkrat pa je tudi nasilno vdrl na posestvo Šentjanž. Vrhunec pa so spori dosegli 31. maja leta 1677, ko so kmetje iz vasi Loka, Rošnja in Starše v spopadu ob jezu na Loškem potoku ubili grofa Jurija Günterja Herbersteina, ki se je zavzemal za bobre. O tem je v svoji diplomski nalogi pisala Saša Vochl z Gozdarskega inštituta Slovenije. V tistem času so si lahko podložniki les za kurjavo dobivali samo iz manj vrednih obrečnih gozdov, v katerih pa so za svojo hrano in gradnjo jezov in bobrišč drevesa podirali tudi bobri. Bobri so bili torej pri pridobivanju lesa neposredna konkurenca tlačanom in lahko si mislimo, kaj se je zgodilo z njimi, če so bili zaradi tega pripravljeni najprej ubiti svojega gospodarja. Podrobneje pa je o tem v časopisu za zgodovino in narodopisje, izdajatelja Univerze v Mariboru in Zgodovinskega društva Maribor, letniku 75, leta 2004, z naslovom Iz zgodovine Ravnega polja, pisal Sašo Radovanovič, kustos zgodovinar Pokrajinskega muzeja Maribor. Kljub dolgim sodnim postopkom so se nasprotja med gospostvoma Vurberk in Ravno polje glede ribolova in postavljanja jezov na reki Dravi nadaljevala. Iz Gradca je zato posredoval komisar, ki si je ogledal sporne kraje ob reki Dravi ter tajnemu svetu in deželnemu glavarju Štajerske poslal poročilo in predlog rešitve spora med obema gospoščinama. MG Slovenija z Enkratna pomoč kmetom zaradi dražjih energentov Trnovska vas z Občinska uprava zaprta za stranke V obliki avtomatskega pavšala Ujeti v objem omicrona Po nedavno sprejetem zakonu o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu bo vlada med kmete razdelila 25 milijonov evrov. Zaradi povečanega števila okužb s covidom-19 so bili v Trnovski vasi primorani občanom zapreti vrata občinske uprave. Foto: SD Za omilitev posledic podražitve energentov bodo kmetje prejeli državno pomoč, sadjarji 138 evrov po hektarju trajnega nasada. Finančno nadomestilo je predlagalo kmetijsko ministrstvo, saj so ena od posledic epidemije občutno dražji energenti in zlasti mineralna gnojila, kar je kmetom povzročilo več stroškov pri kmetijski pridelavi, ki jih vsaj za zdaj ne morejo poračunati pri prodaji svojih pridelkov. 25 milijonov evrov, kolikor jih je vlada v proračunu zagotovila za ta namen, bo med kmete razde- ljenih v obliki pavšala po hektarju obdelovalnega zemljišča. Tako bo 49 evrov znašala pomoč za hektar travnikov, 108 za hektar njiv in 138 za hektar trajnih nasadov. Največja skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi, za katera je mogoče dobiti pomoč, znaša 100 hektarjev, upravičenec do finančnega nadomestila pa mora imeti najmanj hektar travnikov, vsaj četrt hektarja kakšnega trajnega nasada ali pol hektarja njiv. Postopek za pridobitev pomoči je poenostavljen in kmetom ne bo treba vlagati zahtevkov zanjo, pač pa jim bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja na dom poslala informativne odločbe, ki jih bo pripravila na podlagi dostopnih podatkov iz uradnih evidenc. SD Da bo zadnja različica novega koronavirusa očitno res temeljito zaokrožila v populaciji, pri tem pa glede okužb ne bo delala razlik med necepljenimi in cepljenimi, dokazuje tudi primer iz trnovske občinske uprave. Z omicronom se je namreč okužilo več članov kolektiva, tako tistih v pisarnah kot onih v režijskem obratu. »Ker nima smisla, da se šalimo s širjenjem okužbe, smo se odločili upravo zapreti za stranke,« je dejal župan Alojz Benko, ki se ga je koronavirus lotil že drugič, in to kljub cepljenju. »Na srečo za zdaj nima nihče težjega poteka bolezni, upam, da tako tudi ostane.« Čeprav je občinska uprava fizično zaprta, pa lahko občani nujne zadeve še vedno uredijo po telefonu, elektronski ali klasični pošti. Izbruh okužb v majhnih občinah z malo zaposlenimi sicer povzroča Foto: SD Zaradi izbruha okužb z omicronom so vrata občinske uprave v Trnovski vasi za občane do nadaljnjega zaprta. precej težav pri izvajanju vsakodnevnih obveznosti, med katere sodijo tudi obračuni plač. SD Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 Zdravstveni globus 14 stran 14 petek z 4. februarja 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Revma ni le bolezen starejših ljudi – 2. del V predhodnem prispevku ste lahko prebrali o revmi, bolezni z več obrazi, ki prizadene tako starejše kot otroke. Pomembna je zgodnja diagnostika in začetek zdravljenja ter aktivno sodelovanje bolnika. Poznamo več kot sto različnih revmatskih obolenj, ki jih umestimo v pet večjih skupin. Nekatere med njimi prizadenejo tudi otroke. Mladostniški artritis oziroma juvenilni idiopatski artritis je zelo pogosta kronična bolezen pri otrocih, takoj za atopijskim dermatitisom in astmo. Za bolezen so značilne bolečina, oteklina in omejena gibljivost sklepov. Juvenilni zato, ker se pojavi v otroštvu, idiopatski pa, ker ne poznamo natančnega vzroka bolezni. Bolezen se najpogosteje pojavi v zgodnjem otroštvu, med 2. in 4. letom starosti, ali v puberteti. Postavitev diagnoze je zahtevna, ker otroci ne znajo opisati bolečine in drugih znakov. Pomembno je opazovanje otrok in spremljanje njihovega razpoloženja. Med znaki se pogosto pokažejo otečeni sklepi (komolec, zapestje, koleno, gleženj), največkrat zjutraj, preden se otrok razgiba. Juvenilni idiopatski artritis je najverjetneje posledica nepravilnega odziva imunskega sistema. Ta nas varuje pred povzročitelji bolezni, ča pa se nepravilno odziva in ne loči med tujimi in lastnimi celicami, to privede do avtoimunih bolezni, med katere uvrščamo tudi t. i. otroško revmo. Zdravljenje bolezni je pomembno za razvoj otroka. V nasprotnem primeru pride okvare sklepov, deformacij in do zmanjšanja mišične mase. Specifičnega zdravila ni. Cilj zdravljenja pa je zmanjšati bolečino, okorelost, COLOR CMYK Foto: Arhiv M24 preprečiti okvare sklepov in kosti, preprečiti nastanek deformacij, izboljšati gibljivost in omogočiti normalen razvoj in rast otroka. Žal imamo tudi med otroki primere trdovratne bolezni in slabega odziva na zdravila. To pomeni, da je kljub zdravljenju prisotno vnetje. Pomemben napredek v zdravljenju so prinesla biološka zdravila. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. In tudi pri otrocih je pristop k zdravljenju individualen, prilagojen fazi oziroma aktivnosti bolezni. Pri zdravljenju sodelujejo različni strokovnjaki, in sicer zdravnik pediater, specializiran za zdravljenje revmatičnih obolenj, ortoped, fizioterapevt, delovni terapevt. Področje zdravil in njihove pripreva ter svetovanje o pravilni uporabi vključuje tudi farmacevte. Pri otrocih je pomembno tudi sodelovanje staršev. Specifičnega zdravila za zdravljenje otroške revme ni. Osnova zdravljenja so tudi pri otrocih nesteroidna protivnetna zdravila (naproksen, ibuprofen), sja lajšajo bolečino in zdravijo vnetje. Če je prizadet samo en sklep ali manjše število sklepov, lahko uporabijo tudi injekcijo kortikosteroida v sklep, običajno v kombinaciji z drugimi zdravili. Med zdravili drugega reda, ki se največkrat kombinirajo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, je najpogosteje uporabljen metotreksat. Do nastopa učinka lahko traja več tednov ali mesecev, zato naj otrok zdravljenja nikar ne prekinja. Najučinkovitejša protivnetna zdravila so kortikosteroidi, vendar je njihova uporaba zaradi neželenih učinkov časovno omejena. Kot že omenjeno, v zadnjih letih tudi otroški artritis zdravijo z biološkimi zdravili. Na voljo je več različnih zdravil, z različnimi prijemališči (faktor tumorske nekroze, interlevkin 1 in 2, limfociti T). Izbor je odvisen od bolezni in potencialnih neželenih učinkov. Nujen del zdravljenja otroških revmatskih obolenj je tudi fizioterapija, saj je ohranjanje gibljivosti sklepov izjemnega pomena. Fizioterapija oziroma usmerjene vaje pomagajo tudi pri zmanjševanju okorelosti, preprečevanju deformacij sklepov ali poškodb mišic. Mnogi so danes naklonjeni alternativnim pristopom k zdravljenju. Naj samo opozorim, da brez posveta z otrokovim zdravnikom nikakor ukinjati zdravil ali kakorkoli spreminjati terapije. Posledice so lahko hude. Pred kakršno koli alternativno obliko zdravljenja se predhodno posvetujte s pediatrom revmatologom. Nekatere oblike so komplementarne in jih lahko uporabi, a nič brez vednosti zdravnika. Zdravljenje naj traja tako dolgo, da se bolezen popolnoma pozdravi. Praviloma mora biti otrok oziroma mladostnik vsaj 6–12 mesecev brez znakov bolezni. Trajanja bolezni ni možno napovedati, prav tako obstaja tveganje za ponovni zagon bolezni. Dobra novica je, da so v Sloveniji na voljo vsi sodobni pristopi k zdravljenju juvenilnega idiopatskga artitritisa, kar omogoča otrokom zdrav razvoj in kakovostno otroštvo. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Družinski zdravniki opozarjajo na čakajoče necovidne bolnike Foto: Arhiv M24 Družinski zdravniki oskrbujejo bistveno več covidnih bolnikov, kar je bolnikom z osnovnimi boleznimi onemogočilo dostop do zdravnikov, je opozorila direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Zato pozdravljajo nov protokol testiranja, ki da bo necovidnim bolnikom omogočil ustrezen dostop do diagnostike. Okuženi z novim koronavirusom, ki imajo lažji potek bolezni, bodo odslej »nammreč sami vodili svojo bolezen in dostopali do diagnostike mimo izbranega zdravnika, saj večina bolnikov glede na potek bolezni izbranega zdravnika ne potrebuje. Po novem protokolu bo namreč za potrditev okužbe dovolj pozitiven hitri antigenski test, na brezplačno PCR-testiranje pa bo mogoče le še z napotilom zdravnika. Zdravniki na primarni ravni zato računajo na razbremenitev na tem področju. Do zdaj so namreč imeli ogromno klicev covidnih bolnikov in niso zmogli dovolj dobro oskrbeti ljudi z ostalimi boleznimi. Zato zaznavajo daljšanje čakalnih dob v primarnem zdravstvu. Čim prej bi radi začeli tudi s preventivo. Pediater Denis Baš je dejal, da tudi pediatri podpirajo spremenjen protokol testiranja. Pri otrocih, ki so simptomatski ali asimptomatski, namreč pozitiven izvid hitrega testiranja res pomeni koronavirusno okužbo in lahko lažji potek bolezni preživijo doma. Vsi otroci, ki pa imajo tveganja za hujši potek ali mlajši od šest mesecev, pa bodo še naprej napoteni na PCR-testiranje in posvet s pediatrom. Vsi ostali, ki ne potrebujejo obravnave, naj opravijo hitri antigenski test in ob pozitivnem rezultatu ostanejo v izolaciji, ter naj ne hodijo v šole in vrtce. sta Pomagajmo si Nad vrasel noht s pripravki iz vaše shrambe Dobro je vedeti Vrasel noht je zelo pogosta in neprijetna težava, ki pa jo lahko velikokrat rešite s pomočjo naravnih pripravkov. Zima in z njo mrzlo vreme ne vplivata najbolje na kožo. Nedvomno je v hladnem delu leta treba povečati hidratacijo, da bi ostala mehka in zdrava. Zlasti so na udaru roke, natančneje nohti. Prav pozimi se namreč največkrat pojavijo zanohtnice, ki niso samo neprijetnega videza, temveč so tudi boleče. Če opazite vraščanje nohta dovolj zgodaj, obstaja precejšnja možnost, da lahko stanje razrešite kar sami. Predstavljamo vam izjemno učinkovite naravne rešitve, ki so vam na voljo. dnevno, dokler se koža ne zaceli. Še ena možnost uporabe je, da košček bombažne vate prepojite z jabolčnim kisom, ga namestite na noht, ki vam povzroča težave, in oblepite z obližem. Po približno dveh urah obliž odstranite. Grenka sol Grenka snov je znana po tem, da pomiri kožo in pospeši njeno celjenje. Tako vam lahko pomaga tudi pri vraslem nohtu. S pomočjo grenke soli lahko zmehčate kožo in lažje odstranite noht, ki se je vrasel v kožo, ter preprečite vnetje. V manjšo plastično kad, ki ste jo napolnili s toplo vodo, dodajte žlico grenke soli. V mešanici namakajte prizadeti prst pol ure in ga nato osušite. Kopel si privoščite trikrat Jabolčni kis Zaradi antiseptičnega in protivnetnega delovanja je jabolčni kis kot nalašč tudi za vse, ki imate težave z vraslim nohtom. Jabolčni kis uničuje škodljive bakterije, zato bo poskrbel, da bo ostalo prizadeto območje čisto in da se bo koža hitreje zacelila. Priporočamo vam, da jabolčni kis dodate topli vodi in si privoščite kopel za stopala oziroma dlani, ki naj traja približno pol ure. Nato se dobro obrišite in postopek ponovite dvakrat do trikrat OLIVNO OLJE: Zmešajte enaki količini lanenega in olivnega olja ali četrtino žličke olivnega olja in vsebino kapsule vitamina E. Kapljico ali dve mešanice utrite v noht in njegovo okolico ter masirajte, dokler koža ne vpije vse maščobe. Že po nekajkratni negi boste opazili izboljšanje. OLJE SIVKE: Žličko naravne gline v prahu, žličko olivnega olja in tri kapljice eteričnega olja sivke zmešajte v homogeno zmes ter jo prestavite v manjšo embalažo s pokrovčkom. Vsak dan vsaj enkrat z majhno količino kreme masirajte kožico okoli nohta, kjer se je pojavila zanohtnica. OLJE LIMONE: V posodi nad soparo stopite žličko kakavovega in žličko karitejevega masla. Mešanico med mešanjem ohladite na sobno temperaturo in ji dodajte še žličko rastlinskega glicerina, pol žličke olja vitamina E (ali lanenega olja) in 10 kapljic eteričnega olja limone. Pripravek vsak večer pred spanjem nanesite na zanohtnico. ali štirikrat tedensko, dokler ne opazite izboljšanja stanja. Kurkuma Foto: Dreamstime/M24 Snov, imenovana kurkumin, ki jo najdemo v kurkumi, je izjemno blagodejna za naše zdravje, saj deluje protivnetno in protibakterijsko. Kurkuma je odlična tudi za spopadanje z vraslim nohtom. Ublažila bo bolečino in preprečila otekanje oziroma vnetje. Pol žličke kurkume v prahu zmešajte z malce gorčičnega olja, da dobite pasto. S to pasto namažite prizadeti predel in ga zaščitite z obližem. Postopek ponovite najmanj dvakrat dnevno (vsakič zamenjajte obliž z novim, čistim). Ponavljajte, dokler se koža ne zaceli, kar se po navadi zgodi v približno treh dneh. Mojca Kopriva Štajerski TEDNIK petek z 4. februarja 2022 petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Za kratek čas 15 Je relativno nova pasma, ki se je v 60. letih prejšnjega stoletja pojavila v ZDA v Philadelphiji, kjer je neka vzrediteljica siamskih mačk v svojem leglu siamk odkrila tri mucke z belimi tačkami, kar pa je za siamke nedopustna lastnost. Vseeno jo je videz teh muck zelo pritegnil, zato jih je križala z dvobarvno ameriško kratkodlako mačko in vzredila to pasmo, ki je še danes izjemno redka. Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Odpravili se boste v družbo, poiskali tiste dejavnosti, ki vas veselijo, in obnovili kontakte iz preteklosti. Postali boste bolj prožni in ne nazadnje tudi občutljivi. Počasi in s posebnim občutkom spoznavate skrite talente v sebi. Bodite odprti, kajti čas novosti se bliža. BIK (21. 4. – 20. 5.) Ljubezensko življenje bo v ospredju in tako boste precej uživali. Partnerjeva navzočnost vam bo koristila in pridobili boste nove smernice za naprej. Dnevi bodo minili v znamenju notranje samopotrditve in spoznali boste, da ste na pravi poti. Umetnost bo pesem za dušo! DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Njeno telo je mišičasto in s srednje dolgim repom. Samec tehta do 5,4 kg, samica pa je veliko lažja. Glava je zaobljene trikotne oblike in s srednje dolgim nosom ter koničastimi uhlji. Oči so velike, mandljaste in temno modre. Kratka in gladka dlaka je modrikasto bela in s temnimi, sivomodrimi poudarki siamskega tipa. Je živahna, ljubezniva, vdana in dobrovoljna mačka. NOURI, Michael - ameriški filmski igralec, TROMS - provinca na severu Norveške, WALLACH, Eli - ameriški filmski igralec Na delovnem mestu boste končno dobili priložnost in se boste tudi zelo izkazali. Dobro se boste počutili ob misli, da imate v roki tako škarje kot tudi platno. Zanimivo bo videti le, kakšna bo končna umetnina. Gradite na majhnih stvareh in ne pozabite na razvijanje notranjega otroka! RAK (21. 6. – 22. 7.) Sveta Trojica z Med 12 finalistkami za zlati kamen 2022 Občutili boste posebno energijo, ki pripoveduje zgodbo o življenju in ljubezni. Se vam ne zdi, da je potrebno tako malo, da ste lahko srečni? Notranja modrost se bo širila in tako boste pridobili več ugodnih in pomembnih rezultatov. V službi boste uspešni v skupinskem delu. Upajo na zmago za vzhodno Slovenijo Občina Sveta Trojica se je uvrstila v najožji izbor za letošnji naslov razvojno najprodornejše občine leta. Med finalistkami nagrade zlati kamen, lani je laskavo prvo mesto pripadlo Novi Gorici, se je znašlo 12 občin, in sicer Ajdovščina, Bled in Bovec iz zahodne Slovenije, Loški Potok, Medvode in Vodice iz osrednje in jugovzhodne Slovenije z Notranjsko, Dravograd, Laško in Solčava iz regije od Koroške do Posavja ter Dobrovnik, Lovrenc na Pohorju in Sveta Trojica v Slovenskih goricah iz vzhodne Slovenije. Razglasitev nagrad je načrtovana za 15. marec v ljubljanskem hotelu Mons. Kot pravijo v podjetju Planet GV, so letošnji izbor prilagodili volilnemu letu. »Strokovni svet se bo posebej osredotočal na razvojne premike v času zadnjega mandata s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju, prilagajanju občin glede na klimatske spremembe ter vključevanju prebivalcev v odločanje. Primerjal bo tudi dosežke občine s predvolilnimi obljubami in tako ugotavljal, do katere mere so bile te obljube izpolnjene. Lotili smo se dveh novih prijemov: analize preboja, s katero bomo primerjali stanje pred začetkom mandata s tistim v zadnjem obdobju mandata, ter LEV (23. 7. – 22. 8.) Zvezde bodo žarele na nebu in vi na zemlji. Največje uspehe v tem tednu lahko pričakujete glede denarja. Naredili boste načrt in pridobili moč, da ga izpeljete v tisti luči in pričakovanjih, kot si ga želite. Vlekli boste niti iz ozadja in pridobivali na lastni samopodobi. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: SD Za naslov razvojno najprodornejše občine leta v vzhodni Sloveniji se poleg Dobrovnika in Lovrenca na Pohorju poteguje tudi Sveta Trojica v Slovenskih goricah. analize transparentnosti in vključevanja občanov v odločanje.« V Sveti Trojici so uvrstitve v finale Zlatega kamna seveda zelo veseli. »Pomeni, da smo na pravi poti stran 15 in da občanom pred volitvami nismo 'prodajali megle', kot nam je kdo očital, ampak stojimo za tem, kar smo si zadali in to tudi uspešno uresničujemo,« je dejal župan David Klobasa, ki bo držal pesti, da se med tremi kandidatkami iz vzhodne Slovenije najbolje odreže prav njegova Sveta Trojica. SD Kontakti z ljudmi vas bodo osrečili, in čeprav ste po naravi prepričani, da imate vedno vi prav, se boste tokrat ušteli, kajti pomoč bo še kako dobrodošla in koristna. Čaka vas veliko prijetnosti, majhnih pozornosti in harmonije. Ogenj ljubezni bo ogrel vaše srce. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Notranja občutljivost bo nekaj, kar bo treba v tem obdobju sprejeti. Ne borite se proti sebi, ampak vzemite življenje kot učenje. Mnogo se lahko naučite iz te iztočnice in tako boste nenazadnje modrejši. Delo vam bo sprostitev in še vedno bo čas modnih nakupov. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Intuitivno dojemanje bo močno in se bo le še okrepilo. Ljubezensko obzorje morajo kdaj pa kdaj zakriti oblaki in tako ste močnejši. Ne menite, da imate vedno prav, ampak se poskusite pogovoriti. Uspeh je zagotovljen v službi. Bodite bolj prožni in vnesite umetniške pristope! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Odprle se vam bodo nove poti in cela paleta novosti. Največ motivacije bo glede doma, toda stvari je potreba ravno tam postaviti na svoje mesto. Počasi bo čas, da uredite določene stvari in se odločite, kako in kaj. Naučili se boste mnogo, če se ozrete v preteklost. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Pred vami je ambiciozen teden in želeli si boste popolnost. Vendar boste kmalu ugotovili, da so cilji eno in realnost nekaj drugega. Čas bo, da boste gradili most med ljubeznijo in spoštovanjem. Ljubljena oseba vam bo v pomoč. Prožnost pri učenju bo obrodila sadove! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Življenje boste opazovali iz ozadja in dobro je, da naredite sintezo, kako naprej. Če boste preveč sunkoviti, ne boste prišli daleč, če pa se umirite in razmislite, bodo uspehi na dlani. Zakonitosti duhovnega sveta vam bodo blizu, čeprav je res, da se boste tudi materialno okrepili. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezde bodo v tem tednu na vaši strani in pridobili boste vse tisto, kar iščete in vam je blizu. Treba se je varovati slabih navad in razvad. Ljubezensko življenje bo v ospredju. Pomembno vlogo bodo igrali konstruktivni dogovori. Odpravite se v družbo, kjer bo veselo in se bo pelo. Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 16 stran 16 petek z 4. februarja 2022 Slovenija z Denis Avdič dopolnil 40 let Dubaj z Slovenski paviljon Expo s posebnostjo Od policista do zabavljača Gigantska čebela navdušuje obiskovalce Jutra na Radiu 1 si nikakor ne moremo zamisliti brez Denisa – ta nas s humorjem zbuja Slovenski paviljon na razstavi Expo v razstavnem prostoru gosti gigantsko kranjsko čebeže več kot deset let. Poleg tega je tudi standup komik, TV-voditelj (Da show, Znan obraz lo sivko, ki je ena največjih atrakcij letošnje svetovne razstave v Dubaju. Tridimenzionalni model čebele, ki je v razmerju 100:1, si je doslej ogledalo že več sto tisoč obiskovalcev. ima svoj glas), imitator. Njegova pot na slovensko sceno je zelo zanimiva: prihaja iz bosanske vasi Dobrovci, starša sta se ločila kmalu po njegovem rojstvu, oče je odšel živet v Slovenijo, mama si je ustvarila novo družino in mali Denis je ostal pri babici in teti, dokler v Bosni ni izbruhnila vojna in so ga poslali v Slovenijo k očetu. Naredil je policijsko šolo in postal policist. A že Foto: M24 od nekdaj je bil zabavljač, nastopač, rad je ljudi spravljal v smeh, poleg policijskega dela je delal tudi na radiu. In tako je prevladala odločitev, da se raje posveti samo svoji zabavni plati. In poslušalci so hitro vzljubili njegov originalni, drzni humor, ki se rad sprehaja po meji okusnega, ki ne prizanaša nikomur (niti sebi ne), ki se ne izogiba nobeni temi in ki hkrati nastavlja ogledalo ter na smešen način razkriva kruto resnico vsakdana. A Denis ves čas poudarja, da je njegova vloga zgolj ta, da ljudi zabava, ne da pametuje ali izobražuje. »Moj največji uspeh je, da se ljudje začno smejati, ko me vidijo. Da to, kar počnem, povezujejo z dobro voljo,« je dejal v nekem intervjuju. Rad bi, da bi si ga ljudje zapomnili kot zabavnega tipa, neposrednega, brez dlake na jeziku in ljudskega. Zagotovo pa si ga bomo zapomnili tudi po njegovih srčnih gestah in dobrodelnih akcijah. M. Vovk Slovenija z Koliko vina smo spili v letu 2021 Povprečen državljan spil 35 litrov vina V Sloveniji je potrošnja vina v tržnem letu 2020/2021 znašala 764.000 hektolitrov. Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je bila 35 litrov vina, stopnja samooskrbe pa je bila 95-odstotna, so sporočili z državnega statističnega urada. Proizvodnja vin je v Sloveniji v tržnem letu 2020/2021 znašala 725.000 hektolitrov. Od tega so bela vina zajemala 70-odstotni delež oz. 508.000 hektolitrov. K skupni proizvodnji vin v Sloveniji so vina z zaščiteno označbo porekla prispevala 58 odstotkov oz. 423.000 hektolitrov. Potrošnja vin v Sloveniji je medtem znašala 764.000 hektolitrov. Od skupne potrošnje je 66 odstotkov oz. 505.000 hektolitrov predstavljala potrošnja belih vin. V potrošnji na prebivalca so vina z zaščiteno označbo porekla predstavljala 57 odstotkov vseh, 11,2 odstot- ka so zavzemala vina z zaščitenim geografskim poreklom, 3,2 odstotka pa sortna vina. Povprečen Slovenec je v minulem tržnem letu spil 23 litrov belega vina. Slovenija je bila pri belih vinih povsem samooskrbna. Sta Foto: Patrik Vašl/M24 »Gre za eno največjih atrakcij na Expu in prototip, ki dviga obrvi med obiskovalci in ostalimi udeleženci razstave. Model 3D čebele je naredilo podjetje Intri, in sicer za Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). Med in čebele so sicer med glavnimi poudarki in temami na predstavitvi Slovenije na svetovni razstavi,« je poudaril generalni komisar Slovenije za mednarodno razstavo Expo Matic Volk. Model kranjske sivke (Apis mellifera carnica), ki ima tudi gibljive dele, je dolg 170 centimetrov, nastal pa je avgusta lani, in sicer kot pri- spevek ČZS ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Kot so poudarili na zvezi, so čebelo velikanko naredili za promocijske in izobraževalne namene. Model je postavljen na vrteči se platformi, vgrajeni v repliko čebelnjaka. sta im i vavčer porab sk et g er en o k h fonu: „A la petaje, po tele miranje moža?“ še j, ra če v a Žen tudi za kre *** mi gre od rok, slabše ev rc za o k je n a vigov Bolje mi gre d ovanje čevljev od nog. dvig a *** oče podjetje, d st ra ro it h a it rmama. ešno vod jnica tako usp lita z dvema hčerinskima fi ta in r to ek ir d Zgolj ih pohva devetih mesec o p že o k h šli la se *** ervolilnem letu p su v o d o b a volj soli, d o premogli do krat na led. d o b i sl o o in d E le en *** ost. ost nevšečkan čn še ev n ja eč ajstnike je najv Za današnje n *** pasje. , postanejo vse a ck cu a g je o ajdejo sv Bolhe, ki ne n AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Prešernov dan v Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož Uradno se je začel pustni čas. Kurentov skok je potekal v ožjem krogu. sicer v rednem odpiralnem času Salona, od srede do nedelje med 12. in Koronavirus je že drugo leto zapored osrednje pustne dogodke „prene- 16. uro, vse do 6. marca. Ta predstavlja arheološke raziskave na dvorišču sel“ na splet. Tudi letos bodo na Ptuju izbirali naj pustni krof 2022, na- Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Vitrina je nastečaj so odprli 2. februarja, rezultate bodo razglasili 17. februarja. Zveza tala v sodelovanju z izvajalcem, Skupino stik, Zavodom za preučevanje društev kurentov Ptuj in Ptujska klet sta v teh dneh že predstavili novi povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti, Ljubljana. Že omenjene letnik vina mistik. Zavod za turizem Ptuj in Svet princev karnevala sta raziskave so doslej postregle z mnogimi zanimivimi in večkrat tudi neprizdružila moči pri razstavi etnografskih pustnih likov in mask v mestnih čakovanimi odkritji. Odkrite so bile hiše in njihova dvorišča, ki kažejo, izložbah. Jutri se bo začela pustna okrasitev mestnih izložb in stavb, naj- kako se je oblikovala srednjeveška prostorska zasnova tega dela Ptuja. lepše bodo nagradili. Odkrite posamezne najdbe in situacije pa pričajo o opremljenosti prostoFilatelistično društvo Ptuj pa bo v čast letošnjega Kurentovanja izdalo ra in njihovi arhitekturi. Neverjetne najdbe na območju Stare steklarske poštno znamko in žig. Dogajalo pa se bo še veliko drugega, kar ohranja se lahko kosajo s podobnimi odkritji iz nemškega mesta Lübeck. Našli so ptujsko pustno zgodbo živo tudi v obdobju, ko virus še vedno ni rekel tudi srednjeveška stranišča. zadnje besede. Od tradicionalne predaje oblasti princu karnevala, pa četudi v spletni obliki. Prešernov dan, 8. februar, bodo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož počastili z več dogodki. Obiskovalci bodo imeli prost vstop v zbirke v ptujskem gradu. Med 10. in 16. uro si bodo lahko ogledali razstavo otroških likovnih del na temo kurenta mladega avtorja 7-letnega Luke Pongraca in delavnice za družine. Razstava bo na ogled do prvega marca. V Salonu umetnosti bo med 10. in 16. uro na ogled vitrina meseca Skrita dvorišča. Začetki srednjeveškega Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Ogledati pa si jo bo mogoče tudi Pustni čas se je začel s kurentovim skokom. Na Prešernov dan bo prost vstop tudi v muzejske zbirke v Grajski pristavi in gradu Ormož, od 10. do 15. ure. V Grajski pristavi bodo ob 17. uri odprli razstavo Naš pogled na Prleški svet, ki ga razkrivajo fotografije znanih ormoških fotografov Cirila Ambroža, Marka Zabavnika in Denisa Žurana, ki poskušajo v svoje objektive ujeti čarobne motive iz rodne Prlekije. Ta edinstvena razstava bo na ogled od 10. aprila. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pa sedmega februarja vabi k ogledu spletnega dogodka na svojem YouTube kanalu, ki se bo začel ob 19. uri. V petek so v razstavišču Knjižnice odprli razstavo in predstavili sodobno interpretacijo Prešernovega Povodnega moža v obliki stripa Patrika Komljenovića. Pogovor bo vodila Kaja Čelan, v kulturnem programu pa se bodo predstavili člani mladinskega društva BTT. Nagrado za pravilen odgovor, da se je Vošnjakova ulica nekoč imenovala Poštna ulica, saj je bila v ulici poštna postaja, bo prejela Lara Skok s Ptujske Gore. Danes sprašujemo, koliko členov ima prvi ptujski mestni statut iz leta 1376. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 11. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko členov ima prvi ptujski mestni statut iz leta 1376? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 www.radio-tednik.si petek z 4. februarja 2022 stran 17 Poslovna in druga sporočila    17 11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ NAJBOLJ BRANA TAIJI TOKUHISA O NAJLEPŠEM DARILU slovenska tedenska revija TINA VRBNJAK ‫( ٲ‬zÁk«X!0 ( ¨« I0³ «X!0 à àƮƏɀǣǝɀƏȇǴƏȒƫȸƺɿƬǣǼǴȇƺȅǼƺȇƏȸǴƺȇǴɖ z0n #nhXàX³·n0·zh0k Xz³0³Á«X#zzh óǣɮǣɎƏɮɀɮƺɎɖɀȅƺǝƏǣȇǼǴɖƫƺɿȇǣ ñ( à nhzX #0 ¨«Xx ó( nzX#« zƏǴǼƺȵɄƺǴƺƳƺǼƏɎǣɀǸɖȵƏǴɀɀǣȇȒȅ 8 SEZONA . PROJEKTA vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. www.salomongroup.si VSAK #0Á«Á0kٍ ‫ה׏‬³Á«zX«0!0¨Á à ‫ו‬ǣƳƺǴɿƏǼƏǝǸƏǸȒɀǣǼƏًȸƳƺƮǣȸƏƳǣƮً kotleti z ratatouillom in limoninim krompirjem È« znÈ«0z#X#ً·¨ «ÁzXz àXz« »Olimpijske igre so sanje tudi športnih komentatorjev« zzXz(X0Á hƺƳǣǼȇǣǸǣȇȵȸƏɮǣǼƏًǸǣɀƺǴǣǝȅȒȸƏɎƺƳȸʁƏɎǣً ƮƺʁƺǼǣɎƺɀǝɖǴɄƏɎǣ ‫ה‬³Á«zXx (zXRÁ«0z( à ñ¨ xn(‫אא׎א‬ Mini in maksi krila, ȅȒɎȒȸǣɀɎǣƮȇǣɀɎǣǼً ƫƺǼƏǣȇƮȸɎƺً ɮȸƏƮƏǴȒɀƺȵǼƏɎǔȒȸȅƺ ‫ڷ‬kzhXóX! Á h0nhÈ 0ñ0zٍ Valentinove torte Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅNovice Svet24, za samo 2,99 EUR. www.salomongroup.si “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” www.salomongroup.si Vsak zadnji ponedeljek v mesecu Že v prodaji! Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 18 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Izbrani(-a) kandidat(-ka) bo imenovan(-a) za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim (njo) sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. www.novareha.si Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM breje svinje. Tel. 031 389 078. PRODAM svinjo, težko 170 kg. Tel. 031 253 488. KUPIM traktor v kompletu s priključki ali samo traktor. Telefon 031 238 649. NEPREMIČNINE PRODAMO - dvostanovanjska hiša (1977), Ptuj, delno obnovljena, površina stavbe 306 m2, parcela 1.006 m2, Cena: 180.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, pedagoško-andragoški izobrazbi, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu – ni obvezen, kandidat si ga mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti v skladu s 107. a-členom ZOFVI, ki ga izda ministrstvo za pravosodje, in potrdilo sodišča, da kandidat(ka) ni v kazenskem postopku (ta ne smejo biti starejša od 30 dni), program vodenja Gimnazije Ptuj in svoj življenjepis naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici najkasneje v 10 dneh od dneva objave razpisa, to je do vključno 14. 2. 2022 oddano na pošti na naslov: Svet zavoda Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, 2250 Ptuj, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja – ne odpiraj!«. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj NESNICE, rjave, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ODDAJO v najem na lepi sončni legi v Podlehniku vinograd s 500 trsi: šipon, sovinjon, laški rizling in prodajo puhalnik za seno in traktorske brane. Tel. 041 255 748. ravnatelja Kandidat(-ka) mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09 – popr., 64/09 – popr., 65/09, 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U1-269/12-24 in 47/15 – ZOFVI-J, 46/16 – ZOFVI-K in 25/17 – Zva, 123/21, 172/21 in 207/21; v nadaljevanem besedilu: ZOFVI). Predviden začetek dela je 12. 7. 2022. PREVOZI – SELITVE – DOSTAVA: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. petek z 4. februarja 2022 Svet zavoda Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, 2250 Ptuj, na podlagi sprejetega sklepa sveta zavoda z dne 2. 2. 2022 razpisuje delovno mesto SENČILA ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. stran 18 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Svet zavoda Gimnazije Ptuj 5. in 6. februarja 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: 32. redna seja sveta Mestne občine Ptuj v veliki dvorani Gasilskega doma Ptuj. Svetniki in svetnice so med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda potrdili predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ptuj in predlog Sklepa o potrditvi Lokalnega energetskega koncepta MO Ptuj. Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Oddajo produkcije Televizije Medvode, z naslovom Upanje, nosi sporočilo spomina in opomina, na prošnjo producenta predvaja tudi Televizija Ptuj. Obujanje spomina na stare, danes že pozabljene obrti,so prikazali mojstri tesarji iz Žetal. Uprizorili so star način žaganja lesa za pripravo ostrešja haloške hiške. Arhivski posnetek otroške baletne predstave v Mestnem gledališču Ptuj. Glasbena oddaja Planet polka. Nastopajo narodno zabavni-ansambli z vseh vetrov. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 19 Oglasi in objave petek z 4. februarja 2022 Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … 19 SPOMIN SPOMIN V SPOMIN Maks Papst 5. februarja minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Bogdan Rojs Konrad Kodrič VITOMARCI 77 IZ STOJNCEV 4C Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. 1971–1992 1912–2004 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najbližji Srce je omagalo, dih je zastal, na tebe spomin bo večno ostal. SPOMIN SPOMIN Terezija Bračko Danes, 4. februarja, mineva leto, odkar si nas zapustil, naš dragi brat in stric ZGORNJA HAJDINA 81B Njuni najbližji Življenje je kot knjiga, ki se nikoli ne konča … (Williamson) Z žalostjo smo sprejeli vest, da se je poslovil Oh, kako boli, ko te med nami več ni. Danes, 4. februarja, mineva pet let, odkar za tabo ostala je praznina. Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši. Duša vpije, zakaj, zakaj tako boli. Spomin nate večno bo živel. IZ SEDLAŠKA 94 1908–1992 VITOMARCI 77 Vsi njegovi Ivan Štrucl Jera Papst Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se spomnite nanj. Tvoji – brat in sestre z družinami Vsi tvoji FERDINAND VEINGERL dolgoletni direktor CP Ptuj Njegovo aktivno in prizadevno delo v naši družbi nam bo ostalo v trajnem spominu. CESTNO PODJETJE PTUJ, d. d. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO Naši zlati babici Sonji Mlakar V SLOVO Luka, Tilen, Pia in Jan Ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ OSMRTNICA Onemeli smo od žalosti, da je mnogo prerano, v 63. letu, prenehalo biti zlato srce naše drage Sonje Mlakar IZ ULICE 25. MAJA 3, PTUJ K večnemu počitku jo bomo pospremili v ponedeljek, 7. februarja 2022, ob 13. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v kapelo starega pokopališča na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: mož Alojz, sin Bruno z družino in hči Natalija z družino 1DURĀLWH Z boleznijo si se pogumno bojeval, na koncu tiho si zaspal, a v srcih naših za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Franca Horvata (1932–2022) Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ IZ DRAVCEV 10 RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, darovane prispevke in svete maše. Posebna zahvala patronažni sestri Andreji za vso dolgoletno pomoč na domu. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede. Zahvala tudi pevcem za ganljivo odpete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Kronika 20 stran 20 petek z 4. februarja 2022 Ptuj z Nevsakdanja tožba za arheološko dediščino Ko kulturno dediščino varujemo vsi, hkrati pa nihče Obnova dominikanskega samostana na Ptuju, ki še vedno ni dokončana in zaradi katere je Ptuj izgubil prostore arheološkega muzeja, še po dvanajstih letih buri duhove. Mesto in država sta še vedno brez pravega dogovora o tem, kdo je tisti, ki bo postavljal novi arheološki muzej. Ptuj zaradi tega veliko izgublja, prav tako arheološka stroka. Le redki pa so se v tistem času, ob začetku obnove dominikanca, odločno postavili v bran arheologije oz. arheološke zbirke v dominikanskem samostanu. Med najvidnejšimi sta Boris Miočinovič in odvetnik Slavko Klemenčič, ki sta poskušala po sodni poti preprečiti zaprtje te zbirke. Na Upravno sodišče RS sta vložila tožbo zoper toženo stranko, Republiko Slovenijo, v kateri sta uveljavljala kršitev človekovih pravic v smislu ustavne pravice do zagotavljanja javnih kulturnih dobrin, ki temelji na podlagi določbe 73. člena Ustave RS. S tem sodnim postopkom nista bila uspešna, saj je omenjeno sodišče s sklepom 5. januarja 2011 njuno tožbo zavrnilo. Sklep o tem je bil potrjen tudi na Vrhovnem sodišču. vanje kulturnih vrednot in dostop javnosti, je bila s tem po najini oceni kršena ustavna pravica vseh do dostopa do teh kulturnih znamenitosti. Prvostopno Upravno sodišče je najino tožbo direktno zavrglo z argumentacijo, da nisva izkoristila možnosti sodelovanja v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Te možnosti pa po najini oceni ne bi imela. Pri izdaji gradbenega dovoljenja lahko sodeluje tisti, ki ima konkretni interes za določeno gradnjo. Denimo sosed. S samo gradnjo pa midva nisva imela ničesar. Midva sva samo zatrjevala kršitev ustavne pravice do dostopnosti do arheološkega gradiva. Pritožila sva se na Vrhovno sodišče z argumentacijo, saj je bila po naši oceni zaradi tega, ker UE Ptuj Foto: Črtomir Goznik Danes v dominikanskem samostanu domuje kongresno-kulturni center. 73. člen Ustave Republike Slovenije (varovanje naravne in kulturne dediščine) Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinović: „Arheološko zbirko smo želeli zavarovati tudi z ustanovitvijo civilne iniciative, a žal nam ni uspelo. Tudi muzej je bil tiho. Prizadevanja Slovenskega muzejskega društva in posameznih vidnih arheologov niso pomagala. Žal pa so bili mnogi pomembni muzealci ob teh dogodkih povsem tiho, zelo glasni pa so postali post festum.“ Odvetnik Slavko Klemenčič: „Če bi Upravno sodišče sprejelo tožbo v obravnavo in bi meritorno odločali, bi morala UE Ptuj odločiti, da se v gradbeno dovoljenje postavijo določeni pogoji za zavarovanje arheološke zbirke. Tako pa so nas obšli.“ Vsi dolžni varovati kulturno dediščino, a nihče ne pove, kako Foto: ČG Komentiramo Tožba Borisa Miočinovića in Slavka Klemenčiča je zelo verjetno ena izmed redkih tovrstnih. »Zagotovo pa ni običajno, da se nekdo loti investicije tako, da mu je kratena njegova pravica do kulturnega udejstvovanja, dostopa do kulturnih dobrin, kar je ustavna kategorija,« poudarja Boris Miočinović. „Ker se z gradbenim dovoljenjem UE Ptuj za obnovo dominikanskega samostana investitorju ni dalo pogoja, da poskrbi za varo- ni zavezala investitorja k ureditvi javnega dostopa do dediščine, kršena Borisova ustavna pravica, ker bi v tem gradbenem dovoljenju morali postaviti določene pogoje investitorju, na kakšen način in v kolikšnem času bo zagotovil, da bo ta dediščina dostopna javnosti. Z izdajo tega dovoljenja je bilo tudi opuščeno varovanje javnega interesa ohranjanja te dediščine,“ je povedal odvetnik Stanislav Klemenčič. Bitka za novi ptujski arheološki muzej še traja, tudi zato, ker mesto nikoli ni imelo dovolj trdnih načrtov glede svoje razvojne orientacije. Vsake toliko časa so prevladale nove usmeritve. Če bi imela arheologija polno podporo lokalne in državne politike, bi se Ptuj danes zagotovo že ponašal z novim arheološkim muzejem. Tako pa ta dediščina dobiva le besedno podporo ob dnevih muzejske dejavnosti. Tožba Miočinovića in Klemenčiča, četudi je od nje minilo že dvanajst let, pa vedno znova odpira vprašanje odgovornosti varovanja naravne in kulturne dediščine, ki je sicer zapisana v ustavi RS. Po taisti ustavi je zanjo odgovoren vsakdo, a gre le za mrtvo črko na papirju, ki v praksi ni izvedljiva in je ne prizna niti sodišče. Tudi zato kapital lahko dediščino uničuje brez posledic. Že pri obnovi nekaterih stavb je to povsem vidno. Nekateri lahko nameščajo plastična okna, drugi ne. Tudi hiše ne morejo zavarovati pred izlivi. Vpijoči primer je Jadranska 16. Pritožbo je Vrhovno sodišče zavrnilo, strinjalo se je s prvostopnim sodiščem, da Boris Miočinović in Slavko Klemenčič nimata direktnega dostopa do sodnega varstva. Povzelo pa je ustavno določbo, na katero sta se sklicevala, da je vsakdo dolžan z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. „To pravico pa je v nadaljevanju izvotlilo z utemeljitvijo, da je vsem, tudi pritožniku, naložena dolžnost varovanja kulturne dediščine, obenem pa nama zavrnilo dostop do sodnega varstva. Pomeni, dolžna sva jo varovati, na kakšen način naj bi jo varovala, ne povedo, niti ne povedo, kdo drug bi jo moral. Vrhovni sodniki so še zapisali, da so za sankcioniranje kršitev dolžnosti iz 73. člena Ustave RS pristojni državni or- gani oz. organi lokalnih skupnosti. Torej, država, ki je izdala gradbeno dovoljenje, je dolžna sankcionirati samo sebe ... Po dvanajstih letih pa je Ptuj še vedno brez arheološkega muzeja, artefakti so zaprti v škatlah in nedostopni javnosti,“ pojasnita Miočinović in Klemenčič. Tožnika „vaška posebneža“ za lokalno politiko S tem, ko je ustanoviteljica arheološko zbirko izselila oz. zaprla dostop do arheološke dediščine, je muzeju, torej lastni instituciji pokazala, kje je njegovo mesto. „Ko smo urejali nove prostore za knji- Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore. žnico, je ta do ureditve le-teh ostala na obstoječi lokaciji, šele nato se je preselila. Podobno je bilo z zgodovinskim arhivom. Muzej pa so pregnali na cesto in še danes je v neki šupi. Korenine vsega so v sprejemu Ptuja med satelite projekta EPK 2012,“ izpostavlja Miočinović, ki je s tožbo želel preprečiti rekonstrukcijo nekdanjega dominikanskega samostana in s tem izselitev arheološke zbirke. Da arheološke zbirke ne bi izselili in je zaprli, dokler se predhodno ne zagotovijo novi prostori zanjo, so se takrat zavzeli le redki. Tožnika, Boris Miočinović in Stanislav Klemenčič, ter Branko Vnuk pa so zaradi nasprotovanja postali „vaški posebneži“. MG Danes se bo v jugozahodni in delu osrednje Slovenije postopno pooblačilo, popoldne bo ponekod na Primorskem in Notranjskem občasno rahlo deževalo. Drugod bo še delno jasno. Pihal bo veter zahodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju 5, najvišje dnevne od 6 do 12 °C. OBETI: V soboto bo v južni polovici Slovenije še pretežno oblačno. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Tilen Kosi »V prihodnosti bi rad zaigral v najmočnejših klubih« Stran 22 Rokomet »Za napredovanje ligo višje imamo vse v svojih rokah« Stran 22 stran 21 Tim Gajser »Moja najslabša točka so starti, zato je bilo veliko poudarka na tem« Stran 39 Futsal V dresu Ptuja še dva novinca Stran 39 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Luka Janžekovič, Aluminij »Okrepitve v pravem pomenu besede so vedno dobrodošle« Luka Janžekovič je kapetan Aluminija, marca bo dopolnil 25 let. V zadnjih sezonah je nedvomno eden od stebrov ekipe, vratar, na katerega se soigralci lahko zanesejo. V spomladanski del sezone bo njegova ekipa krenila z 9. mesta, z enakim številom točk kot 8. in 10. uvrščeni ekipi Sežane in Radomelj. Se v ekipi že čuti vznemirjenje pred začetkom spomladanskega dela sezone? L. Janžekovič: »Iskreno povedano že razmišljamo o prvi tekmi z Radomljami in se nanjo pripravljamo. To srečanje veliko prinaša s sabo in igralci ne moremo bežati pred to odgovornostjo – na tem srečanju enostavno moramo iskati zmago. Do takrat nas čaka še generalka, potem pa bo šlo zares. Ne bom rekel, da se v slačilnici že čuti pritisk, bo pa ta zagotovo še prišel. Moje mnenje je, da mora biti delovna vnema temu primerna.« Kakšna bi bila generalna ocena priprav? L. Janžekovič: »V moji dosedanji karieri je bilo že veliko priprav, so si kar podobne. Začetek je vedno pester s fizičnega vidika, bazične »To so na nek način moji varovanci« Kaj pa mladinci, ki so trenirali z vami? L. Janžekovič: »Te fante zelo podpiram in jim pomagam po svojih najboljših močeh. Vedno sem tukaj zanje, preko mene jih izmed igralcev ne sme nihče kregati – to so na nek način moji varovanci. Sam sem dal skozi podobno pot in tudi mene so starejši – takšni, ki so dali vse temu klubu in so spoštovanja vredni – tako podpirali. Nekaj od teh perspektivnih mladih bo zagotovo odšlo na posojo v druge klube, kjer se bodo preizkusili v nekoliko manj zahtevnih članskih razmerah, a vseeno v 'resnem' nogometu. Pri članih je izkušnja fizičnega in tudi psihičnega nivoja treningov in iger povsem nekaj drugega kot pri mladini. Pri mladini si vseeno v neki 'coni udobja', kar pa pri članih izgine. Še posebej pa v 1. ligi.« priprave pridobivanja kondicije in moči so naporne. Nato smo doživeli selitev na hrvaško obalo, pa izpopolnjevanje taktičnih zamisli trenerja, sistema igre, ki bi se ga radi držali. Sam sem bil nekaj časa odsoten zaradi bolezni, a fantje so dobro delali in upam, da bomo vsi skupaj dobro oddelali spomladanski del sezone. Ritem tekem ne bo enostaven, zato je bazična pripravljenost še toliko bolj pomembna.« Omenil si že bolezni, tukaj so še poškodbe: v koliki meri lahko vplivajo na igre? L. Janžekovič: »Letos smo imeli kar nekaj težav, pa ne toliko z odsotnostmi zaradi okužb s covidom, ampak s številnimi mikro poškodba- mi. A to je v času priprav nekaj normalnega in je treba2 vzeti v zakup. Sicer bi rekel, da je bila na večini treningov prisotnost zelo visoka ter da so se lahko izpeljale vse zamisli trenerjev. Želim si, da bi se okužbam s covidom v čim večji meri izognili tudi med prvenstvom, da bi lahko normalno odigrali tekme.« Na tvojem mestu vratarjev je konkurenca kar zaostrena, prišla sta dva novinca, David Nwolokor in Lovro Juric. L. Janžekovič: »Konkurenca mora biti in je dobra. V vsakem resnem klubu imajo na mestu vratarjev vsaj dva ali tri enakovredne vratarje. Moja vloga v klubu je sicer nekoliko drugačna, sem tudi kapetan ekipe, Atletika z Troboj reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije Slovenija druga v Zagrebu, vsi trije člani AK Ptuj na stopničkah Sredi tedna je v Zagrebu v dvorani potekal atletskih troboj reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije. Tekmovanje, ki so ga prvič izvedli predlani v Novem mestu (lani ga zaradi prisilnega koronskega premora ni bilo), je potekalo s po dvema predstavnikoma vsake države v vsaki disciplini. Za slovensko reprezentanco so nastopili trije predstavniki Atletskega kluba Ptuj – Maja Bedrač, Veronika Domjan in Anej Čurin Prapotnik – vsi so bili v svojih disciplinah pri vrhu nastopajočih. Na najvišjo stopničko je v Zagrebu stopila Maja Bedrač, ki je prikazala serijo konstantnih skokov (štirikrat je preskočila mejo 6 metrov). Do 1. mesta je prišla prav v zadnji seriji, ko se je z izidom 6,05 izenačila z Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič: »Klub se je odločil za prihod dveh novih vratarjev, saj ni skrivnost, da se meni pogodba po koncu sezone izteče. Za zdaj še ne vem, kaj se bo takrat zgodilo, ali bom odšel ali ne, zato je logično, da klub razmišlja o vseh opcijah.« a vsak se mora boriti za svoje mesto in ga upravičiti. Klub se je odločil za prihod dveh novih vratarjev, saj ni skrivnost, da se meni pogodba po koncu sezone izteče. Za zdaj še ne vem, kaj se bo takrat zgodilo, ali bom odšel ali ne, zato je logično, da klub razmišlja o vseh opcijah. Sem se pa s fantoma spoznal, sta zelo prijetna, še posebej Lovro je zelo delaven in skromen fant.« Izmed ostalih okrepitev sta prišla le dva, Karlo Plantak in nazadnje Luka Branšteter. L. Janžekovič: »Karlo je z nami nekaj več časa, smo se že spoznali. Luka je prišel šele pred dvema dnevoma, vidno pa je, da je zelo željan nogometa, ima tisto pravo 'nogometno potezo'. Nismo se okrepili tako močno, kot je bilo pričakovati, saj se borimo za obstanek. Govora je še o prihodu enega igralca, upam, da se to res zgodi čimprej, saj so tekme pred vrati in za uigravanje ni veliko časa. Okrepitve v pravem pomenu besede so vedno dobrodošle, v težkem ritmu je vedno dobro imeti nekoga, na katerega se lahko zaneseš in je dodana vrednost ekipe ter ji daje dodatni elan in zagon.« Kakšen pa je tvoj pogled na konkurenco v boju za obstanek? L. Janžekovič: »Zadeva nikakor ne bo najlažja, ker so se tudi konkurenti okrepili. Za Sežano sicer tega ne morem reči, ker sem jih premalo spremljal, za Radomlje pa to zagotovo velja in resno računajo na obstanek. Boj bo zelo resen, morda nas čaka celo težja naloga kot lani.« Jože Mohorič Troboj reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije, rezultati predstavnikov AK Ptuj: 60 m (m): 1. Aleksa Kijanović (Srbija) 2. Anej Prapotnik Čurin (Slovenija) 3. Zvonimir Ivaškovič (Hrvaška) 6,84 s 6,86 s 6,86 s Skok v daljino (ž): 1. Maja Bedrač (Slovenija) 2. Klara Barnjak (Hrvaška) 3. Brina Likar )Slovenija) 6,05 m 6,05 m 5,93 m Met krogle (ž): 1. Lucija Leko (Hrvaška) 2. Veronika Domjan (Slovenija) 3. Anđela Obradović (Srbija) 14,34 m 14,04 m 13,40 m Skupni vrstni red (m + ž): 1. Hrvaška 2. Slovenija 3. Srbija Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) 190,0 (102 + 88) 179,0 (78 + 101) 140,0 (74 + 66) domačinko Klaro Barnjak. Ker sta imeli enak tudi drugi najboljši poskus (6,04) je odločal šele tretji najboljši rezultat, tega pa je imela naša atletinja. Z zmago je naši reprezentanci priborila 7 točk (naslednji po vrsti so jih osvojili 5, 4, 3, 2, 1, 0). Podobno dramatičen je bil nastop Aneja Čurina Prapotnika v teku na 60 metrov. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja si je nastop v članski reprezentanci prislužil z odličnimi nastopi na zadnjih tekmovanjih in s postavitvijo novega slovenskega mladinskega državnega rekorda (6,78). Tudi tokrat ni razočaral, am- Foto: Črtomir Goznik Maja Bedrač (AK Ptuj) pak se je v konkurenci izkušenejših šprinterjev enakovredno kosal z vsemi. O zmagi je med seboj odločala trojica Aleksa Kijanović, Anej Prapotnik Čurin in Zvonimir Ivaškovič, na koncu je najdaljšo potegnil predstavnik Srbije. Le dve stotinki za njim sta ciljno črto prečkala Slovenec in Hrvat, fotofiniš pa je odločil, da je bil za delček sekunde hitrejši Čurin Prapotnik. Tretja predstavnica ptujskega kluba na tekmovanju v Zagrebu je bila Veronika Domjan, ki pa ni tekmovala v svoji paradni disciplini metu diska (te v dvorani ni na sporedu), ampak v metu krogle. Z drugim mestom je Sloveniji priborila 5 točk v skupnem seštevku. Slovenski reprezentanti so dosegli nekaj lepih zmag, izstopala sta nastopa štafet v tekih na 400 metrov, ki sta postavila državna rekorda. Za žensko štafeto (3:40,67) so nastopile Karolina Zbičajnik, Maja Pogorevc, Jerneja Smonkar in Anita Horvat, za moško pa Jure Grkman, Luka Janežič, Lovro Mesec Košir in Gregor Grahovac (3:11,72). JM Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Šport 22 stran 22 petek z 4. februarja 2022 Rokomet z Tilen Kosi, RK Jeruzalem Ormož »V prihodnosti bi rad zaigral v najmočnejših klubih« Tilen Kosi je svojo pot v Rokometnem klubu Ormož začel leta 2007, ko se je priključil ekipi mlajših dečkov A – to so bili takrat letniki 1995. Čeprav je bil Tilen tri leta mlajši, je s svojo igro takoj opozoril nase. Pomanjkanje kilogramov in centimetrov je nadomestil s svojo hitrostjo in odličnim tehničnim znanjem. Večna dilema prvih Tilnovih rokometnih trenerjev, Mladena Grabovca in Uroša Krstiča, je bila ta ali nadarjenega fanta postaviti v gol ali v polje. Oba sta imela svojo računico, na koncu pa je obveljala trma trenerja Uroša – Tilen je postal igralec v polju. T. Kosi: Glede moje poti vratar ali igralec je zgodba takšna: kot otrok sem bil vratar v Nogometnem klubu Ormož in to veselje sem prenesel tudi na rokometna igrišča. A me je vedno mikalo tudi igranje v polju, saj sem kot hiperaktiven otrok vedno želel biti v kontaktu z žogo, kar pa na golu ni bilo mogoče. Še vedno mi je slog nogometnega vratarja všeč. Zraven tega bi dodal, da se v rokometni gol ne bi postavil več za noben denar. Kot vratar v rokometu pa imam še en lep spomin: leta 2011 smo z letniki 1998 zaigrali v finalu močnega mednarodnega turnirja na Slovaškem v Prešovu. Zaradi glavobola smo ostali brez vratarja Kevina Cafa (danes vratar futsala) in verjeli ali ne, smo v finalu proti Celju zaigrali z vratarjem v polju - bil sem vratar in igralec hkrati. Mogoče smo bili prav mi začetniki igre 7 na 6 (smeh). Prestižne turnirske zmage smo se veselili po streljanju sedemmetrovk, zadnjo je šel kljub bolezni branit Kevin in je zaustavil strel tekmeca. Edinkrat v zgodovini tega močnega turnirja na Slovaškem se je zgodilo, da je en klub zmagal s tremi selekcijami hkrati; to so bile ormoške generacije letnika 1997 (v finalu suvereno premagali Celje), 1998 (v finalu premagali Celje po kazenskih strelih) in 1999 (v finalu premagali romunski Cluj za en zadetek). Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi: »Med nogometom in rokometom bi vedno izbral rokomet, že zaradi pogojev, ki jih ima rokomet v občini in bližnjem okolišu. Izbira ali zgodba pa bi mogoče bila drugačna, če bi bil doma bližje Ptuju ali Murski Soboti.« Sicer pa bi vedno med nogometom in rokometom izbral rokomet. Že zaradi pogojev, ki jih ima rokomet v občini in bližnjem okolišu. Izbira ali zgodba pa bi mogoče bila drugačna, če bi bil doma bližje Ptuju ali Murski Soboti.« »Številko dresa so najprej izbirali starejši« V preteklosti je ormoški dres s številko 6 dolgo časa nosil za zdaj edini olimpijec iz Ormoža (Rio de Janeiro 2016), »Maestro« Marko Bezjak. Še dandanes se mladi ormoški rokometaši pulijo za dres s številko 6. Kasneje v reprezentanci in v Magdeburgu je Marko iz številke 6 presedlal na številko 25. Številko 25 na dresu vinarjev pa sedaj že nekaj let nosiš ti: kakšen je tvoj vzrok, da si presedlal na številko 25? T. Kosi: »Številka 25 – verjetno na presenečenje marsikoga – ni zaradi Marka. Sam sem od mini rokometa naprej nosil dres s številko 5. Če se Tilen Kosi (RK Jeruzalem Ormož) številka: 25 rojen: 13. 3. 1998 višina: 184 cm; teža: 84 kg igralno mesto: srednji zunanji klubi: Jeruzalem Ormož (od leta 2007) reprezentanca: mlajši kadeti, kadeti, mladinci največji uspeh: leta 2018 evropski prvak z mladinsko reprezentanco prav spomnim, smo se v kadetskih časih letniki 1997 in 1998 združili z Gorišnico. Tam je izbira z dresom postala malce drugačna, saj so starejši zbirali prej in tako sem izbral številko 20. Tako sem se ob naslednji možnosti izbire številke odločil za 25. Pomagalo je tudi to, da je v takratnem času Daniel Narcisse nosil dres s številko 25, ki je bil eden izmed vzor- Rokomet z 2. SRL, Velika Nedelja »Za napredovanje ligo višje imamo vse v svojih rokah« Rokometaši Velike Nedelje so v prvem delu sezone v tretjeligaški konkurenci prikazali odlične igre in nanizali deset zmag. V drugi del sezone tako štartajo s petimi točkami naskoka pred drugouvrščeno Ajdovščino. »Prvi del sezone je res bil odličen. Na začetku nam je igra še nekoliko šepala, nato pa smo iz kroga v krog igrali bolje. Sem mnenja, da je odlično delo v minuli sezoni, kjer nismo imeli niti malo športne sreče, šele letos obrodilo sadove. Glede na točkovno stanje na lestvici imamo vse v svojih rokah. Treba bo dobiti predvsem vse domače tekme in to bi že moralo zadostovati za napredovanje v 1. B-ligo,« je prvi del sezone opisal krožni napadalec Žan Toplak. Ekipa je pred začetkom drugega dela sezone zaradi bolezni in poškodb opravila malo skupnih treningov ter odigrala le eno pripravljalno tekmo proti Jeruzalemu (poraz 25:35). Večji del ekipe, ki je tudi gonilna sila Velike Nedelje, opravlja treninge skupaj z rokometaši Jeru- Foto: Črtomir Goznik Žan Toplak (Velika Nedelja) Drugače pa spoštujem obe poti, tako Bezjakovo kot Čudičevo. Bezjak je pravi čas zapustil Ormož, ni prehiteval, kot se to danes rado dogaja mladim športnikom. Na Hardeku je dozorel v vrhunskega igralca in nato vse to še nadgradil pri Gorenju in v Bundesligi. Glede našega kapetana Čudiča pa ni besed, njemu namenjam poklon do tal. Res si zasluži, da gre njegov dres visoko pod streho hardeške dvorane. Če bi moral izbirati eno pot, bi izbral pot Marka, saj bi se rad preizkusil tudi v drugih ligah. Bundesliga je najmočnejša in to je verjetno cilj vsakega rokometaša.« Pohvališ se lahko, da imaš v dresu Jeruzalema »skalpa« dveh najboljših slovenskih klubov – Celja in Velenja. Spomini na te uspehe še niso zbledeli. T. Kosi: »Seveda se spomnim obeh tekem, še posebej tiste pred polno dvorano v Ljutomeru proti Celjanom. Po mojem mnenju so takrat imeli vsaj enkrat močnejšo ekipo, kot jo imajo to sezono. Edino razočaranje je mogoče bilo zaradi 'domače' tekme v Ljutomeru in da tega nismo dosegli v domači dvorani na Hardeku. Sicer mi več pomeni zmaga proti pivovarjem kot proti velenjskim osam. Kot klub mi je malce bolj všeč Celje, ne vem točno zakaj. Sem pa bil v času, ko so dres Gorenja nosili Bezjak, Dolenc in Gaber, bolj na strani velenjskega kluba.« »Naš cilj je, da februar končamo s tremi zmagami« »Vikend v Selfossu nas je še bolj povezal« Drugi del sezone začnete v petek, 4. 2., ob 18.00 z gostovanjem v Škoi Loki. Nato vas čaka še gostovanje v Ljubljani pri Slovanu. Svojo prvo domačo tekmo boste odigrali šele v soboto, 26. 2., ob 19.00, ko na Hardek prihaja Riko Ribnica. T. Kosi: »Pred nami so tri zahtevne tekme, ki smo jih na začetku te sezone vse izgubili. Kot smo jih takrat izgubili, tako je sedaj naš cilj, da februar končamo s tremi zmagami. Tega smo sposobni in verjamem v naš vzpon po lestvici navzgor. Glede na igralski kader si ne zaslužimo tako nizkega položaja na lestvici, ampak so poškodbe in igranje v Evropi, predvsem pa slab štart v sezono, naredili svoje. Se že veselim začetka drugega dela sezone.« Po zaslugi četrtega mesta v sezoni 2020/21 ste se uvrstili v Evropo, natančneje v Evropski pokal, kjer je letos nastopalo 74 klubov iz 27 držav. V Evropi ste odigrali štiri tekme, proti islandskemu Selfossu in švicarskem Suhr Aarauu, in pustili odličen vtis. Z 22 doseženimi goli na treh tekmah si blestel, žal pa ti je poškodba preprečila nastop na povratni tekmi proti Švicarjem. T. Kosi: »Pozitivno sem presenečen nad tem, kar smo pokazali v Evropi. Tako mali klub s tako malim proračunom, pa smo se zoperstavili vsem ostalim, ki z lahkoto razpolagajo s takšnimi dragimi ter dolgimi gostovanji, kot smo jim mi bili priča prvič. 'Teambuilding' oz. tisti vikendi skupaj v hotelu v Selfossu so nam prišli super v sklopu nadaljevanja prvenstva, saj smo nekako živeli skupaj in se še bolj povezali kot ekipa. Da nisem igral na povratni tekmi proti Švicarjem, pa mi je še danes zelo žal. Predvsem je razočaranje prisotno zaradi časa, v katerem se je poškodba pripetila – približno deset minut pred koncem zadnjega treninga v petek (tekma je bila v soboto, op. a.). Ni nujno, da bi rezultat bil v katerem koli primeru z mano drugačen, bi pa verjetno lahko pomagal vsaj deset minut na polčas in tako spočil Čudiča, Žurana, Tinčka Hebarja in ostale, ki so sedaj morali garati celo tekmo proti fizično izjemno močnemu nasprotniku.« Z odličnimi igrami v Pokalu EHF si znova postal zanimiv za najboljše slovenske klube in tudi za klube iz Evrope. Na tvoj naslov je priromalo kar nekaj ponudb, med drugim tudi iz švicarskega predstavnika, ki vas je izločil iz Evrope. T. Kosi: »Takoj po tekmi so Švicarji želeli izvedeti mojo situacijo in mnenje o tem, ali bi se jim pridružil. V tem trenutku želim čim manj razmišljati o prihodnosti in se osredotočiti na tekočo sezono in ostati zdrav, saj je znano, da že dolgo nisem odigral sezone brez poškodbe. Kot vsak rokometaš pa bi v prihodnosti seveda rad zaigral v najmočnejših klubih. A lepo po vrsti, najprej v manj znan klub, ki pa igra v močnejši ligi, kot je slovenska.« nikov v mojih mlajših letih. Nato pa je seveda posebno mesto številka 25 dobila še s tem, ko jo je Bezo oblekel v Magdeburgu.« Rokomet je eden redkih športov, kjer je zadetek bistveno več vreden kot asistenca, v uradni statistiki se beležijo le goli, asistence so pozabljene. V nemški Bundesligi že vrsto let beležijo tudi asistence. zalema. To so Matej Niedorfer, Aljoša Munda, Žan Firšt Šeruga, Gašper Pungartnik, Ognjen Savković, Žan Toplak. Vratar Ian Mesarec redno trenira z mladinci Celja, Enej Kovačec pa kot študent v glavnem mestu države trenira pri 1. A-ligašu Ljubljani. Tako se ekipa na skupnih treningih dobi le ob četrtkih ter petkih. V soboto, 5. 2., ob 19.00 se nadaljuje prvenstvo v 2. DRL, v goste k Veliki Nedelji prihaja Pomurje iz Murske Sobote. »Kljub temu da bomo nastopili v okrnjeni zasedbi, smo na domačem terenu v vlogi favorita. Nasprotnika smo premagali že v prvem delu sezone (30:25), ampak nismo pozabili 2. polčasa, ki smo ga izgubili s kar 12:18. V tekmo gremo brez najmanjšega podcenjevanja in v želji po novi zmagi, ki bi nas še dodatno približala cilju. Osnova za zmago bo igra v obrambi, kjer moramo biti čvrsti kot v prvem delu sezone. Še vedno je naš cilj, da sezono končamo kot ekipa, ki je prejela najmanjše število zadetkov v ligi (21,1 zadetka na tekmo so zeleni prejemali v prvem delu, op. a.),« je o prvem tekmecu v letu 2022 povedal Toplak. V klubu se zelo veselijo tudi pokalne tekme, v sredo, 9. 2., ob 19.00 pri Veliki Nedelji namreč gostuje prvoligaš MRK Ljubljana. Uroš Krstič T. Kosi: »Bilo bi zelo zanimivo uvesti v statistiko tudi asistenco, predvsem bi to bilo dobrodošlo za mlade igralce, ki ne izkoristijo priložnosti (npr. zgrešijo gol), ampak vseeno v tistih 20 minutah, ko igrajo, trikrat ali štirikrat dobro podajo do pivota ali na krila. Tako bi tudi za njih bilo v statistiki nekaj več prostora in bi bili s tem bolj opazni. Sam zelo rad zabijem gol, še posebej v težkih trenutkih, ko ekipi ne gre, ampak še rajši imam, ko preigram dva igralca in v priložnost za gol postavim soigralca.« »Če bi moral izbirati eno pot, bi izbral pot Marka« Si eden redkih rokometašev pri Jeruzalemu, ki je imel pri svojem športnem razvoju priložnost na Hardeku spremljati dva rokometna čarovnika – Marka Bezjaka in Bojana Čudiča. Mare in Hugo sta nazadnje skupaj v dresu Ormožanov igrala v sezoni 2007/08 in skupaj dosegla kar 179 zadetkov (Bezjak 127, Čudič 52). To so bili časi, ko je žoga v ormoški zunanji liniji krožila najhitreje, ne samo na Hardeku, ampak tudi v celotni Sloveniji. Bezjak se je iz Ormoža preselil v Velenje in nato v Magdeburg. Na drugi strani Čudič že 19. leto zapored nosi dres Jeruzalema, čeprav je v svoji karieri imel številne priložnosti, da zapusti malo mesto Ormož. T. Kosi: »Seveda se spomnim, ko sta na Hardeku igrala Čudič in Bezjak. Žoga v zunanji liniji je bila res izjemno hitra. Še danes igramo zelo podobno, naš cilj je, da je žoga čim hitrejša in da s tem prihajamo do lukenj v obrambi nasprotnika in do lažjih zaključkov. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Velika večina mladih po osnovni šoli nadaljuje šolanje Kar 96,2 odstotka otrok je po osnovni šoli nadaljevalo šolanje, kažejo statistični podatki. Skoraj polovica mladih med 19. in 24. letom se je odločilo za študij. Po podatkih, ki jih Statistični urad RS (Surs) objavlja pred mednarodnim dnevom izobraževanja, je bilo v šolskem letu 2020/21 v predšolsko vzgojo vključenih 67 odstotkov otrok v starosti do treh let. To je za 29,6 odstotne točke več kot pred 16 leti oz. v šolskem letu 2004/05. Otrok v drugem starostnem obdobju (3-5 let) pa je bilo v vrtce vključenih 92,3 odstotka, kar je v isti časovni primerjavi ponovno za 16,8 odstotne točke več. V šolskem letu 2020/21 je bilo več kot 17.300 učencev s posebnimi potrebami: velika večina (74,8 odstotka) se je vključila v redne osnovnošolske Kolofon Gremo v šolo – oglasna priloga Štajerskega tednika 4. februar 2022 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Estera Korošec, Črtomir Goznik, Simona Meznarič, STA, arhivi šol in M24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. 14,7 odstotka teh učencev je obiskovala prilagojene programe osnovne šole, 10,4 odstotka pa posebne programe vzgoje in izobraževanja. V Sloveniji nižji osip iz izobraževanja kot v EU Mladi se po dokončani osnovni šoli običajno izobražujejo naprej. V letu 2020 je bilo med vsemi mladimi (1824 let) 3,8 odstotka takih, ki so dosegli največ osnovnošolsko raven izobraževanja. To je Slovenijo uvrstilo med države z najnižjim deležem osipnikov in precej pod povprečje EU, ki je znašalo 8,6 odstotka. Po podatkih Sursa je bilo v letu 2020 sicer za izobraževalne ustanove formalnega izobraževanja porabljenih 2,7 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Najbolj, za 7,6 odstotka, so se povečali javni izdatki za te ustanove, predvsem zaradi interventnih ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida-19. Izdatki za osnovnošolsko izobraževanje so predstavljali 42,8 odstotka (ali 2,5 odstotka BDP), terciarno izobraževanje 21,7 odstotka (ali 1,2 odstotka BDP), predšolsko vzgojo in izobraževanje 19,5 odstotka (ali 1,1 odstotka BDP) in za srednješolsko izobraževanje 16 odstotkov (ali 0,9 odstotka BDP). Med učiteljstvom še vedno prevladujejo ženske V šolskem letu 2020/21 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 11.848 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 19.477 učiteljev in na srednjih 6336. Visokošolski zavodi in višje strokovne šole so štele 5669 redno zaposlenih pedagoških delavcev. Vzgojiteljsko delo v večji meri opravljajo ženske (97,3 odstotka) in tudi v osnovnih šolah prevladujejo ženske (88,3 odstotka). Z višjo ravnijo izobraževanja pa se delež zaposlenih moških med učitelji postopoma zvišuje. V srednjem šolstvu še vedno prevladujejo ženske (65,8 odstotka), medtem ko je na terciarni ravni izobraževanja med učnim osebjem več moških (53,3 odstotka). Mladi se v zadnjih 20 letih v veliki meri odločajo za študij. V študijskem letu 2020/21 je študirala skoraj polovica mladih v starosti od 19 do 24 let, kar se odraža tudi v stopnji dosežene izo- brazbe prebivalstva. Ta se je v tem času precej zvišala. V letu 2020 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 46,9 odstotka prebivalcev, starih od 30 do 34 let. Precej višji je bil ta delež med ženskami (59,1 odstotka) kot med moškimi (36,8 odstotka). Vključenost v vseživljenjsko izobraževanje se niža Pred desetimi leti je delež odraslih (2564 let), ki so bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, znašal 16 odstotkov. V zadnjih letih se je ta delež precej znižal. Predlani je bilo v ta način izobraževanja vključenih le 8,4 odstotka odraslih. Na to je po navedbah Sursa verjetno vplivala tudi pandemija covida-19. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK 4. 2. 2022 2 stran 24 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Na Ptujsko-Ormoškem na voljo 840 vpisnih mest za novince v srednjih šolah Predvideno število mest na ormoški in ptujskih srednjih šolah za šolsko leto 2022/23: Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za novo šolsko leto. Na vseh slovenskih srednjih šolah je razpisanih 25.198 vpisnih mest. Za srednje strokovno izobraževanje jih je 40 odstotkov, za gimnazije 30, za srednje poklicno izobraževanje 27 in za nižje poklicno izobraževanje trije odstotki. V podravski regiji osnovno šolo zaključuje 2.810 učencev, ki jim je namenjenih 4.230 razpisnih mest. Na ptujskih srednjih šolah in ormoški gimnaziji večjih sprememb v novem šolskem letu ne bo. Na Gimnaziji Ptuj je za šolsko leto 2022/2023 na vseh programih skupno razpisanih 158, na Gimnaziji Ormož 84, Šoli za ekonomijo turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj 232, Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj 138 in Strojni šoli 228 vpisnih mest. Za novince je tako na ptujsko-ormoškem območju skupno predvidenih 840 vpisnih mest v okviru 28 različnih izobraževalnih programov, predvsem s področja ekonomije, kmetijstva, računalništva, strojništva, zdravstva ... Novost Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je program Tehnik oblikovanja namesto dosedanjega programa Aranžer- ski tehnik. Tehnik oblikovanja in umetniški program Gimnazije Ptuj – likovna smer zahtevata preizkus nadarjenosti. Učenci, ki nameravajo izobraževanje nadaljevati na omenjenih programih, se morajo na preizkus nadarjenosti prijaviti najkasneje do 2. marca 2022. Šolsko ministrstvo je že določilo datum preizkusa nadarjenosti, in sicer 17. marec 2022, predvidoma v prostorih šol. Kandidati najdejo obrazce za prijavo na spletnih straneh ministrstva. Se pa bodo tudi jeseni na Šolskem centru Ptuj nekateri programi izvajali v vajeniški obliki, in sicer klepar-krovec, avtoserviser in avtokaroserist. Vajeniška oblika izobraževanja se od obstoječe tako imenovane šolske oblike izobraževanja razlikuje samo v tem, da se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 4. aprila, ministrstvo pa bo najkasneje do 8. aprila na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Informativni dnevi so predvideni za 11. februarja ob 9. in 15. uri in 12. februarja ob 9. uri. Zaradi trenutnega epidemiološkega stanja bodo šole svoje predstavitve izvedle na virtualni način oziroma s spletno predstavitvijo. Trajanje Predvideno število izobraževanja mest za novince Srednja šola Program Gimnazija Ptuj Gimnazija 4 112 Volkmerjeva c. 15 Športni oddelek 4 18 Umetniška gimnazija – likovna smer 4 14 Umetniška gimnazija – smer gledališče in film 4 14 Gimnazija Ormož Gimnazija 4 28 Hardek 5a Predšolska vzgoja 4 28 Zdravstvena nega 4 28 Elektro in računalniška šola Elektrikar 3 26 ŠC Ptuj Mehatronik operater 3 26 Volkmerjeva c. 19 Elektrotehnik 4 28 Tehnik računalništva 4 56 Tehnik mehatronike 4 28 Pomočnik v tehnoloških procesih 2 16 Oblikovalec kovin – orodjar 3 26 Inštalater strojnih inštalacij 3 26 Klepar-krovec* 3 26 Izdelovalec kovinskih konstrukcij 3 26 Avtoserviser* 3 26 Avtokaroserist* 3 26 Strojni tehnik 4 56 Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 16 ŠC Ptuj Gospodar na podeželju 3 26 Cvetličar 3 26 Gastronomske in hotelske storitve 3 26 Kmetijsko-podjetniški tehnik 4 28 Trgovec 3 26 Ekonomski tehnik 4 56 Tehnik oblikovanja 4 28 Strojna šola ŠC Ptuj Vir: MIZŠ *programi se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki V prihodnjem študijskem letu 19.541 vpisnih mest Za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2022/2023 za redni in izredni študij bo skupaj na voljo 19.541 vpisnih mest. Značilnost razpisa je, da univerze oz. fakultete postopoma prilaga- jajo razpisna mesta potrebam po diplomantih. 16.377 bo mest namenjenih državljanom Slovenije in članic EU, 1061 Slovencem brez slovenskega državljanstva in 2053 tujcem, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Razpisna mesta je povečala Univerza v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko v dveh programih, na Filozofski fakul- teti, kjer uvajajo nov univerzitetni program Portugalski jezik in književnost, in na Pravni Fakulteti. Univerza v Mariboru je razpisna mesta povečala na Fakulteti za strojništvo in Fakulte- ti za gradbeništvo, prometno in inženirstvo in arhitekturo, Univerza na Primorskem pa na Fakulteti za vede o zdravju. Vpisna mesta sta povečali tudi Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Vpisna mesta za študijsko leto 2022/2023 razpisuje pet javnih visokošolskih zavodov Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki bo kot javni visokošolski zavod v prihodnjem študijskem letu vpisovala študente le v primeru, da bodo pravočasno speljani vsi postopki za začetek opravljanja dejavnosti. Poleg naštetih vpisna mesta razpisuje še deset zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo: Univerza v Novi Gorici, Nova Univerza, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za dizajn, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Gea College - Fakulteta za podjetništvo, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter Visoka šola za varstvo okolja. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 25 3 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika ,QIRUPDWLYQDGQHYD 3HWHN 6RERWD ZZZVFSWXMVL (OHNWURLQUDËXQDOQLĄNDĄROD 6WURMQDĄROD ¦ROD]DHNRQRPLMRWXUL]HPLQNPHWLMVWYR 9LĄMDVWURNRYQDĄROD ĠROVNL FHQWHU 3WXM MH PHGQDURGQR SUHSR]QDQD LQ SUL]QDQD UHJLMVND L]REUDçHYDOQD LQVWLWXFLMD NLYDPERSRPDJDODXUHVQLĀLWL]DVWDYOMHQHFLOMH6VWURNRYQLPLLQXVSRVREOMHQLPLXĀLWHOMLYDP SRQXMDPR L]REUDçHYDOQH SURJUDPH SULODJRMHQH SRWUHEDP RNROMD ,]REUDçHYDOQL SURJUDPL XĀLQNRYLWRSRYH]XMHMRWHRUHWLĀQDVSR]QDQMD]GHORYQRSUDNVRLQL]NXåQMDPL9]SRVWDYOMDPRLQ UD]YLMDPRSDUWQHUVNLRGQRVVSRGMHWMLLQGUXJLPLVRFLDOQLPLSDUWQHUML (OHNWURLQ UDėXQDOQLġNDġROD 6WURMQDġROD ĠROD]DHNRQRPLMR WXUL]HPLQNPHWLMVWYR 9LġMD VWURNRYQDġROD (OHNWURWHKQLN66, 6WURMQLWHKQLN66, (NRQRPVNLWHKQLN66, (NRQRPLVW 7HKQLNPHKDWURQLNH66, $YWRVHUYLVQLWHKQLN37, .PHWLMVNRSRGMHWQLĄNLWHKQLN66, 0HKDWURQLND 7HKQLNUDËXQDOQLĄWYD66, 6WURMQLWHKQLN37, 7HKQLNREOLNRYDQMD66, 8SUDYOMDQMHSRGHĜHOMDLQNUDMLQH (OHNWURWHKQLN37, $YWRNDURVHULVWTUDIVAJENIŃKAOBLIKA 63, (NRQRPVNLWHKQLN37, (OHNWULNDU63, $YWRVHUYLVHUTUDIVAJENIŃKAOBLIKA 63, .PHWLMVNRSRGMHWQLĄNLWHKQLN37, 0HKDWURQLNRSHUDWHU63, ,QĄWDODWHUVWURMQLKLQĄWDODFLM63, &YHWOLËDU63, ,]REUDĜHYDQMHRGUDVOLK ,]GHORYDOHFNRYLQVNLKNRQVWUXNFLM63, *DVWURQRPKRWHOLU63, .OHSDUNURYHFTUDIVAJENIŃKAOBLIKA 63, *RVSRGDUQDSRGHĜHOMX63, 2EOLNRYDOHFNRYLQRURGMDU63, 7UJRYHF63, 3RPRËQLNYWHKQRORĄNLKSURFHVLK13, 3RPRËQLNYELRWHKQLNLLQRVNUEL13, ,]REUDĜHYDQMHRGUDVOLK ,]REUDĜHYDQMHRGUDVOLK /RNDFLMD9,o$9$ /RNDFLMD9,o$9$ 6SRåWRYDQLERGRĀLGLMDNLLQGLMDNLQMHåWXGHQWLLQåWXGHQWNH 9VUHGLåĀH]QDQMDYDVERPRVSUHMHOLLQVHVNXSDM]YDPLWUXGLOL GDERVWHåRODQMHXVSHåQR]DNOMXĀLOLLQQDV]DSXVWLOL]]QDQMHPLQL]NXåQMDPL VNDWHULPLERVWHVDPR]DYHVWQRLQSRJXPQRQDGDOMHYDOLVYRMRçLYOMHQMVNRSRW Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 4 stran 26 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika POSTANI diplomirana ekotehnologinja diplomirani ekotehnolg INFORMATIVNI DNEVI: 11. 2. 2022, ob 10.00 in 15.00 12. 2. 2022, ob 10.00 Skrb za okolje je poklic. Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si Z znanjem, ustvarjalnostjo in s sodelovanjem odpiramo vrata v svet. l l l l l COLOR CMYK gimnazija (56 dijakov), ekonomski tehnik (28 dijakov), metalurški tehnik (28 dijakov), trgovec (26 dijakov), ekonomski tehnik – poklicno-tehniški program (28 dijakov). Za podrobnejši utrip življenja in dela na šoli nas poiščite tudi na: https://www.facebook.com/sssb.si sssb_uradna Šola, kjer ustvarjamo več kot spomine. Pridružite se nam. Dijaki dobijo kot popotnico široko paleto znanj Elektro in računalniška šola Ptuj Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajajo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Učencem lahko ponudijo različne stopnje izobraževanja (3-letne in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter kompetentne delavce šole. Pohvalijo se lahko tudi s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso. »Število vpisnih mest ostaja že vrsto let enako. V programu Tehnik računalništva bo na voljo 56 prostih mest (dva oddelka), v programih elektrotehnik in tehnik mehatronike po 28 prostih mest. Po 26 prostih mest bo na voljo za elektrikarje in mehatronike operaterje. Če se je za vpis v določen program odločilo več osnovnošolcev, kot je bilo razpisanih mest, smo z dodatno vlogo na MIZŠ dosegli povečanje števila mest za vpis. Programskih novosti ne načrtujemo, v sklopu razpisanih programov pa bomo dijakom ponudili nove, z aktualnimi vsebinami podkrepljene strokovne module. To nam omogoča odprti kurikul, kjer lahko celo eno tretjino ur namenimo novostim na strokovnem področju,« pove ravnatelj Rajko Fajt. Prednosti izobraževanja na šoli so predvsem v tem, da imajo dijaki po končanem izobraževanju poklic, ki jim omogoča zaposlitev, istočasno pa možnost nadaljnjega izobraževanja. »Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem in opremi, brez katerih si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje ne moremo predstavljati. Poklicna matura omogoča dijakom vpis v višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi vpis v številne univerzitetne. Na šoli poskrbimo tudi za dijake s posebnimi potrebami in jim pomagamo do želenega poklica. Dijaki dobijo kot popotnico široka splošnoizobraževalna znanja, glede na to, kateri program izberejo, pa tudi sodobna praktična strokovna znanja in veščine. Prav tako je naša skrb razvoj socialnih veščin, dobrodelnost in prostovoljstvo,« našteje Fajt. Ob tem dodaja, da je delo v srednji šoli podobno osnovnošolskemu, zato naj učencev in njihovih staršev prehod v srednjo šolo ne skrbi. Pouk poteka praviloma od 8.00 do 14.10. Za toplo malico je poskrbljeno, učbenike si dijaki lahko izposodijo v učbeniškem skladu, na voljo pa jim je tudi medvrstniška pomoč. Življenje na šoli popestrijo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na različna področja dela. Čeprav so dijaki navdušeni predvsem nad tehniko, se z veseljem preizkusijo tudi v bralnih tekmovanjih slovenščine, angleščine in nemščine. V zadnjih letih opažamo velik interes dijakov za različna tek- movanja iz logike, razvedrilne matematike in Kenguru, kjer dosegajo odlične rezultate. Posebej so ponosni na dosežke, ki jih dijaki že vrsto let dosegajo na robotskih tekmovanjih ter v razvoju spletnih tehnologij in izobraževalnih videoposnetkov. »Mladi naj bodo pozorni na svoje interese, močna področja, kaj delajo v prostem času, pa tudi na najljubše šolske predmete in želje po nadaljnjem izobraževanju. Na Elektro in računalniški šoli ponujamo tri velika tehnična področja, in če se učencem ob naših predstavitvah zasvetijo oči, potem so pravi za našo šolo. Do 2. aprila, ko je čas za oddajo prijave, naj prisluhnejo predvsem sebi in zberejo čim več informacij. Za našo šolo naj se odločijo učenci in učenke, ki jih zanima tehnika v najširšem smislu. Naši programi so pri- merni tudi za dekleta in dijakinje vsakodnevno dokazujejo, da lahko dosegajo odlične rezultate,« še pove ravnatelj Fajt. Dijaki Elektro in računalniške šole imajo velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike deficitarno. Za poklic elektrikar in mehatronik operater lahko pridobijo štipendijo za deficitarne poklice. Za dijake na vseh stopnjah izobraževanja se poleg domačih zanimajo še tuja podjetja, ki bi jih želela kot svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja v konkretnih delovnih procesih. Vabimo vas, da nas obiščete na informativnem dnevu in da skupaj odkrivamo skrivnosti tehnike. Tehniški poklici so poklici prihodnosti, saj nas hiter razvoj spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju. Virtualni informativni dan bo zelo podoben običajnemu, le da bo na daljavo. Za učence in njihove starše smo pripravili virtualni sprehod po šoli, filme in fotografije, s katerimi bomo predstavili strokovna področja, srečanja v živo (preko zooma), kjer bodo lahko obiskovalci učiteljem postavili vprašanja v zvezi z delom na šoli in kot piko na i še klepetalnico 'dijak-učencu', kjer so bodo bodoči dijaki srečali z dijaki naše šole in si pridobili informacije tudi od svojih vrstnikov. To bomo ponovili v vseh treh terminih, v petek, 11. 2., ob 9.00, ter ob 15.00 in v soboto, 12. 2., ob 9.00. Vse informacije najdejo na spletni strani šole. Pogrešali bomo osebni stik z obiskovalci, pa vendar bomo v teh razmerah vse pripravili tako, da bodo učenci dobili informacije, ki jih potrebujejo za izbiro svojega poklica. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 27 5 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Šola, ki daje možnost zaposlitve in podlago za nadaljnje šolanje Strojna šola Ptuj Strojna šola Ptuj je šola z dolgoletno tradicijo, ki izobražuje za pestro izbiro poklicev s področja strojništva. Izobraževalni proces na šoli odlikuje kakovosten pouk, razumevajoči profesorji, poučne ekskurzije, pester izbor interesnih dejavnosti in možnost vključevanja v nacionalne in mednarodne projekte. Pouk, še posebej pri strokovno-teoretičnih predmetih, poteka v specializiranih učilnicah s sodobnimi računalniškimi orodji. Dijaki se lahko v sklopu projekta Erasmus+ vključujejo v mednarodne izmenjave na Irsko, Portugalsko in Hrvaško ter v Nemčijo in Avstrijo. Po končanem šolanju na naši šoli imajo dijaki dovolj široko teoretično in praktično znanje, da lahko ali uspešno nadaljujejo šolanje ali pa se zaposlijo. V naslednjem šolskem letu vas vabimo k vpisu v naslednje programe: • štiriletno srednje strokovno izobraževanje SSI: STROJNI TEHNIK: strojni teh- nik se ukvarja s konstruiranjem in projektiranjem posameznih strojnih delov, orodij in priprav za proizvodnjo. Upravlja in nastavlja numerično vodene obdelovalne in druge stroje ter naprave. Obvlada računalniške tehnike risanja, branje tehnične, tehnološke in druge dokumentacije, osnovno programiranje in upravljanje robotov. Program strojni tehnik traja 4 leta in se konča s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. • triletno srednje poklicno izobraževanje SPI: OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR: oblikovalec kovin danes opravlja dela na računalniško vodenih strojih. Izdeluje raznolike kovinske izdelke na avtomatiziranih strojih, od preprostih predmetov za vsakodnevno uporabo do pametnih orodij, ki imajo vgrajene številne mehatronske komponente. KLEPAR – KROVEC: osnovna dejavnost kleparja – krovca je izdelati strešno konstrukcijo na objektu in jo prekriti z ustrezno strešno kritino. Poznati mora prednosti in slabosti posamezne kritine, kakšen je način prekrivanja in kako se kritino vzdržuje. INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ: inštalater strojnih instalacij montira, izdeluje in vzdržuje hladilne, vodovodne, ogrevalne, prezračevalne, klimatske in plinske naprave. Slediti mora novostim v stroki, znati pripravljati dele instalacijskih naprav, jih vgrajevati, vzdrževati in pregledovati. IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ: izdelovalec kovinskih konstrukcij izdeluje jeklene in kovinske konstrukcije, ograje, stopnišča, žerjave, mostove, konstrukcije skladiščnih in tovarniških prostorov. Uporablja vse vrste varilnih naprav in specialnih orodij za rezanje ter preoblikovanje pločevine in profilov. AVTOSERVISER: avtoserviser je usposobljen za vzdrževanje motornih vozil in motorjev z notranjim zgorevanjem ter vozil na hibridni in električni pogon. Delo vključuje prevzem vozila z delovnim nalogom in preizkusno vožnjo, preučitev tehnološke dokumentacije ter tehničnih navodil za zahtevnejša popravila oz. za uporabo računalnika. AVTOKAROSERIST: avtokaro- serist dela pri izdelavi in montaži delov avtomobilskih karoserij. V servisni dejavnosti popravlja poškodovane dele karoserij in jih nadomešča z novimi. Vsi opisani programi SPI trajajo 3 leta in se končajo z zaključnim izpitom. Poudarek je na pridobivanju strokovnih praktičnih znanj. Dijaki lahko nadaljujejo šolanje v programih poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI). V programih Klepar-krovec, Avtoserviser in Avtokaroserist je izobraževanje možno tudi po vajeniškem sistemu. Vajenec se istočasno izobražuje v šoli in usposablja v podjetju, pri tem pa je nagrajen z vajeniško nagrado, lahko pa ob tem dobiva tudi štipendijo. Nagrada in štipendija ne vplivata na druge socialne transferje. Vajenec ob vpisu sklene vajeniško pogodbo z izbranim obrtnikom ali podje- tjem, ki pa ni obvezujoča za zaposlitev. Pri sklepanju pogodbe jim lahko pomaga tudi šola. • poklicno-tehniško izobraževanje PTI (3 + 2): STROJNI TEHNIK (glej STROJNI TEHNIK SSI), AVTOSERVISNI TEHNIK: avtoservisni tehnik izvaja zahtevnejša dela pri nastavljanju, vzdrževanju in popravilu mehanskih, pnevmatskih in hidravličnih sistemov, naprav in Spoštovani osnovnošolci in starši! aŽůĂnjĂŚŽƌƚŝŬƵůƚƵƌŽŝŶǀŝnjƵĂůŶĞƵŵĞƚŶŽƐƚŝĞůũĞ ^ZE:WK<>/E/E^dZK ƉĞƚĞŬ͕͕ϭϭ͘͘Ϯ͕͕͘Žď ďϵ͘͘ŝŶ Ŷϭϱ͘͘Ƶƌŝ ďϵ͘͘Ƶƌŝ ƐŽďŽƚĂ͕͕ϭϮ͘͘Ϯ͕͕͘Žď s/a:^dZK Ͳ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌĂ Ͳ^ŶŽǀĂŶũĞǀŝnjƵĂůŶŝŚ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũŝŶƚƌǎĞŶũĂ ƉĞƚĞŬ͕͕ϭϭ͘͘Ϯ͕͕͘Žď ďϭϭ͘͘ŝŶ Ŷϭϲ͘͘Ƶƌŝ ƐŽďŽƚĂ͕͕ϭϮ͘͘Ϯ͕͕͘Žď ďϭϭ͘͘Ƶƌŝ L]REUDçHYDQMHRGUDVOLK šporWHNVSHULPHQW )20%IHVWLYDO ttt͘,sh͘^/ • dveletno nižje poklicno izobraževanje NPI: POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH: usposobi se za ročno obdelovanje kovin, upravljanje in posluževanje strojev in naprav, izdelavo enostavnih varjenih konstrukcij ter za pomožna dela v kovinarskih poklicih. Program traja 2 leti in se konča z zaključnim izpitom. Po uspešno končanem programu se dijaki lahko vpišejo v programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI). /E&KZDd/sE/E ͲƌĂŶǎĞƌƐŬŝƚĞŚŶŝŬ Ͳ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌŶŝƚĞŚŶŝŬ K Ͳ&ŽƚŽŐƌĂĨƐŬŝƚĞŚŶŝŬ EKs ͲǀĞƚůŝēĂƌ ͲsƌƚŶĂƌ njihovih sklopov na osebnih in drugih vozilih. V programa PTI se lahko vpišejo dijaki s končanim triletnim programom SPI. Program traja 2 leti in se konča s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. SUHL]NXVOLNRYQH QDGDUMHQRVWi Prisrčno vas vabimo na informativna dneva Strojne šole v petek, 11. 2. 2022, ob 9. in 15. uri in v soboto, 12. 2. 2022, ob 9. uri, ko vam bomo predstavili naše izobraževalne programe in možnosti vpisa. Spoznali boste naše delo pri pouku in različnih dejavnostih, kam se odpravimo na ekskurzije in tabore, kako deluje naša dijaška skupnost in še kaj. Informativni dan bo letos potekal preko videokonferenc Zoom – povezave lahko najdete na spletni strani Strojne šole, ŠC Ptuj: strojna.scptuj.si. Veselimo se druženja z vami! Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 6 COLOR CMYK stran 28 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika V novo šolsko leto s pestro izbiro strokovnih programov in novostjo Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Od februarja 2021 se izobraževalni programi Biotehniške šole in programi Ekonomske šole izvajajo v novi organizacijski enoti Šolskega centra Ptuj pod imenom Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK). Izvajamo štiriletne programe: Ekonomski tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik in kot novost letošnjega leta Tehnik oblikovanja. V triletnih poklicnih programih se dijaki lahko, kot doslej, izobražujejo v programih: Cvetličar, Gospodar na podeželju, Gastronom hotelir ter Trgovec. Izvajamo pa še dvoletni program, Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Po uspešno končanih triletnih programih lahko dijaki nadaljujejo šolanje še na poklicno-tehniškem izobraževanju v dveh programih: Ekonomski tehnik in Kmetijsko-podjetniški tehnik. Z našimi programi pokrivamo različna področja: ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Na vseh si, tako v izobraževalnem procesu kot tudi ostalih aktivnostih, prizadevamo, da sodelujemo z lokalnim okoljem, da znanje, ki ga posredujemo dijakom, prilagajamo potrebam trga dela. Posebno pozornost namenjamo ravno slednjemu, saj se zavedamo, da se potrebe delodajalcev zaradi hitrega razvoja nenehno spreminjajo. V programu Ekonomski tehnik smo že nekaj let ponosni na delovanje naših učnih podjetij. Gre za učni prostor in hkrati učno metodo, kjer dijaki praktično uporabljajo pridobljena teoretična znanja. Delo v učnem podjetju poteka kot v pravem podjetju: v tajništvu, finančno-računovodskem oddelku, kadrovski službi in marketingu. Na ta način dijaki pridobijo veliko praktičnega znanja, ki jim kasneje koristi pri opravljanju prakse v podjetjih. Učna podjetja naše šole so že nekaj let najuspešnejša in najaktivnejša učna podjetja na nacionalnem nivoju, uspešno se vključujejo tudi na mednarodne trge. Dijaki – bodoči prodajalci – se, podobno kot ekonomski tehniki, urijo v t. i. učni prodajalni in pridobljena strokovna znanja prepletajo z veščinami komuniciranja in stikov s kupci. Vse skupaj potem nadgradijo v realnem delovnem okolju, s katerim se srečajo v času praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Na šoli se zavedamo, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. V vseh programih s področja kmetijstva – Kmetijsko-podjetniški tehnik, Gospodar na podeželju in Pomočnik v biotehniki – težimo k ozaveščanju naših sedanjih in bodočih dijakov, da je temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom, v pridelavi varne in kakovostne hrane, ki je nesporni osnovni pogoj za nadaljnji razvoj celotne družbe. Strokovna znanja lahko dijaki v teh programih praktično preizkušajo na naših šolskih posestvih in pri delodajalcih. Na Turniščah je šolsko posestvo usmerjeno v poljedelstvo in živinorejo, pomembno vlogo imajo še specializirane učilnice, ki so s sodobno opremo namenjene predelavi sadja in zelenjave, mesa in mleka. Prav tako nam oprema in pogoji dela na šoli omogočajo, da dijake v programu Cvetličar pripravljamo na poklic, v kate- pomembno gastronomsko regijo, zato je naš program Gastronomske in hotelske storitve izrednega pomena za trg dela v tem okolju. Za potrebe izvajanja tega programa smo pred nedavnim pridobili sodobno opremljeno učilnico za strežbo, prav tako se praktični pouk kuharstva odvija v moderni in sodobno opremljeni kuhinji. Letos je ta program še toliko bolj zanimiv, saj je uvrščen na seznam izobraževalnih programov, za katere je mogoče prejeti štipendijo za deficitarne poklice. Verjamemo, da bo to dodatna spodbuda za bodoče dijake, ki razmišljajo o karieri v gostinstvu in turizmu. Največjo spremembo v izobraževalnih programih na naši šoli letos predstavlja uvedba programa Tehnik oblikovanja, s katerim nadomeščamo dosedanji program aranžerski tehnik. Ta poklic je zelo zanimiv in raznolik, omogoča delo ter zaposlitev na različnih področjih. Program sestavljajo različni moduli: grafični oblikovalec, oblikovalec uporabnih predmetov in modni oblikovalec. Na šoli se nenehno trudimo, da se povezujemo z lokalnim okoljem, da izvajamo projekte, ki temu okolju predstavljajo dodano vrednost. V izvajanje novega programa smo tokrat povabili k sodelovanju tudi lokalne mlade, uveljavljene in ustvarjalne strokovnjake iz tega področja in prepričani smo, da bo takšna oblika sodelovanja dala odlične rezultate, ki bodo velik doprinos tako dijakom kot tudi realnemu delovnemu okolju. Tega novega izziva se na naši šoli izredno veselimo. Več informacij o vseh naših programih je dostopnih na spletni strani šole. Vse naše aktualne dogodke najdete tudi na socialnih omrežjih, FB in Instagram ter YouTube. Podrobnejše informacije bodo vsem, ki jih naši programi zanimajo, na voljo v času informativnih dni, 11. in 12. 2. 2022, ki bodo tudi letos potekali online, povezava bo na voljo na naši spletni strani. 65('1-$á2/$=$35(+5$12,1ã,9,/6792 l;u ঍bࣂ-f†|o -m1- bhѴo L M F G a n i d i r #p NAMI NEPOZABNA LETA PREZIVI Z PREDSOLSKA VZGOJA SPLOSNA lisce MEDIJSKI TEHNIK GI MNAZIJA smermgleda UMETNISKA GIMNAZIJA, in fil VABLJENI NA INFORMATIVNA DNEVA: ob 9. in 15. uri r;|;hķƐƐĺ=;0u†-uƑƏƑƑ ƑƑ ob 9. uri uƑƏ u†ĺ=;0 ķƐƑ o|vo0 V ZIVO na blm-Œbf- u-m1-bhѴo঍bࣂ-f†|ol;uķu;঍;umoˆ-†Ѵb1-ƒƓķƖƑƓƏf†|ol;uķƏƑƔѶƔѶƕƏƏķ]=lѴŠ]=lѴĺvb rem se prepletajo vrtnarstvo, cvetličarstvo, trgovina, obrt, estetika, duhovna občutljivost, domišljija in umetnost. Praktična znanja s področja sadjarstva in vinogradništva lahko dijaki dobijo na posestvu na Grajenščaku. V programih s področja kmetijstva dajemo velik poudarek tudi podjetniškim veščinam, v zadnjem šolskem letu smo vsebinam dodali še strokovni tuji jezik in uvedli nov modul sodobne tehnologije v kmetijstvu, kjer želimo poudariti uvajanje avtomatizacije in robotizacije v kmetijstvu. Delujemo v okolju, kjer ima v strategiji razvoja velik pomen turizem in ki predstavlja l.si www.gfm Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 29 7 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Študij, kjer pridobite kompetence za zaposlitev Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj nudi študentom napredna znanja, ki omogočajo konkurenčno prednost na trgu dela, predvsem pa visoko zaposljivost diplomantov. Šola se ponaša s sedemnajstletno zgodovino in več kot 1.000 diplomanti. Izvajajo tri višješolske študijske programe, in sicer: Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine. »Dva od navedenih programov smo zasnovali in razvili prav na Ptuju. Vsak izmed programov ponuja aktualna znanja in vsebine, ki so prilagojene potrebam gospodarstva in diplomantom zagotavljajo visoko stopnjo zaposljivosti,« pojasni ravnatelj Robert Harb. Značilnost vseh višješolskih strokovnih programov je prepletanje študija teorije in praktičnega izobraževanja, ki ga študenti opravijo pri delodajalcih. Praktično izobraževanje pri delodajalcih obsega 400 ur, kar je 40 % vsega časa v posameznem programu. »Pohvalimo se lahko z odličnimi uspehi naših študentov na številnih tekmovanjih, kot so Naj podjetniška ideja, ki jo razpisuje Manager klub Ptuj, Mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC, tekmovanje POPRI, NASA Space Apps Challenge, Izbor najboljše inovacije, ki jih razpisuje Štajerska gospodarska zbornica ... To je samo nekaj od številnih tekmovanj, na katerih naši študenti ne le, da sodelujejo, temveč se z njih vračajo z odličnimi uvrstitvami, posegajo po najvišji mestih,« pove ravnatelj Harb. »Epidemiološke razmere zadnji dve leti so močno vplivale na življenje in delo v šoli. Prisiljeni smo na zadrževanje med štirimi stenami ali celo na sodelovanje preko video povezave. Zaradi tega so študijske aktivnosti okrnjene. Kljub temu se trudimo študente vključevati v razne aktivnosti, s katerimi želimo spodbuditi pripadnost šoli, sodelovanje in medsebojno povezanost študentov različnih programov ter povezanost z okoljem, v katerem je naša šola. Naši študenti pripravljajo razne projekte, ki jih na dogodku predstavijo kolegom (Bodi informiran, bodi in; Zelene poslovne ideje; Inovacije podravske regije; Digitalni marketing …). V okviru kariernega svetovanja smo v sodelovanju s Skupnostjo višjih strokovnih šol v mesecu oktobru izvedli projekt Poslovni zajtrk, na katerem so se našim študentom predstavila podjetja s širšega okolja, ki ponujajo možnost praktičnega izobraževanja in aktualna delovna mesta.« Dolgoročni cilji razvoja Višje strokovne šole temeljijo na obstoječi programski ponudbi v sedanjosti in na novih programih, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti industrija, malo gospodarstvo in obrt v Podravju in Sloveniji. »Cilj, ki smo si ga zadali, je vzpostavitev študija, ki bo na našem področju predstavljal predvsem visoko raven znanja diplomantov in njihovo zaposljivost. Vsako leto za študente in diplomante organiziramo tudi dvodnevno ekskurzijo v eno od znanih podjetij v tujini. Obiskali smo podjetje BMW, izvedli smo strokovno ekskurzijo v studio avstrijske nacionalne televizije ORF ter si ogledali tovarno VW, predlani smo obiskali tovarno traktorjev Steyr ter najpomembnejše avstrijsko industrijsko mesto Linz. V septembru nam je uspelo realizirati že lani načrtovano ekskurzijo v tovarno Mercedes-Benz in v Strasbourg.« »V tem študijskem letu smo se vrnili v šolo. Študijski proces se izvaja 'v živo' ob upoštevanju navodil NIJZ. Čeprav smo se v začetku študijskega leta znašli pred dilemo, kako kontrolirati PCT-pogoj ter izvajati samotestiranje, ugotavljamo, da, kljub vsem omejitvam študijski proces poteka skoraj nemoteno, kakovost izvajanja študijskega procesa pa je neprimerljivo boljša od študija na daljavo. Kar se tiče praktičnega izobraževanja, ki ga morajo naši študenti opraviti v podjetjih, smo čas izvajanja premaknili na kasnejši termin, v upanju, da se bo stanje glede epidemije izboljšalo in bodo podjetja odprta za sprejemanje študentov,« razlaga ravnatelj Harb. Višja strokovna šola ima usposobljene in odgovorne kadre ter dobre prostorske pogoje in sodobno opremo, ki jo pridobiva s sodelovanjem v projektih in s podjetji. Kljub omejitvam jim je uspelo ohraniti stike z gospodarstvom. Povezanost šole s podjetji se kaže tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij, gostujočih predavateljih ter pri pripravi diplomskih nalog, ki so aplikativne in se nanašajo na reševanje konkretnih problemov v delovnem okolju. »Vse navedeno je zagotovo dovolj tehten in privlačen razlog, da se bodo številni srednješolci odločili za vpis na našo Višjo strokovno šolo, uspešno zaklju- čili dveletni študij v enem od programov, ki jih ponujamo, ter se pridružili našim zadovoljnim diplomantom,« zaključi Robert Harb. Vse, ki bi radi nadgradili znanja iz ekonomije in kmetijstva ali pridobili dodatna znanja, ki odlikujejo dobre inženirje mehatronike, vabimo na informativni dan. Tudi letos bo izveden preko spleta. Vabimo vas, da se nam pridružite preko povezave, ki bo objavljena na spletni strani šole (http:// vss.scptuj.si/) • v petek, 11. 2. 2022, ob 9.00 in ob 16.30 ter • v soboto, 12. 2. 2022, ob 9.00. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 4EZANIMAJOTEHNIĐNI in kreativni poklici? ƒ—Ž–‡–ƒ œƒ ‰”ƒ†„‡‹æ–˜‘ǡ ’”‘‡–‘ ‹ā‡‹”•–˜‘ ‹ ƒ”Š‹–‡–—”‘‹˜‡”œ‡ ˜ ƒ”‹„‘”— ‹œ˜ƒŒƒ 斋”‹—‹˜‡”œ‹–‡–‡斗†‹Œ•‡’”‘‰”ƒ‡ȋ ”ƒ†„‡‹æ–˜‘ǡ ‘•’‘†ƒ”•‘‹ā‡‹”•–˜‘Ȃ•‡” ”ƒ†„‡‹æ–˜‘ǡ”‘‡–‘‹ā‡‹”•–˜‘ǡ”Š‹–‡–—”ƒȌ–‡”†˜ƒ˜‹•‘‘æ‘Ž•ƒ•–”‘‘˜ƒ’”‘‰”ƒƒȋ ”ƒ†„‡‹æ–˜‘ǡ”‘‡–‘‹ā‡‹”•–˜‘ȌǤ Foto: Virginia Vrecl Višja strokovna šola ƒ—Ž–‡–ƒ ‹œ”‡†‘ ˜‡Ž‹ ’‘‡ ƒ‡Œƒ ƒ«‡Ž‘ trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v 斗†‹Œ•‡ ’”‘‰”ƒ‡ —˜‡†Ž‹ ˜‡« ’”‡†‡–‘˜ǡ ‹ ‹–‡gralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je ˜ŽŒ—«‡ƒ˜˜‡«‘–ͽͶ”ƒœ˜‘Œ‘Ǧ”ƒœ‹•‘˜ƒŽ‹Š’”‘Œ‡–‘˜ǡ’”‹«‡‡”•‘˜†‡Ž‘˜ŽŒ—«‡‹–—†‹斗†‡–Œ‡ǡ tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, deŽƒ˜‹  ‹ œƒŽŒ—«‹Š †‡ŽǤ e–—†‡–Œ‡ǡ ‹ —•’‡æ‘ œƒŽŒ—«‹Œ‘ 斗†‹Œ•‡ ’”‘‰”ƒ‡ǡ •‘ ‡† †‡Ž‘†ƒŒƒŽ ‹ prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ”ƒ˜‹ •‡œƒŒƒ œ ‘˜‹”‹‹ ”ƒœ˜‘Œ‹‹ ƒ«”–‹ †‡Ž‘†ƒŒƒŽ ‡˜ǡ ƒ†”‘˜•‹‹ ’‘–”‡„ƒ‹ ‹ ’”‹«ƒ‘˜ƒ‹‹ kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Vabimo te na informativne dni, ki bodo potekali ƒ†ƒŽŒƒ˜‘ǡ‹•‹ ‡”˜’‡–‡ǡͷͷǤˆ‡„”—ƒ”Œƒǡ‘„ͷͶǤ ‹ͷͻǤ—”‹•’”‡†•–ƒ˜‹–˜ƒ‹‹ǽ†‘‰‘†‹˜ā‹˜‘Ǽ–‡” ’‘‘˜‘˜•‘„‘–‘ǡͷ͸Ǥˆ‡„”—ƒ”Œƒǡ‘„ͷͶǤ—”‹Ǥ‡« ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ„‘ƒ˜‘ŽŒ‘ƒ•’Ž‡–‹•–”ƒ‹ˆƒ—Ž–‡–‡ ˆ‰’ƒǤ—Ǥ•‹Ǥ ‡•‡Ž‹‘•‡–˜‘Œ‡‰ƒ‘„‹•ƒǨ Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 8 COLOR CMYK stran 30 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika IMAŠ SVOJ CILJ? 11. PRAKTIČNI PRIKAZ POKLICEV YouTube TALUM 3. februar 2022 GEPŠ PIRAN, www.geps.si, tel.: O5 6713 244 Te zanima delo na ladji trgovske mornarice ali na jahti? Potem je zate program PLOVBNI TEHNIK Te zanima delo v špediciji, trgovini, v prometu? nHOLxGHODWLNRWpomorski agent? Potem postani /2*,67,o1,7(+1,. ! Dobiš pa tudi štipendijo. Bivaš v prenovljenem dijaškem domu. Vabljeni na predstavitev naših programov na informativnem dnevu 11. in 12. 2. na www.geps.si. Drugi programi: ELEKTROTEHNIK, GIMNAZIJA 3URPRFLMVNRVSRURþLOR !KTIVENŃTUDIJ POLNDOŘIVETIJNA63'4-!2)"/2 ˜ƒ斗†‹Œ•ƒ’”‘‰”ƒƒǡƒ†’‘˜’”‡«‘‘ ‡Œ‡‹’”‡†ƒ˜ƒ–‡ŽŒ‹ǡ•‘†‘„‘‘’”‡ŽŒ‡ƒ摎ƒǡ’”‹†‘„‹˜ƒŒ‡’”ƒ–‹«‹Š‹œ—懐Œ†‘ƒ‹˜–—Œ‹‹Ȃ–‘Œ‡Ž‡‡ƒŒ ƒæ‹Š‘†Ž‹Ǥ Študenti pridobivajo izkušnje tudi v šolski Resta˜”ƒ ‹Œ‹‹ƒ˜ƒ”‹‡†‡ǡki se ponaša z ‹ Š‡Ž‹‘˜‹”‘ā‹‘. Gostinstvo in turizem ter Velnes Izvajamo dva višješolska študijska programa – Gostinstvo in turizem ter Velnes. Spodbujamo ƒ–‹˜‡ƒ«‹斗†‹ŒƒǢ†‡Žƒ‘†”—‰ƒ«‡‹–‘斗denti cenijo.Potrditev, da delamo dobro, so tudi 文˜‹Ž‡ƒ‰”ƒ†‡œ†”āƒ˜‹Š‹‡†ƒ”‘†‹Š–‡movanj. 9HGQRYSRJRQXGRPDLQYWXMLQL e–—†‡–‘ā‡Ž‹‘†ƒ–‹‡ƒŒ˜‡«ǡœƒ–‘•‡˜ŽŒ—«—Œ‡‘ ˜ 文˜‹Ž‡ ’”‘Œ‡–‡ǡ Œ‡” ŽƒŠ‘ ’”‹†‘„‹˜ƒŒ‘†”ƒ‰‘ ‡‡’”ƒ–‹«‡‹œ—搌‡Ǥ‘‘•‹•‘ ƒƒæ‡‡†ƒ”‘†‘•‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡‹”‡ā‘’ƒ”tnerjev, s katerimi sodelujemo v okviru projekta Erasmus+ǡ ‹ ‘‘‰‘«ƒ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡ ’”ƒ–‹«‡‰ƒ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒƒ˜–—Œ‹‹Ǥ ’”‘‰”ƒ—ƒƒ‰‡‡––—”‹•–‹«‹Š’‘†Œ‡–‹Œǡ‹‰ƒ ‹œ˜ƒŒƒ‘ƒ•‡†‡ā—ƒæ‡摎‡Ǥ 0RĜQRVWQDGDOMHYDQMDĄWXGLMD 6SHFLDOL]LUDQHXËLOQLFH e–—†‡–‘摎‡‘‘‰‘«ƒ‘ƒ†ƒŽŒ‡˜ƒŒ‡斗†‹- Sodobno opremljena šola nudi specializiraŒƒƒ ƒ—Ž–‡–‹œƒ–—”‹•–‹«‡斗†‹Œ‡Ȃ—”‹•–‹ ‹’‘ ‡ ’”‡†ƒ˜ƒŽ‹ ‡ œƒ —•˜ƒŒƒŒ‡ •–”‘‘˜‹Š ˜‡æ«‹Ǥ ,]REUDĜHYDQMH]DUD]OLËQH JHQHUDFLMH ƒæƒ˜”ƒ–ƒ•‘‘†’”–ƒ”ƒœŽ‹«‹‰‡‡”ƒ ‹ŒƒȂ’‘leg rednega izvajamo še izredni študij. 1D96*7MHYHGQRĜLYDKQRŋ VOHGLWHQDPQDZZZYVJWVL )%LQ,QVWDJUDPX ”‹†”—ā‹–‡•‡ƒƒ ‹ˆ‘”ƒ–‹˜‹Š†‡˜‹ŠǤ‡«‹ˆ‘”ƒ ‹Œƒƒæ‹•’Ž‡–‹•–”ƒ‹Ǥ Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 31 9 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Devetošolec, zgrabi sedanjost in stopi v prihodnost Gimnazija Ptuj Gimnazija Ptuj bo 11. in 12. februarja 2022, na informativni dan, znova na široko odprla svoja virtualna vrata za prihodnje gimnazijce. Ti bodo lahko tako vsaj na daljavo vstopili v gimnazijske učilnice, v katerih se letos izobražuje nekaj čez 500 dijakov, in začutili šolski utrip. Ta je tudi v tem šolskem letu precej drugačen, a živahnega gimnazijskega duha ne more preglasiti niti virus. V vseh gimnazijskih oddelkih teče vzgojno-izobraževalni proces prilagojeno novim razmeram, a s prepričanjem, da zmoremo. Dijaki lahko znotraj oddelka izberete dve smeri: likovno ali gledališče in film. A ne spreglejte, kaj morate opraviti v sedanjosti, da si boste zagotovili prihodnost: devetošolci, ki želite obiskovati likovno smer, morate – če želite v ptujski oddelek – obvezno opraviti preizkus likovne nadarjenosti na Gimnaziji Ptuj. In gledališčniki? Spoznavali boste elemente dobrega, učinkovitega in prepričljivega nastopa, zato bo vaš na odrskih deskah ali kjer koli drugje prav gotovo odličen in samozavesten. Tudi program umetniške gimnazije traja štiri leta in se konča s splošno maturo – torej so odprta vsa študijska vrata. Po čem se ločita Izmenjave, projekti, športni in umetniški ekskurzije … Gremo! oddelek od globino in ostrino misli splošnogimnazijskega? Širino, pridobivajo gimnazijci ne samo V športnem je manj dijakov, delo pa prilagojeno specifičnim potrebam. Dijaki športniki imajo več ur športne vzgoje, športne tabore, pouk se lahko individualno prilagaja glede na intenzivnost obremenitev. Včasih zahtevno usklajevanje šolskega dela in treningov olajšajo posebne prilagoditve, kot sta možnost dodatnih ur za razlago snovi in individualni načrt pridobivanja ocen. In umetniški? Ta je gimnazijo obogatil z novimi barvami, odtenki, toni, gibi, gledališko besedo … Na kratko: gimnaziji daje žar in novo draž. pri pouku, ampak tudi na raznovrstnih tekmovanjih, natečajih, v projektih, na izmenjavah, v delavnicah. Prav izmenjave so zaradi razmer nekoliko poniknile, zato smo bili še toliko bolj veseli obiska iz latvijske Rige, od koder so decembra 2021 pripotovali učenci in učitelji, partnerji v projektu Erasmus+ z naslovom No man is an island (Nihče ni otok). Projektni partnerji iz Aversa v Italiji pa so se nam tokrat pridružili v spletnem okolju. Gimnazijci željno in nestrpno pogledujemo proti Irski, Nemčiji, Latviji, Litvi in celo Indiji, kamor upamo, da bomo lahko v bližnji prihodno- sti potovali. Do takrat pa bomo veseli tudi krajših poti in domačih galerij ter kulturnih spomenikov, kot je šempetrska rimska nekropola, ki so si jo ogledali dijaki drugih letnikov na strokovni ekskurziji v začetku šolskega leta. Čakamo pa, da bodo znova s polnimi pljuči zadihali tudi drugi projekti, kot so Europe in motion (Evropa v gibanju), v katerem sodelujemo z Nemčijo, s Švedsko in z Litvo, tudi v tem letu bomo organizirali zdaj že tradicionalno konferenco GimMUN (simulacijo zasedanja Združenih narodov) … Tečejo pa že intenzivne priprave na pisni del izpita za pridobitev nemške jezikovne diplome (DSD) raven B1, za jezikovno raven C1 so že končane, ter jezikovno diplomo iz francoskega jezika. Tekmovanja, natečaji, delavnice (in še kaj) Spremenjenim razmeram se je morala prilagoditi tudi izvedba tekmovanj v znanju. Večina jih še poteka, a nekaj zelo odmevnih (vmesnih) rezultatov že imamo: na tekmovanju za Cankarjevo priznanje so se na državno tekmovanje uvrstili štirje dijaki, šest pa jih je že doseglo srebrno priznanje, dijakinja iz 3. letnika se je uvrstila na dr- žavno tekmovanje iz nemščine (drugi tuji jezik), šest naših gimnazijcev bo merilo svoje intelektualne moči na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, veseli smo tudi uvrstitve na državno tekmovanje iz naravoslovja, dva sta se uvrstila na državno tekmovanje iz astronomije, šest dijakov pa na državno tekmovanje iz zgodovine, na katerem se bodo predstavljali kot posamezniki in kot del ekipe, in eden na državno tekmovanje iz geografije. A to še ni vse … Trije gimnazijci so že dosegli zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, zelo uspešni so bili tudi predstavniki na državnem tekmovanju iz logike, saj so dosegli kar tri zlata in dve srebrni priznanji. Izjemno ponosni smo tudi na dijaka prvega letnika, ki je na 18. Mednarodni naravoslovni olimpijadi (IJSO 2021) osvojil srebrno medaljo. Odvijala so se tudi športna tekmovanja, kot je državno prvenstvo v akrobatiki, na katerem so naši dijaki zmagali. Bravo, fantje! Gimnazijci smo tudi ustvarjalni, kar je z drugim mestom na natečaju za najboljše ljubezensko pismo (tokrat do miru) dokazal dijak drugega letnika. Kako je mir pomemben, smo se opomnili ob dnevu človekovih pravic, ko smo se pridružili akciji izdelovanja ladjic v spomin na žrtve holokavsta. Morda smo prav tebe, bralec, razveseli- li na mednarodni dan prijaznosti s kamenčki prijaznosti, ki smo jih nastavili po vsem mestu. Si morda našel svojega? Kaj so torej prednosti gimnazijskega programa? Gimnazija je edina srednja šola na Ptuju, ki po uspešno zaključenem 4. letniku omogoča, da dijaki opravljajo splošno maturo. Ta odpira vrata vseh univerzitetnih in visokošolskih programov, omogoča torej študij v Sloveniji in tujini. Ptujski gimnazijci dosegajo na maturi visoke rezultate, primerljive s slovenskimi vrstniki. V lanskem šolskem letu jih je kar sedem maturo končalo s 30 točkami ali več, torej so postali zlati maturantje. Kot radi povedo nekdanji in sedanji gimnazijci, pa so zanje pomembne tudi bogate in raznovrstne (ob)šolske vsebine, kot so predavanja, delavnice, na primer decembrska za 1. letnike o okoljskih spremembah Jutri je lahko malo drugače, prepevanje v gimnazijskem zboru, sodelovanje v glasbenih skupinah … A pot do uspešno opravljene mature je dolga in včasih tudi naporna. Zato je pomembno, da je učno okolje, del katerega postane vse pogosteje zelo ranljiv mladostnik, spodbudno, motivirajoče in razumevajoče. To je cilj, h kateremu Gimnazija Ptuj prav gotovo odločno stremi. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 10 COLOR CMYK stran 32 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Sodobna šola v mirnem in varnem okolju Gimnazija Ormož Gimnazija Ormož že 23. leto izvaja program splošne gimnazije, od leta 2014 srednji strokovni program predšolske vzgoje in od leta 2021 še program zdravstvene nege. Na šoli vedno s ponosom poudarjamo, da dijaki pri nas niso številke. Prav vse poznamo in vemo, kje imajo močna področja, ki jih je treba spodbujati, pa tudi, kje so njihove šibke točke, ki so izziv in priložnost za razvoj. Negujemo športni duh, naši dijaki dosegajo vidne rezultate pri rokometu in strelstvu. Glasbeniki se izražajo v pevskem zboru in bandu, gledališčniki z gledališkimi in lutkovnimi predstavami gostujejo v okoliških vrtcih in šolah. Spodbujamo dijake, ki literarno ali likovno ustvarjajo in omogočamo, da se pokažejo. Mladi se zanimajo za tehnologijo in tako naši dijaki pripravljajo oddaje za lokalni radio, snemajo IJA NAZ ZGOJA M I G A AV LSK NA NEG O Š D E PRE AVSTV R ZD filme in izdajajo šolsko glasilo. Pri strokovnem delu upoštevamo sodobna didaktična priporočila – timsko sodelovanje, medpredmetno povezovanje, poučevanje z elementi formativnega spremljanja. Vsako leto organiziramo projektne dneve in spoznavni vikend za dijake novince. Pomembna prednost za dijake je tudi medvrstniška tutorska pomoč. Dijaki imajo na voljo še pogovorne ure pri profesorjih, kjer lahko dobijo dodatno razlago in usmeritve za svoje učenje in delo. Nadaljevali bomo z vsem, kar se izkaže kot dobro, ter hkrati izboljševali tisto, na kar nas starši in dijaki opozarjajo, da bi veljalo spremeniti, oziroma kar sami začutimo kot izziv. Za nas uspeh ne pomeni samo visokih ocen in dosežkov, ampak tudi tisto, česar ne moremo izmeriti – dobro počutje, odgovornost in samostojnost, možnost povedati in biti slišan. Seveda smo ponosni tudi na dobre rezultate Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 02 / 74 00 147 www.gimnazija-ormoz.si gimormoz gim_ormoz ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ? prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih izvajamo sodobne oblike pouka spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju dobro sodelujemo s starši in z okoljem bogatimo trajnostna znanja dijakov posvečamo se vsakemu dijaku vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, prostovoljstvo smo ekološko ozaveščeni šolsko okolje je varno in mirno šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat topel obrok INFORMATIVNA DNEVA v irtualnoo naa http://www.gimnazija-ormoz.si/vpis-v-go/ in n naa https://karierni-sejem.si/os/izberi-srednjo-solo/ razstavni-prostor/gimnazija-ormoz petek, 11. februar 2022, ob 9. in 15. uri sobota, 12. februar 2022, ob 9. uri in dijaki so ob podpori profesorjev, mentorjev uspešni na tekmovanjih in pri raziskovalnem delu. Dijaki tekmujejo ter se dokazujejo in dosegajo izjemne rezultate na različnih področjih. Najboljše dosežke izpostavimo ob koncu šolskega leta, ko zbor in bend priredita koncert za širšo javnost. Najboljše dijake vsako leto nagradimo z brezplačno ekskurzijo – tako so bili že v Berlinu, Pragi, Budimpešti, Firencah, na Boromejskih otokih. Gimnazija Ormož spodbuja prostovoljno delo in medsebojno učno pomoč, veseli pa smo tudi rezultatov na maturi. Na šoli smo ponosni na odlične rezultate na maturi, saj se ponašamo z vrsto zlatih maturantov na obeh programih in diamantno maturantko na poklicni maturi, z dosežkom visokih ocen na maturi, kar omogoča dijakom vpis in uspešen študij na nadaljnji študijski poti. Ne nazadnje o dobrem delu priča tudi to, da naše bivše dijake danes srečujemo med zdravniki, pravniki, doktorji znanosti, učitelji, fizioterapevti, bibliotekarji, farmacevti, psihologi, defektologi, prevajalci, arhitekti … Šola je vključena v različne projekte: – Bralna pismenost in razvoj slovenščine (razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc) – Podjetnost v gimnaziji (krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah) – Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti (izvajanje vikend aktivnosti za spodbujanje razvoja lastne ideje dijakov ali za reševaje izzivov podjetij ali drugih organizacij s strani dijakov) – Slovenščina na dlani (spodbujanje prožnih in inovativnih oblik učenja z razvojem jezikov- nih virov in tehnologij) – MUNERA 3 (izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih 2018–2022) – Erasmus + – program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta – Rastem s knjigo 2019 in 2020 – Zanimiva Rusija Na šoli ves čas spodbujamo medsebojno sodelovanje, dijake navajamo, da izrazijo svoje mnenje in želje ter soustvarjajo bivanje na šoli, predvsem prek Dijaške skupnosti. Šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dijakom je omogočen topel obrok. Pouk se načeloma začne ob 7.50 in traja do 14.00, prevozne linije so urejene. Ko dijaki čakajo na prevoz, so lahko v prijetni avli, šolski knjižnici, računalniški učilnici ali igrajo namizni tenis ali ročni nogomet. Pomembno se nam zdi, da Občina Ormož štipendira dijake naše šole, ne glede na kraj bivanja, če izpolnjujejo določene pogoje oziroma imajo dovolj visoke ocene. Hkrati Občina Ormož sofinancira tudi prevoz dijakov iz krajev v naši občini. Spodbujamo dijake, ki želijo biti aktivni v lokalnem okolju, saj sodelujemo pravzaprav z vsemi organizacijami; pri poklicnem usmerjanju se povezujemo z vrtci, zdravstvenimi ustanovami, šolami in fakultetami. Vpis na našo šolo svetujemo vsem, ki jih zanimajo naši trije programi, predvsem pa učencem in staršem, ki se zavedajo, kako pomembno je takšno okolje za mladostnika. Tudi v prihodnje želimo na Gimnaziji Ormož krepiti mednarodno sodelovanje in negovati že utečene izmenjave znotraj Slovenije. Vsako leto se devetošolcem in staršem uspešno predstavljamo na informativnih dnevih. Letos je že drugič situacija nekoliko drugačna, imamo pa enak namen. Letos nas boste lahko spremljali na virtualnih informativnih dnevih na http://www.gimnazija-ormoz. si/vpis-v-go/ in na https://karierni-sejem.si/os/izberi-srednjo-solo/razstavni-prostor/ gimnazija-ormoz Informativna dneva bosta potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 9. in ob 15. uri, in v soboto, 12. februarja 2022, ob 9. uri. Dodatne informacije najdete na spletni strani www.gimnazija-ormoz.si, naših Facebook, Instagram, Youtube in TikTok profilih ter na spletni strani www.informativni-dnevi.si. Vabljeni na informativne dneve v Gimnazijo Ormož, kjer lahko začutite naš utrip, spoznate stavbo, dogajanje, učitelje in dijake. Če iščete kakovostno izobrazbo in pristne medosebne odnose, smo pravi naslov za vas. Gimnazija Ormož. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 33 11 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Izobraževanje za poklic prihodnosti Visoka šola na Ptuju Visoka šola na Ptuju je pri svojem delu aktivna že od leta 2013. Kot edina visokošolska institucija v Sloveniji izvaja visokošolski strokovni program (1. bolonjska stopnja) Bionika v tehniki, diplomanti ob zaključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani inženir/ka bionike v tehniki«. Bionika je sicer mlada veda, vendar se Visoka šola na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj prihodnje industrije in pojav novih poklicev v prihodnosti. Bistvo programa je študentom približati, kako lahko z bioničnim razmišljanjem in delovanjem oblikujejo sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi medsebojnega prehajanja tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja interdisciplinarnega razvojnega razmišljanja. Bionika ponuja neštete možnosti in rešitve, zgledujoč se po naravi, uporabimo jo lahko v vsakdanjem življenju. Študij ima podobne temelje in osnovo kot mehatronika, z dodanimi naravoslovnimi predmeti. Z novim študijskim letom 9,62.$ ĝ2/$ 1$ 378-8 ,1)250$7,91D'QHYD ,,)Ò-)Ò-5--Ò Ò,49.5   ,-)Ò-)Ò-5--Ò Ò,59.5 %,21,.$97(+1,., 9,62.2ĝ2/6., 6752.291, 352*5$0 1DþLQL]YHGEHSULODJRMHQSRWUHEDPãWXGHQWRY KLEULGQLQDþLQ  SUYLSULMDYQLURN Ò-,)Ò-)Ò-5--Ò Ò-,)Ò.)Ò-5-- šola uvaja tudi t. i. »hibridni« način študija. Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in se je izobraževanje bodočih inženirjev bionike šele začelo, je veliko kazalnikov, da bo poklic tovrstnega inženirja izjemno zanimiv in dobro zaposljiv. Potrebovala ga bo industrija, še zlasti v okviru Industrije 5.0, nadalje sodobna medicina s podpornim tehnološkim svetom, vse od dinamičnih vsadkov pa do sofisticiranih ekosistemov. Bioniki bodo svojo zaposlitev lahko našli tudi na področju energetike, pametnih tekstilij za avtomobilsko, vojaško in vesoljsko industrijo ter na številnih drugih področjih. Strokovnjaki bionike bodo v prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektronike in številnih drugih tehničnih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je izdelati čim več po uporabi razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili v naravni proces kroženja snovi. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Bionika je tako nedvomno eden najperspektivnejših poklicev, ki ima in bo imela velik pomen in vpliv na tehnologijo, naše okolje in družbo kot celoto. V času svojega delovanja je na Visoki šoli na Ptuju končalo izobraževanje že kar nekaj novih diplomiranih inženirjev bionike v tehniki. Le-ti med drugim ugotavljajo, da se program razlikuje od tehniških programov v tem, da med študijem ponudi širino tehničnega znanja. S spoznavanjem novih znanj in tehnologij, ki jih ponuja bionika, lahko sedaj vidijo, kako se različne discipline, kot so npr. strojništvo, elektrotehnika, kemija, biologija ipd., med se prepletajo. Bolj kot so spoznavali vsako izmed teh disciplin, bolj so jih lahko povezovali in rezultat so najrazličnejši t. i. bionski sistemi oz. izdelki. Ugotavljajo, da lahko ‡ǡ‹Œ‹Š‘„Œƒ˜ŽŒƒ˜ƒǡƒ˜‡•‡Ž•‡ǡ†ƒ„‡•‡†ƒǡ z razlogom bioniko poimenu‹‡–ƒ‘œ‡Ž‘œƒœƒ—Œ‡†ƒ†ƒ‡•ǡ‹œ˜‹”ƒ‹œ jemo interdisciplinarna pano«ƒ•ƒ‘Œ‡‰ƒ斗†‹Œƒ–‡‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ ga, ki je uporabna praktično na ~‡ †˜ƒƒŒ•– Ž‡– •‡ ˜‡”‘—«‹–‡ŽŒ ƒ ”ƒœŽ‹«‹Š vseh področjih v vsakdanjem ā—’‹ŒƒŠ ˜ Ž‘ƒŽ‡ ‘‘ŽŒ—Ǥ‡”‘— •‡ ’‘- življenju. —«‡˜ƒŽā‡˜•‡‘†–—Œƒ’ƒ†‘‡Œ‡• ”˜ƒæ‘ Bionika bo tudi po mnenju diȋ”‡†‹æ«ƒ ‘„ ”ƒ˜‹ȌǤ ’‘”‘«‹Ž‘•–ǡ ‹ Œ‘ ’‘plomantov te šole postala ena •—惏 ’”‡†ƒŒƒ–‹ ’”‹ —”ƒŠǡ ‹œ˜‹”ƒ ‹œ ‘Œ‡‰ƒ od vodilnih ved na področju ino’‘‰Ž‡†ƒƒ•˜‡–ǡ‹•‡Œ‡‹œ‘„Ž‹‘˜ƒŽ‡†斗vativnosti, iskanja novih rešitev †‹Œ‡Ǥ †‰‘˜‘”‘•– †‘ ā‹˜ŽŒ‡Œƒǡ ‘†‰‘˜‘”- 4%/,/')*!nîTUDIJZAŘIVLJENJE e–‡Ž•‡ͷ;Ž‡–ǡ‘•‡’”˜‹«’”‡•–‘’‹Ž˜”ƒ–ƒ ‡‘Ž‘捇ˆƒ—Ž–‡–‡ǡ‡‘–‡˜ƒ”‹„‘”—ǤƒŒƒŽ‘•‡‹‹ǡ†ƒ„‘†‘–‡’”‡†ƒ˜ƒŽ‹ ‡ǡ–‹ŽŒ—†Œ‡ ’‘•–ƒŽ‹œƒ‡–ƒ‘’‘‡„‹Ǥ’‹•ƒŽ•‡•‡ „”‡œ ˜‡Ž‹‹Š ’”‹«ƒ‘˜ƒŒǡ œ ‹•‡Ž‘•–Œ‘ǣ ǽƒŒ †”—‰‘Ž‡–‘„‘˜’‹•ƒŽ’ƒ«ƒŒ†”—‰‡‰ƒǡ–—ƒŒ •‡ „‘ŽŒ œƒ”ƒ†‹ •–ƒ–—•ƒǤǼ ā‡ –ƒ‘Œǡ ‘„ ’‘†‡Ž‹–˜‹‹†‡•‘˜ȋŒƒǡ–ƒ”ƒ–•‘‹‡Ž‹æ‡Ƥœ‹«‡Ȍǡ•‡Œ‡†ƒŽ‘•Ž—–‹–‹ǡ†ƒ‘„•–ƒŒƒ’‘˜‡œƒ‘•– œƒ’‘•Ž‡‹Šǡ ’”‡†ƒ˜ƒ–‡ŽŒ‡˜ ‹ 斗†‡–‘˜ ˜‹æŒ‹Š Ž‡–‹‘˜Ǥ ƒ«‡Ž •‡ ‘„‹•‘˜ƒ–‹ ’”‡†ƒ˜ƒŒƒ‹ƒœƒ«‡–—•‡‹Œ‡œ†‡Ž‘˜•‡•—’ƒŒƒ” ƒŽ‘ •–”ƒæŽŒ‹˜‘ǡ •ƒŒ •‡ ‹‡Ž ‘„«—–‡ǡ †ƒ •‘ •‘˜‹ œ‡Ž‘ –‡ā‡ ‹ ’‘‰Ž‘„ŽŒ‡‡Ǥ ’”‘ˆ‡•‘”Œ‹ •‘ •‡ œƒ˜‡†ƒŽ‹ǡ †ƒ 斗†‡–Œ‡ ’”‹ ‘•‡ƒŒ•–‹Š Ž‡–‹Šæ‡˜‡«‹‘ƒ‹•‘•’‘•‘„‹’‘‰Ž‘„ŽŒ‡‘ƤŽ‘œ‘ˆ•‘‹–‡‘Ž‘捑”ƒœ‹æŽŒƒ–‹ǡœƒ–‘•‘ „‹Ž‹”ƒœ—‡˜ƒŒ‘«‹‹•‘ƒ†ƒŽ‹«ƒ•Ȃ«ƒ•ǡ†ƒ •‡‘†‹•Ž‹Ž•”‡†Œ‡æ‘Ž•‹ƒ«‹”ƒœ‹æŽŒƒŒƒ ‹—«‡Œƒ‹†ƒ•‡œƒ•˜‘Œ†”—‰‹†‘•’”‡Œ‡Ž «—†‘˜‹–‘ –‡‘Ž‘捑 Œ‹ā‹ ‘ –‡” œƒ«‡Ž †‘„‡•‡†‘ 斗†‹”ƒ–‹Ǥ,ƒ• Œ‡ –‡‡Žǡ ’”‡†‡–‹ •‘ „‹Ž‹ƒŒ”ƒœŽ‹«‡Œæ‹ǡ˜‡œ‡†•ƒ‹‹斗†‡–‹‹ ’”‘ˆ‡•‘”Œ‹•‡Œ‡”‡’‹ŽƒǤ‘’‡–‹ŠŽ‡–‹Š斗†‹Œƒ ƒ• Œ‡ •—’ƒŒ œƒŽŒ—«‹Žƒ ˜‡«‹ƒ –‹•–‹Šǡ ‹ •‘ ”‡•‘œƒ«‡Ž‹˜’”˜‡Ž‡–‹—Ǥ”‡œ’ƒ˜œ‹”ƒŒǡ „”‡œ’‘ƒ˜ŽŒƒŒ’‘Žƒ‰ƒŒƒ‹œ’‹–‘˜˜‡•‘«‘•–Ǥƒ‡‘Ž‘捋ˆƒ—Ž–‡–‹•‘ǡ–‘—’ƒ–”†‹–‹ǡ’”‘ˆ‡•‘”Œ‹’”ƒ˜‹«‹ǡ‹«‡˜‹†‹Œ‘–˜‘Œ–”—†ǡ–‹ ’‘ƒ‰ƒŒ‘†‘œƒŒƒ‹ā‡Ž‡‡‰ƒ ‹ŽŒƒǡ«‡–—†‹ ‹ƒæ•ƒ‘„«—–‡ǡ†ƒ–‹„‘•’‘†Ž‡–‡Ž‘Ǥ ƒ” ƒŽ‡–‘•„‘‹‹Ž‘†‡•‡–Ž‡–ǡ‘†ƒ”•‡†‹’Ž‘‹”ƒŽǤ‹’Ž‘•ƒƒŽ‘‰ƒ•‡Œ‡‰Žƒ•‹Žƒǽ ‡œ—• ”‹•–—• ˜ ƤŽ•‹ —‡–‘•–‹ǼǤ ‹•ƒŽ •‡ Œ‘ ’‘† ‡–‘”•–˜‘ •‡†ƒŒ‡‰ƒ ‡ŽŒ•‡‰ƒ 捑ˆƒ †”Ǥ ƒ•‹‹Ž‹Œƒƒ ƒ–ŒƒāƒǤ  斗†‹Œ‡ •‡’”‹†‘„‹Ž拔‘•’‡–‡”œƒŒƒǡƒ–‹•–‘ǡƒ” Œ‡ ’‘‡„‡Œæ‡ Ȃ –‡‘Ž‘‰‹Œƒ Œ‡ ˜ƒ‡ ˜–‹•‹Žƒ ‘„«—–‡ǡ †ƒ •‡ ’‘‘«ƒ ‹ ‘†‰‘˜‘”ƒ ‘•‡„ƒǤ‡Ž‘’•‡˜†‘‹ǡ’‘†ƒ–‡”‹••˜‘Œ‹‹œƒ„ƒ˜‹‹˜‹†‡‘˜•‡„‹ƒ‹•—’ƒŒœā‡‘ ‘•˜ƒŒƒ˜ƒ‰Ž‡†ƒŽ ‡’‘Ž‘˜‡‹Œ‹ǡŒ‡•ƒ†–‡‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ‹•–‹ ‹œ‡ǡ‘––‡‘Ž‘捑ǦƤŽ‘œ‘ˆ•ƒ•‡”ǡ ‘”†ƒ‹ƒŒ’”‹‡”‡Œæ‡‹‡‰Ž‡†‡ƒ˜•‡„‹- ‘•–†‘†”—‰‹Š‹†‘•‡„‡ǤƒŒ„”ā„‹–—†‹‘Œ‡ ’”‹˜ƒ–‘ā‹˜ŽŒ‡Œ‡‹œ‰Ž‡†ƒŽ‘†”—‰ƒ«‡ǡ«‡•‡‡ „‹•‘œ‹—”‡‹—”‡‘”ƒŽ‡–‡‘Ž‘‰‹Œ‡ǡƒ–”‘’‘Ž‘‰‹Œ‡ǡ ‡–‹‡ ‹ ’‘†‘„‹Š ’”‡†‡–‘˜ ‘†Ž‘«‹Žǡ †ƒ•‹ā‡Ž‹˜‡Ž‹‘†”—ā‹‘ǡ’”‡†ƒ”‹‡”‘ǡ’”‡† ƒ–‡”‹ƒŽ‹‹†‘„”‹ƒ‹‹’ƒ•–‹ǡ‹ƒŒ‹Š ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒ–ƒ•˜‡–Ǥ ƒ–‘˜•‹–‹•–‹ǡ‹•–‡˜†˜‘‹ŠǡŒ‡ƒ†ƒŽŒ‡˜ƒ–‹ ˜ƒæ‡‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡ǡ‹‘”†ƒ‡ƒŒ†‡–‡‹« –ƒ‘œƒ‹‹˜‡‰ƒǡ†ƒ„‹˜ƒ•’”‡’”‹«ƒŽ‘ǡ–‡‘Ž‘‰‹ŒƒŒ‡ŽƒŠ‘‘†Ž‹«ƒ‘†•‘«ƒ†‡•ƒœƒ˜ƒ•Ǥ †ƒƒæŒ‡•˜‡–—ǡŒ‡”•‡˜•‹—«‹‘•ƒ‘æ‡ œƒ ‘ ‡‡ǡ ’‘˜’”‡«Œ‡ǡ Œ‡ –‡‘Ž‘‰‹Œƒ œ†”ƒ˜ƒ ƒŽ–‡”ƒ–‹˜ƒǡ‹˜ƒ•„‘‘’Ž‡‡‹–‹Žƒ•’‘‘«‘ †”ā‘ǡ拔‘‹œƒŒ‡‹«—–‘œƒ•‘ŽŒ—†‹Ǥ ƒ–Œƒā‘•‹ in procesov za boljše, kakovostnejše in bolj zdravo življenje. Kot povezovalna znanstvena disciplina postaja centralno razmišljanje s tem, ko nam ponuja primerne vsebine. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. Online informativna dneva bosta potekala: 11. 2. 2022 ob 17.30 ter 12. 2. 2022 ob 10.30. Vabljeni na predstavitev enega izmed najperspektivnejših poklicev prihodnosti – diplomiranega inženirja bionike v tehniki. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 12 COLOR CMYK stran 34 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Kraj socialnega učenja z dobrimi pogoji za uspešen razvoj posameznikovih sposobnosti Dijaški dom Ptuj Dijaki imajo v času srednješolskega izobraževanja možnost bivati v Dijaškem domu Ptuj. To prinaša številne prednosti: • odpade vsakodnevna vožnja z vlakom, avtobusom ali avtomobilom, kar pomeni večjo prometno varnost, neodvisnost od vremenskih razmer, bistveno manjše možnosti zahajanja v razne konfliktne situacije z vrstniki, manj tveganih stikov v času razsajanja virusa covid-19; • prihrani se veliko časa, ki ostane za učenje, prosti čas, hobije in interesne dejavnosti; • možnosti za ogled prireditev in obiskovanje treningov v klubih in društvih na Ptuju, lažje udejstvovanje v raznih šolskih aktivnostih; • druženje z vrstniki, socializacija, razvijanje samostojnosti in prevzemanje odgovornosti, kar je zelo pomembno v fazi odraščanja mladostnikov in česar sploh v obdobju epidemije in izoliranosti doma dijakom zelo primanjkuje. Bivanje v domu je še posebej priporočljivo za dijake z učnimi težavami (nudenje in organiziranje učne pomoči) ter za športnike (individualni pristop k posameznikom, dovolj časa za šolske, športne in druge prostočasne aktivnosti). Vzorno je DIJAŠKI DOM PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-701, www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: •QHSRVUHGQDEOLçLQDåROH •SHGDJRåNDLQ]GUDYVWYHQD RVNUED •YHĀĀDVD]DXĀHQMH •EUH]SODĀQHLQåWUXNFLMH •UHGQRVRGHORYDQMHVVWDUåLLQ åROR •SULORçQRVW]DRVDPRVYDMDQMH LQVSUHMHPDQMHRGJRYRUQRVWL YHQGDUSRGEXGQLPRĀHVRP Y]JRMLWHOMHY •NDNRYRVWQRLQYRGHQR SUHçLYOMDQMHSURVWHJDĀDVD •GUXçHQMHLQVSR]QDYDQMH YUVWQLNRY •GRGDWHNSULåWLSHQGLML]D ELYDQMHYGRPX •]DJRWDYOMDQMHYDUQRVWL sodelovanje s šolami, starši in drugimi institucijami, ki pomagajo v procesu odraščanja in osamosvajanja. »Dijaki bivajo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Zasedenost ptujskega dijaškega doma se je zadnja leta ustalila pri okoli 40 dijakih, razen zadnje leto, ko je število upadlo, predvsem zaradi situacije s koronavirusom. Odvisna je tudi od izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole ptujskega območja. Ker je dijakov manj, EUR * NA VOLJO LE PREKO APPA NALOŽI SI APLIKACIJO! ogl_DijaskiMenu_90x98+3.indd 1 ÁÚÖÌƫÔÞáÚÕÚ ÏÔÕÌƩÖÚÔåÖÌåÙÔÎÚ ÔÙÔåÍÐÝÔÞáÚÕØÐÙà åÐÙÔØÔåØÐÏÙÌƩÔÓ Ö×ÌÞÔÖÚá#ÓàÏÚ àÒÚÏÙÚ se vsakemu posvetimo individualno, jih dobro spoznamo, pomagamo pri različnih težavah, spremljamo dijakovo izobraževanje, ocene, njihovo prisotnost pri pouku. To se vsako leto odraža pri odličnem učnem uspehu. To so konkretni kazalci, ki govorijo o kakovosti vzgojnega in učnega dela. V domu nudijo brezplačno učno pomoč pri različnih predmetih. Če se pokaže potreba po inštrukcijah pri specifičnih predmetih, poiščemo tudi zunanjo pomoč,« pove ravnatelj Ivan Hercog. V Dijaškem domu Ptuj zagotavljajo tudi redno pranje posteljnine. Dom ima svojo kuhinjo z jedilnico, kjer je poskrbljeno za urejeno in zdravo prehrano. Bivanje v dijaškem domu torej pomeni mnogo več kot le zagotavljanje toplih obrokov in postelje. Domski dijaki radi obiskujejo športne termine v sosednji telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka, v domu pa je na razpolago manjši trim kabinet, imajo tudi klubsko sobo z namiznim nogometom in mizo za namizni tenis. Mladi se družijo še v televizijski sobi, knjige si lahko izposojajo v manjši knjižnici. Vse sobe so opremljene s kabelskim priključkom za internet, dom ima optično povezavo in računalniški kabinet. V domu izvajajo delavnice s poudarkom na spoznavanju in učenju tehnik učenja, socializacije mladostnika in dvigu samopodobe, pomoči pri razvijanju osebnosti ter preventivnem delovanju (nevarnosti alkohola, drog, kajenja, zdrava prehrana, varna spolnost). Hišni red je zasnovan tako, da je čas optimalno izkoriščen ter da ga je dovolj tako za šolske potrebe, za počitek, zabavo in prosti čas, pa tudi za vodene in organizirane interesne dejavnosti ter razne delavnice. Dom je odprt v nedeljo od 18. ure do petka popoldan, ko dijaki odhajajo domov. Seveda se obratovalni čas doma prilagaja potrebam dijakov in šolskemu koledarju (npr. pisanje mature v soboto). V tem času so v domu vedno prisotni zaposleni, ponoči dela nočna varnostnica, glavno vzgojno-iz- 10/01/2022 17:27 obraževalno delo z dijaki popoldan izvajata vzgojiteljici. Če imajo starši v dijaškem domu več otrok, so upravičeni do subvencionirane oskrbnine. V tem primeru se plačuje oskrbnina za enega dijaka, preostalim plača oskrbnino država. Dijakom, ki so dovolj oddaljeni od kraja šolanja, za bivanje v dijaškem domu pripada dodatek k štipendiji. Aktivno deluje Domski sklad, ki išče možnosti za pomoč socialno ogroženim posameznikom. Največjo pomoč pri plačevanju oskrbnine ob upoštevanju zahtevanih kriterijev nudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. »V domu upamo, da bo epidemiološka slika glede covid-19 v letu 2022 dovolj ugodna za »klasičen« način izobraževanja v šolah in bivanja v domu s ci- V vseh dijaških domovih razpisanih 2263 mest V razpisu prostih mest za novince v vzgojnem programu dijaških domov, ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je za novo šolsko leto predvidenih skupaj 2263 mest. To je 77 mest več kot v tekočem šolskem letu in 490 prostih mest več od števila dejansko sprejetih novincev v lanskem letu. Kandidati, ki želijo v novem šolskem letu bivati v dijaškem domu, bodo morali do 4. aprila dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno prijavnico, ki bo na voljo v dijaških domovih ter na spletnih straneh portala gov.si in e-uprava. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati, izhaja iz objavljenega razpisa. Kandidati lahko prijave prenesejo v drug dijaški dom do 25. aprila. Do tega roka lahko prvo prijavo oddajo tudi kandidati, ki bi zaradi prenosa prijave v drugo srednjo šolo želeli bivati v dijaškem domu. O morebitnih omejitvah vpisa bodo kandidati obveščeni do 27. maja, informacija pa bo objavljena na spletnih straneh ministrstva in dijaških domov. Vpis v dijaške domove brez omejitve vpisa bo potekal do 21. junija, za vpisane v srednje šole z omejitvijo vpisa v drugem krogu vpisnega postopka pa do 1. julija. Vpis v dijaške domove z omejitvijo vpisa bo potekal do 13. julija, do 30. septembra pa še vpis na prosta mesta za kandidate, ki se niso prijavili v prvem roku, torej do 4. aprila. •XUHMHQRLQ]GUDYRSUHKUDQR •SHVWURSRQXGERLQWHUHVQLK GHMDYQRVWL •LQWHUQHWQLSULNOMXĀHNYYVDNL VREL •XGHOHçERQDåSRUWQLKLQ NXOWXUQLKSULUHGLWYDK •NQMLçQLFRÀWQHVQDPL]QL WHQLVURĀQLQRJRPHW GRPVNLNLQR « Vabljeni na videokonference DD Ptuj, ki bodo v petek, 11. 2., in v soboto, 12. 2. 2022. Povezave najdete na spletni strani www.ddptuj.si. ljem prijetnega in varnega počutja ter uspešnega zaključka šolskega leta 2021/22 in začetka 2022/23. Dejstvo je, da se mladi morajo družiti in navezovati stike, da potrebujejo socialni kontakt,« pravi ravnatelj Hercog. Dijaški dom Ptuj je kraj socialnega učenja in kraj z dobrimi pogoji za uspešen razvoj posameznikovih sposobnosti. Cilj je, da dijaki, ki se odločijo za bivanje v domu, uspešno končajo šolanje, so lepo vzgojeni ter postanejo samostojni in odgovorni. In to jim zelo dobro uspeva. Dijaki v domu zadovoljujejo svoje potrebe po pripadnosti, ljubezni, varnosti, sprejetosti, pomembnosti. Življenje v skupnosti krepi vrednote, kot so prijateljstvo, nenasilje, empatija, strpnost, družbena odgovornost, toleranca do drugačnih in drugače mislečih. Dijaki se v domu vključujejo v socialne interakcije z vrstniki, vzgojitelji, drugimi zaposlenimi, gosti. Tako spoznavajo, osvajajo in ponotranjajo norme, pravila, moralne vrednote. Kompetence, ki jih s tem razvijajo, prispevajo h kasnejši socialni in poklicni uspešnosti. Informativni dnevi v februarju 2022 bodo potekali na daljavo v obliki videokonferenc v okolju Zoom. Podrobnosti in povezave najdete na spletni strani doma www.ddptuj.si. Za vse informacije in dodatna pojasnila je najbolje, da jih pokličete ali obiščete. Z veseljem vam bodo postregli z vsemi odgovori in vam ustrezno svetovali. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 35 13 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Podpora na poti k vašemu cilju Ljudska univerza Ormož Morda imate v spominu, da so na ljudskih univerzah nekoč potekala večinoma nekakšna dolgočasna in zaprašena izobraževanja, ampak že dolgo ni več tako. Ljudske univerze so se preoblikovale v moderne ustanove, ki ponujajo celostne rešitve na področju razvoja za posameznike in razvoja kadrov za podjetja. Razpolagajo z odraslim primernimi prostori, sodobno računalniško in drugo tehnologijo, prijaznimi in iznajdljivimi zaposlenimi, ki imajo celovit pregled nad področjem izobraževanja odraslih. Zato pri njih dobite odgovore na svoja vprašanja hitro in z upoštevanjem za vas najugodnejše poti za dosego želenega cilja. Ena izmed takšnih institucij je tudi Ljudska univerza Ormož. Od lanskega leta je vsem prebivalcem Slovenije dostopna storitev svetovanja v izobraževanju odraslih, saj je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po vsej državi razporedilo 34 svetovalnih središč. Ta se ukvarjajo s svetovalno dejavnostjo v izobraževanju odraslih, kar v praksi pomeni pogovor med svetovalcem in posameznikom o izobraževalnih željah, interesih in potrebah za lažjo pridobitev zaposlitve ali pridobitev novih znanj za opravljanje delovnih nalog na obstoječem delovnem mestu ali za preverbo znanja na področju tujega jezika in podobno. Ali vaš računalnik račun še vedno dela po svoje? je?? Kolikokrat so vam otroci že rekli: Kolikokr "Pa saj samo tu klikneš." RPO - TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZAČETEK: PONEDELJEK, 14. 2. 2022 OB 8.00 NA LJUDSKI UNIVERZI ORMOŽ BREZPOSELNIM IN ZAPOSLENIM STAREJŠIM OD 45 LET KOMU JE NAMENJEN? BRE KAJJ SE BOSTE NAUČIL NAUČILI? OSNOVNEGA OBLIKOVANJA BESEDIL, ISKANJA KA K INFORMACIJ NA SPL SPLETU, UPORABE ZOOM APLIKACIJE IN E-POŠTE. TPK 2018-2022 ČE ŽELITE BITI SAMOSTOJNEJŠI PRI UPORABI RAČUNALNIKA, JE TA TEČAJ PRAVI ZA VAS. LU-ORMOZ@GUEST.ARNES.SI 02 741 55 02 WWW.LU-ORMOZ.SI Vsakemu tisto, kar potrebuje Svetujejo lahko na več področjih, in sicer ko se posameznik zanima za vključitev v neformalno izobraževanje (npr. tečaj računalništva, tečaj tujega jezika, usposabljanje za operaterja CNC-naprav), tudi v formalno izobraževanje (osnovna šola za odrasle ali različni srednješolski programi) ali v programe za osebni razvoj in aktivno preživljanje prostega časa (npr. študijski krožki, univerza za tretje življenjsko obdobje). Posamezniku lahko pomagajo tudi pri ugotavljanju in vrednotenju znanja in spretnosti, ki jih je pridobil med različnimi neformalnimi izobraževanji. Tako lahko posameznik preveri, kakšno je njegovo dejansko znanje tujega jezika ali katera so njegova močna področja za načrtovanje kariernih ciljev. Svoje besedilne in matematične spretnosti ter uporabo tehnologij za reševanje težav lahko oceni s pomočjo vprašalnika SVOS (Spletni vprašalnik ocenjevanja spretnosti), saj je Ljudska univerza Ormož tudi Lokalna točka SVOS. V okviru svetovalnega središča deluje tudi Središče za samostojno učenje. Tam nudijo urejen prostor z računalniki in raznolikimi učnimi pripomočki za samostojno učenje, saj se vsi ne učijo radi v skupinah. Da pa je takšno samostojno učenje tudi uspešno, poskrbijo usposobljeni svetovalci, ki lahko pomagajo pri učenju s predstavitvijo ustrezne učne literature, z dodatno razlago snovi in motiviranjem posameznika za učenje. Učenje je gibalo razvoja Pomemben del programa Ljudske univerze Ormož je ponudba izobraževanj in usposabljanj za delovno aktivno prebivalstvo – za zaposlene in brezposelne za pridobitev temeljnih in po- klicnih kompetenc. Pri tem je poudarek predvsem na starejših od 45 let s končano največ srednješolsko izobrazbo. S tečaji želijo povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Družba se spreminja z izjemno hitrostjo in nova znanja je danes treba pridobivati na vseh delovnih mestih, ne le na vodilnih mestih ali v poklicih, kjer se morajo zaposleni že od nekdaj veliko izobraževati. Spremembam ne more uiti nihče več, treba se jim je prilagajati, zato sta Evropska unija in država izbrali vsebine, ki prebivalstvu na tej poti pomagajo. Ne gre le za tuje jezike in računalništvo, kar je zlati repertoar izobraževanj. V podjetjih so vedno pomembnejši odnosi med zaposlenimi, razvoj posameznika, da se je sposoben prilagajati spremembam, ki jih prinaša razvoj družbe, tehnologije in načina življenje nasploh. Te spremembe čutimo tudi v zasebnem življenju, v družinah, zato tovrstno izobraževanje pride prav na več ravneh. Univerza na Primorskem U ke em FAKULTETA F FAK ULTE L ET ZA HUMANISTIąNE ŠTUDIJE Arheologija, Geografija, Zgodovina, Komuniciranje in mediji, Slovenistika, Italijanistika, Medkulturno jezikovno posredovanje. HUMANISTIKA VNUE]DQDåRLGHQWLWHWRLQGHGLåĆLQR Vabljeni na informativna dneva 11. in 12. februarMD info@fhs.upr.si 05 66 37 741 Prava zakladnica takšnih vsebin, ki so prebivalstvu brezplačno na voljo, je projekt Temeljne in poklicne kompetence 2018– 2022, ki je sofinanciran iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropskega socialnega sklada. Vodilni partner projekta je Ljudska univerza Ptuj, ki prav tako izvaja vse naštete vsebine, v projektu sodelujeta še zavod Nazaj na konja ter Tehniški šolski center Maribor. Vas računalnik še vedno ne uboga? Projekt se počasi izteka, a se je še vedno mogoče vključiti v nekatere vsebine. Poglejte ponudbo na vaši najbližji ljudski univerzi. Na Ljudski univerzi Ormož pa bodo v februarju izvedli 60-urni osnovni tečaj računalništva RPO. S sodelovanjem v brezplačnem programu udeleženci razvijajo splošne digitalne spretnosti za lažje komuniciranje v družbi, s poudarkom na pridobitvi osnovnih znanj za uporabo osebnega računalnika. Na tečaju se bodo udeleženci naučili osnovnega urejanja in oblikovanja besedil, praktičnega iskanja informacij na spletu, uporabe Zoom aplikacije in elektronske pošte. Prednost ljudskih univerz je tudi v tem, da so njihovi predavatelji usposobljeni za poučevanje odraslih in zato prisluhnejo udeležencem in jim pomagajo na poti do samostojnejše uporabe računalnika. Pridružite se jim na tečaju. Najbolj veselih programov nam še niti omeniti ni uspelo. Raziščite na www.lu-ormoz.si in jih spremljajte na FB in IG. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK 4. 2. 2022 14 stran 36 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Deficitarne štipendije ponovno za kuharje in natakarje Za šolsko leto 202/2023 se po več letih »premora« ponovno uvaja deficitarna štipendija za dijake triletnega poklicnega programa gastronom-hotelier. Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2022/2023 lahko pridobili tudi dijaki, ki bodo prvič obiskovali 1. letnik in se bodo izobraževali na programu gastronom-hotelir Letošnji nabor deficitarnih poklicev: • • • • • • • • • • • • • • • • • • kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij, inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar/orodjarka, elektrikar/elektrikarka, avtokaroserist/avtokaroseristka, pek/pekarka, slaščičar/slaščičarka, mesar/mesarka, tapetnik/tapetničarka, mizar/mizarka, zidar/zidarka, tesar/tesarka, klepar-krovec/kleparka-krovka, izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka, pečar– polagalec keramičnih oblog/pečarka-polagalka keramičnih oblog, • gozdar/gozdarka, • gastronom hotelir/gastronomka hotelirka, • dimnikar/dimnikarka, • steklar/steklarka, • tehnik/tehnica steklarstva. Za izobraževalni program poklicno tehniškega izobraževanja v italijanski narodni skupnosti so določeni programi ekonomski tehnik, avtoserviser in predšolska vzgoja. Za madžarsko narodno skupnost pa so razpisani programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mehatronik operater, strojni tehnik, kemijski tehnik in ekonomski tehnik. (poklica: kuhar, natakar). Ob odločitvi za deficitarni poklic lahko za celotno obdobje izobraževanja pridobijo štipendijo. Vlogo bo možno oddati od 13. junija 2022 do vključno 23. septembra 2022. V prihodnjem šolskem letu bo dodeljenih do 1000 štipendij, mesečna višina štipendije pa znaša 102,40 evrov. Deficitarna štipendija se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko, tako da lahko dijaki istočasno prejemajo tudi Zoisovo, državno štipendijo ali katerokoli drugo štipendijo. Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za dodelitev štipendije izbrani po naslednjih merilih: višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole oz. nižje poklicne šole, višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oz. strokovnih predmetov v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja. Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Podjetja v gostinstvu in turizmu, kot je znano, že dalj časa opozarjajo na to, da zelo težko najdejo nove sodelavce. Glede na to, da turizem že okreva po pandemiji covid-19, se odpirajo nova delovna mesta tudi na tem področju, v prihodnjih letih pa bo potreb po novih sodelavcih še več. Gostinski poklici so uvrščeni v Politiko štipendiranja 2020/2024, prav tako so bili v predhodni politiki štipendiranja 2015/2020, a so bili doslej v javni razpis za deficitarne štipendije uvrščeni le v šolskem letu 2015/16 ter sedaj za šolsko leto 2022/23. Uvrstitev gostinskih poklicev na seznam za upravičenost do deficitarne štipendije je eden izmed rezultatov aktivnega pristopa k reševanju kadrovske problematike v gostinstvu in turizmu v okviru delovne skupine za reševanje problematike kadrov v gostinstvu in turizmu, v kateri poleg strokovnjakov iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sodelujejo tudi predstavniki turističnega gospodarstva, področnega sindikata ter državni sekretarji na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci VABI NA SPLETNI INFORMATIVNI DAN na povezavi: www.ssgtr.si * v petek, 11. 2. 2022, ob 9. in 15. uri * v soboto, 12. 2. 2022, ob 9. uri PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV: 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij Prednost programa je v tem, da se dijaki odločijo za smer izobraževanja šele po prvem letniku, in sicer za smer TURIZEM ali za smer GASTRONOMIJA. 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) Prednost programa je v tem, da se dijaki odločijo za smer izobraževanja šele po prvem letniku, in sicer za smer STREŽBA ali za smer KUHARSTVO. 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE se izvaja tudi v VAJENIŠKI OBLIKI. Program je enakovreden šolski obliki izobraževanja. Razlika je le v tem, da se v vajeniški obliki izobraževanja praktični pouk izvaja samo pri delodajalcu. DIJAK-VAJENEC sklene z delodajalcem VAJENIŠKO POGODBO in dobi vajeniško nagrado. 1(=$08',7(35,/2æ1267,,11$62%,äÿ,7(1$ 6ä*75DGHQFL78',26(%12 2JOHGåROHLQGLMDåNHJDGRPDMHPRJRĀNDWHULNROLGDQY WHGQX3RNOLĀLWHQDWHO 'RJRYRULOLVHERPR]DXURRELVNDNLYDPQDMEROMXVWUH]D PREDSTAVITEV DIJAŠKEGA DOMA: 2-letni nadaljevalni program: GASTRONOMIJA Po končanem 3-letnem izobraževanju imajo dijaki odprto pot - lahko se zaposlijo ali pa nadaljujejo z izobraževanjem na naši šoli še dve leti v programu poklicno-tehniškega izobraževanja GASTRONOMIJA. Sestavni del SŠGT Radenci je tudi dijaški dom, v katerem lahko bivajo dijaki v času šolanja. Dijaški dom SŠGT Radenci je v mreži YH in spada med manjše domove v Sloveniji, kar ima svoje prednosti v pristni komunikaciji in dobrem počutju. Zaradi ugodne lege dijaškega doma (neposredna bližina avtobusne postaje) in ugodnih avtobusnih povezav bivajo v dijaškem domu SŠGT Radenci tudi dijaki, ki obiskujejo druge srednje šole v Pomurju, npr. GFML Ljutomer. Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja – študij Pridite na SREDNJO ŠOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, NMHUPODGLPRPRJRĀDPRL]REUDçHYDQMHYSURJUDPLK NL]DJRWDYOMDMRGHORYQDPHVWD Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 COLOR CMYK stran 37 15 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Na srednjih šolah po državi 25.198 prostih mest mih strokovnih gimnazij pa je razpisanih 1474 mest. V gorenjski regiji je za učence, ki zaključujejo osnovno šolo, na voljo 2560 mest, v goriški 1406, v jugovzhodni regiji 2200, na Koroškem 790 mest, v primorsko-notranjski regiji pa 398. V obalno-kraški regiji je za bodoče dijake razpisanih 1212 mest, v osrednjeslovenski 6640, v podravski 4230, v pomurski 1346, v savinjski 3348, v posavski regiji 580 in v Zasavju 488 mest. Informativni dnevi so predvideni za 11. februarja ob 9. in 15. uri in 12. februarja ob 9. uri. Zaradi trenutnega epidemiološkega stanja bodo šole svoje predstavitve izvedle na virtualni način oziroma s spletno predstavitvijo. Tudi v šolskem letu 2022/2023 se bodo lahko dijaki na nekaterih šolah izobraževali v vajeniški obliki. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva in na povezavi www.mojaizbira.si. praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa … Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Na šoli je možno opraviti tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Preizkusi nadarjenosti do 2. marca Kandidati z željo za prijavo v program, za katerega je treba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo za preizkus prijaviti pred prijavami za vpis v šolo oziroma najkasneje do 2. marca. Preizkuse bodo šole izvajale med 11. in 21. marcem. Glede na epidemiološko sliko je mogoče, da bodo šole izvedle preizkuse na daljavo ali jih razporedile na več dni od zapisanega v razpisu. Šole bodo izdale potrdila o opravljenih preizkusih in o izpolnjevanju pogojev za vpis v športne oddelke najkasneje do 28. marca. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 4. aprila, ministrstvo pa bo najkasneje do 8. aprila do 16. ure na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Spremembo pri obsegu razpisanih mest oziroma odločitev o morebitnem Plačana objava Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2022/23. Na srednjih šolah je razpisanih 25.198 vpisnih mest. Za srednje strokovno izobraževanje jih je 40 odstotkov, za gimnazije 30, za srednje poklicno izobraževanje 27 in za nižje poklicno izobraževanje trije odstotki. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 19.881 učencev (lani 19.191). Za njihovo nadaljnje šolanje je razpisanih skupno 25.198 mest (lani 24.108), od tega v programih nižjega poklicnega izobraževanja 700 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6872, v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa 10.176. V programih splošnih gimnazij je na voljo 5976 mest, od tega v zasebnih šolah 504, v progra- BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - letos bo praznovala 150-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teoretična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor kot edina izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in biomase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. Vabimo vas, da nas obiščete na virtualnih informativnih dnevih: • • v petek, 11. 2., ob 9. in 15. uri v soboto, 12. 2., ob 9. uri. Več informacij najdete na šolski spletni strani: www.bts.si zmanjšanju obsega razpisanih mest bo ministrstvo objavilo najkasneje do 18. aprila. Prenosi prijav do 25. aprila Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 25. aprila prenesejo svojo prijavo na drugo srednjo šolo oz. v drug program ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, torej do 30. junija. Šole bodo učence o morebitni omejitvi vpisa obvestile najpozneje do 27. maja. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev praviloma do 16. junija. Tisti, ki bodo do takrat izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbirnega postopka. Ti učenci se bodo odločali o ponujenih prostih mestih in po prioritetnem vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati ter svoje namere do 24. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 30. junija do 15. ure, na razvrščeno šolo pa se bodo lahko vpisali najkasneje do 1. julija do 14. ure. O rezultatih prvega in drugega kroga izbirnega postopka bodo učenci obveščeni na srednjih šolah, na katerih so sodelovali v izbirnem postopku. Spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka bo ministrstvo objavilo na spletnih straneh najkasneje 21. junija do 16. ure, drugega kroga pa najkasneje 30. junija. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, ter učenci, ki se še nikamor niso prijavili, se bodo lahko vpisali na tiste srednje šole, ki bodo imele še prosta mesta. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva 4. julija. Srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale kandidate najdlje do 31. avgusta. Dijaki, ki zaključujejo triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja, se lahko do 17. maja prijavijo za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja. Kandidati, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 6. junija prenesejo svojo prijavo na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan. Če bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program tudi po 6. juniju bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem šolske ministrice sprejela sklep o omejitvi vpisa ali povečala število razpisanih mest. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 24. junija. O datumu vpisa jih bodo obvestile šole, vpis pa bo potekal do 1. julija. V razpisu prostih mest za novince v vzgojnem programu dijaških domov je za novo šolsko leto predvidenih skupaj 2263 mest. Štajerski TEDNIK 4. 2. 2022 16 COLOR CMYK stran 38 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika ŠOS poziva k prilagoditvi opravljanja izpitnih obveznosti Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je v luči visokega števila okužb z novim koronavirusom in velikega deleža študentov in visokošolskega osebja v karanteni zaradi tveganega stika na višje in visokošolske zavode naslovila poziv k bolj fleksibilnemu opravljanju izpitnih obveznosti v prihajajočem izpitnem obdobju. Epidemija covida-19 dosega nov, doslej nepredstavljiv vrhunec. Število pozitivnih na koronavirus se vsakodnevno zvišuje, še bolj pa narašča število posa- meznikov v karanteni zaradi tveganega stika z okuženimi. Kljub temu, da v visokem šolstvu študenti istega letnika študijskega programa niso razumljeni kot »mehurček« in niso avtomatično v karanteni ob okužbi enega od njih, je po podatkih število novookuženih v prvem mesecu tega leta najbolj poraslo prav v starostni skupini 15-24 let. Ob začetku zimskega izpitnega obdobja je po navedbah ŠOS mogoče pričakovati, da bo v število okuženih visokošolskih učiteljev ter študentov še naprej naraščalo, še v večjem številu pa bo naraščalo število visokošolskih učiteljev ter študentov v karanteni. Število odsotnih članov visokošolske skupnosti onemogoča običajno izvajanje izpitnih obveznosti, zato študenti pozivajo vse višje- in visokošolske zavode, da opravljanje izpitov temu prilagodijo. »Predlagamo, da se za študente, ki so zboleli za covidom-19 ali pa so zaradi tesnega stika z okuženo osebo v karanteni, omogoči opravljanje izpita ali kolokvija na daljavo ali pa se jim dodeli vsaj dodatni izpitni rok še v tem izpitnem obdobju,« so zapisali. Ponovno pa pozivajo tudi, da visokošolsko osebje prisluhne študentom, ki se zaradi bolezni ali stika z okuženo osebo znajdejo v stiski pri opravljanju študijskih obveznosti. Študenti želijo študij zaključiti v čim krajšem roku, ob časovnih omejitvah, ki jih poleg obširnih študijskih obveznostih dodatno prinaša epidemija, pa pričakujejo več fleksibilnosti tako pri izvajanju predavanj in vaj, kot tudi izpitnih obveznosti, so v ŠOS še dodali v sporočilu za javnost. Z Univerze v Ljubljani so sporočili, da bodo izpiti načeloma potekali tako kot celoten študijski proces, torej ob strogem upoštevanju in preverjanju pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Če bo na izpitu večje število študentov, se lahko članice odločijo za spletno izvedbo. Glede študentov v karanteni oz. izolaciji bodo članice presodile, kakšne so razmere, možna je spletna izvedba, dodatni izpitni roki, prestavitev izpitnih rokov, so navedli. Članice bodo sicer izvajanje izpitov optimizirale glede na trenu- tne razmere, vodstvo univerze pa je izdalo priporočilo, da se zaradi karanten in obolelosti razpišejo dodatni izpitni roki. Senati nekaterih članic so že sprejeli razpis dodatnega izpitnega roka, so še dodali na univerzi. Univerza na Primorskem si v času pandemije prizadeva, da bi študentom omogočila reden in kakovosten študij, tudi s prilagoditvami in posluhom za študente, so zapisali na univerzi. Preverjanje in ocenjevanje znanja praviloma poteka v živo, zato so na univerzi sprejeli obvezno vsakodnevno testiranje pred vstopom v prostore tako za študente kot zaposlene in pogodbene izvajalce, ne glede na status (PC) za celoten čas izpitnega obdobja. Izvedbo preverjanja znanja na daljavo lahko za posamezen izpitni rok odobri samo dekan fakultete, glede na stanje karanten ali izolacij v skupini ali letniku. Pri tem mora biti posamezen izpitni rok izveden za vse prijavljene študente pod enakimi pogoji, bodisi v živo bodisi na daljavo, kombinacija ni dovoljena, je še dodal pomočnik rektorice Aleš Oven. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR GSŠKF RUŠE – moja šola za prihodnost Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše je uspešna šola. Na GSŠKF Ruše se danes dijaki ‹œ‘„”ƒā—Œ‡Œ‘˜–”‡Š•”‡†Œ‡æ‘Ž•‹Š‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŽ‹Š’”‘‰”ƒ‹Šǣ • splošna gimnazija, • kemijski tehnik, • farmacevtski tehnik. e‘Žƒ œ —«‹Ž‹ ƒ‹ • •‘†‘„‘ —«‘ ‘’”‡‘ –‡” †”—‰‹‹ 摎•‹‹ ’”‘•–‘”‹ ‘‘‰‘«ƒ ƒ‘˜‘•–‘ ‹œ˜‡†„‘ ’‡†ƒ‰‘捇‰ƒ ’”‘ ‡•ƒǤ œ’‘•–ƒ˜‹‘ ŽƒŠ‘ Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‡ œ ‘’”‡‘ǡ œ‡Ž‹æ«‹˜”–ǡ摎•‘Ž‡ƒ”‘ǡƒƤ–‡ƒ–‡” ǥ†Ž‹«‹•‘–—†‹’‘‰‘Œ‹œƒ 撑”–‘ƒ–‹˜‡†‹Œƒ‡Ȃ˜‡Ž‹ƒ –‡Ž‘˜ƒ†‹ ƒǡ ‘„Œ‡–‹ 撑”–‡‰ƒ’ƒ”ƒ—æ‡ȋœ—ƒŒƒ‹‰”‹æ«ƒǡ ’—’–”ƒ ǡ•ƒ–‡’ƒ”ǡ„ƒœ‡ǡ †”•ƒŽ‹æ«‡ǥȌǤ‹Œƒ‘‘‘‰‘«‹‘–—†‹•–ƒ–—•撑”–‹ƒǤ  ‘˜‹”— 摎‡ †‡Ž—Œ‡ –—†‹ dijaški domǡ‹†‹Œƒ‘‹œ拔懔‡‰‹Œ‡ ‘‘‰‘«ƒ ’”‹Œ‡–‘ „‹˜ƒŒ‡ ˜ ‡’‘•”‡†‹ „Ž‹ā‹‹ 摎‡Ǥ e–‡˜‹Ž‡ ’‘’‘Ž†ƒ•‡ ƒ–‹˜‘•–‹ǡ †”—ā‡Œ‡ œ ˜”•–‹‹ǡ ’‘‘« ’”‹ 摎•‹Š ‘„˜‡œ‘•–‹Š ‹ ”ƒœ—‡˜ƒŒ‘«‹˜œ‰‘Œ‹–‡ŽŒ‹–‡”’”‹Œƒœ‹ œƒ’‘•Ž‡‹ •‘ ‰Žƒ˜‡ œƒ«‹Ž‘•–‹„‹˜ƒŒƒ˜†‹Œƒæ‡†‘—Ǥ —Š‹Œ‹†‹Œƒæ‡‰ƒ†‘ƒ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘–—†‹‘†Ž‹«‘ƒŽ‹ ‘œƒ†‹jake šole. ƒ e  —æ‡ •‡ ‹œ˜ƒŒƒ –—†‹ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡‘†”ƒ•Ž‹ŠǤ ’‘”ƒ„ƒœƒŒƒ‹˜‡æ«‹‡ǡ拔‹ƒ –‡‡ŽŒ‹Š œƒŒǡ ”‹–‹«‘ ‹æŽŒ‡Œ‡ǡ—•–˜ƒ”ŒƒŽ‘•–‹”ƒœ‹- ’‘‰‘Œ‡ œƒ 撑”–‡ ƒ–‹˜‘•–‹Ǥ ‹Œƒ‹ •‡ ˜ŽŒ—«—Œ‡Œ‘ ˜ 文˜‹Ž‡ ’”‘Œ‡–‡ǡ •‘œ‹ ƒ–‡”‡ ”ƒœ˜‹ŒƒŒ‘ ”ƒœ‡ ’‘‡„‡ ‘’‡–‡ ‡Ǥ ”‹†‘•– †‹Œƒ‘˜ǡ œƒ˜œ‡–‘•– ’”‘ˆ‡•‘”Œ‡˜ ‹ †‘„”ƒ Ž‹ƒ •‡ ‘†”ƒāƒŒ‘ ˜ —•’‡æ‘ ‘’”ƒ˜ŽŒ‡‹ •’Ž‘搋ƒ–—”‹Ǥ KEMIJSKI TEHNIK •‘˜ƒŒ‡•‘–‹•–‘ǡ«‡—”•Ž‡†‹ 摎ƒǤ ‡†•‡„‘Œ‘ ”ƒœ—‡˜ƒŒ‡ ‹ ’‘‘«ǡ ˜ŽŒ—«‡‘•– ’‘•ƒ‡œ‹ƒ‹—”‡Œ‡‘–‡”˜ƒ”‘ ‘‘ŽŒ‡ Œ‡ æ‡ ’‘•‡„‡Œ œƒ«‹Ž‘ œƒ e —æ‡Ǥ”‹•‘–‘Œ‡œƒ- ˜‡†ƒŒ‡ Ȃ †‹Œƒ‡ ‘’”‡‹–‹ œƒ ƒ†ƒŽŒŒ‡‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡ǡœƒ’‘•Ž‹–‡˜‹ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ƒ•’Ž‘ŠǤ e‘Žƒ†ƒ‡•‹œƒ文˜‹Ž‡—•’‡Š‡ǡ ‡† ƒ–‡”‹‹ ˜‡ŽŒƒ ‘‡‹–‹ 文˜‹Ž‡ œŽƒ–‡ ƒ–—”ƒ–‡ ƒ ’‘Ž‹ ‹ ƒ–—”‹ǡ —•’‡Š ‰‹ƒœ‹Œ ‡˜ ƒ •’Ž‘搋 ƒ–—”‹ǡ ƒ‘˜‘•–‡‹˜‘œƒŒƒƒ’‘†”‘«Œ— ‡‹Œ•‡ ‹ ˆƒ”ƒ ‡˜–•‡•–”‘‡Ǥ •’‡Š‹ e —懕‡‰”ƒ†‹Œ‘ ƒ•—’‡†‡Ž—‹œƒ—’ƒŒ—Ȃ 摎‡ǡ†‹Œƒ‘˜ǡ•–ƒ”懘‹‘‘ŽŒƒǤ SPLOŠNA GIMNAZIJA ‹ƒœ‹Œ•‹ ’”‘‰”ƒ –‡‡ŽŒ‹ ƒ •’Ž‘搋Š ˜•‡„‹ƒŠ ‹ †‹Œƒ‡ ’”‹’”ƒ˜‹ƒ—‹˜‡”œ‹–‡–‹斗†‹ŒǤ ‘Ž‡‰ ’‘—ƒ 摎ƒ †‹Œƒ— ‘‘‰‘«ƒ—†‡Œ•–˜‘˜ƒŒ‡ƒ”ƒœ‹•‘˜ƒŽ‡ǡ—Ž–—”‡ǡ•‘ ‹ƒŽ‡ ’‘†”‘«Œ—ǥ ‹Œƒ‹•‘†‡Ž‡ā‹‡†’”‡†‡–‡‰ƒ ’‘˜‡œ‘˜ƒŒƒǡ ‡†ƒ”‘†‹Š ’”‘Œ‡–‘˜ ȋ”ƒ•—•ή ‘ŽŒ•ƒǡ ”„‹ŒƒȌǡ †‹Œƒ‹ •‘†‡Ž—Œ‡Œ‘ ƒ ”ƒœŽ‹«‹Š –‡‘˜ƒŒ‹Š ‹•‘—•’‡æ‹Ǥe‘Žƒ‹ƒ‘†Ž‹«‡ ‡‹‹ •‘ –”‡—–‘ ‡†‡ ƒŒ„‘ŽŒ‹•ƒ‹Šƒ†”‘˜˜Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ ƒ’‘•Ž‹–‡˜ ‡‹Œ•‡‰ƒ –‡Š‹ƒŒ‡‘āƒ˜”ƒœŽ‹«‹ŠŽƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‹Šǡ ˜•‡Š ˜”•–ƒŠ ‹†—•–”‹Œ‡ǡ ‡‘Ž‘‰‹Œ‹ǡ œ†”ƒ˜•–˜—ǡ ˆƒ”ƒ ‹Œ‹ǡ ‡–‹Œ•–˜—ǡ ˆ‘”‡œ‹‹ǡ 摎•–˜— in še kje. e‘Žƒ‹ƒ•‘†‘„‡Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‡ œŽƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ•‘‘’”‡‘‹‡‹ƒŽ‹Œƒ‹Ǥ‘˜‹”—”ƒ•—•ή Œ‡ ‘ā‘ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡ ’”ƒ•‡ –—†‹ ˜ –—Œ‹‹Ǥ e‘Žƒ •‘†‡Ž—Œ‡ œ ‰‘•’‘†ƒ”•–˜‘Ǥ ƒœ’‹•ƒ‡ •‘ –—†‹ƒ†”‘˜•‡斋’‡†‹Œ‡Ǥ ‡‹‹ œƒŒ‡ • ’‘†”‘«Œƒ ‡‹Œ‡ ‹œƒœ—Œ‡Œ‘ ƒ †”āƒ˜‹Š –‡‘˜ƒŒ‹ŠǡƒŒ„‘ŽŒæ‹˜†”āƒ˜‹ ’ƒ–—†‹ƒ‡†ƒ”‘†‡–‡- ‘˜ƒŒ—Ȃ—•’‡Š‹†‹Œƒ‘˜˜–—Œ‹‹ •‘ †‘ƒœ ‘ ƒ‘˜‘•–‡ delu na šoli. FARMACEVTSKI TEHNIK ƒœ˜‘Œ ˆƒ”ƒ ‡˜–•‡ ‹†—•–”‹Œ‡ ‹ Ž‡ƒ”‹æ‡ †‡Œƒ˜‘•–‹ –‡” œ†”ƒ˜ƒ«‹ā‹˜ŽŒ‡Œƒ•‘†‡Œ•–˜ƒǡ ‹ ‹œƒœ—Œ‡Œ‘ ’‘–”‡„‘ ’‘ ˆƒ”ƒ ‡˜–•‡–‡Š‹—ǡ‹•‡ƒŒ’‘‰‘•–‡Œ‡ œƒ’‘•Ž‹ ˜ Ž‡ƒ”ƒŠǡ ˆƒ”ƒ ‡˜–•‹ ‹ ‘œ‡–‹«‹ ‹†—•–”‹Œ‹ǡ ‰ƒŽ‡•‹Š Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‹Šǡœ†”ƒ˜•–˜—‹æ‡Œ‡Ǥ ‹Œƒ‹ ’”ƒ–‹«ƒ œƒŒƒ ’”‹†‘„‹˜ƒŒ‘ ˜ Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‹Šǡ ˜ 摎•‹ Ž‡ƒ”‹ǡ ƒ œ‡Ž‹æ«‡ ˜”–— ǥ ”ƒ•‘ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ˜ Ž‡ƒ”ƒŠǡ ˆƒ”ƒ ‡˜–•‹Š Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œ‹Š ‹ –—†‹ ˜ –—Œ‹‹ ȋ’”Ǥ ”ƒ•—•ή ‘”–—‰ƒŽ•ƒǡ ‡«‹Œƒǡ ƒŽ–ƒǡ ‹’‡”ǥȌǤ ‹Œƒ‹•˜‘Œ‘‘†Ž‹«‘•–‹œƒā‡Œ‘ ƒ’‘Ž‹ ‹ƒ–—”‹Ǥe–‡˜‹Ž‹œŽƒ–‹ ƒ–—”ƒ–‹ ’‘Ž‹ ‡ ƒ–—”‡ ȋ–—†‹ ˜‡« ‘– ͸Ͷ ά ƒ ‰‡‡”ƒ‹Œ‘Ȍ•‘摎‹æ‡’‘•‡„‡Œ˜’‘‘•Ǥ COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 stran 39 Šport petek z 4. februarja 2022 39 Motokros z Tim Gajser »Moja najslabša točka so starti, zato je bilo veliko poudarka na tem« Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je že v pričakovanju nove sezone svetovnega prvenstva v razredu MXGP. Tekmovanje se bo letos začelo bolj zgodaj kot običajno, že 20. februarja s prvo dirko v Angliji, na klasičnem prizorišču Matterley Basin. Foto: MXGP Tim Gajser Foto: MXGP Tim Gajser je eden največjih zvezdnikov motokrosa na svetu. da ostanem zdrav med sezono in v enem kosu ter da lahko konstantno nabiram točke. Če zanemarim željo, da osvojim naslov prvaka, potem je to glavni cilj. Večjih sprememb v samih pripravah sicer ni bilo, le časa za počitek je bilo dosti manj, le dva tedna. Lanska sezona se je namreč zavlekla v november, potem pa so takoj sledila prva testiranja,« je dejal Tim, ki bo na Sardiniji ostal vse do odhoda v Anglijo. Sam je v tem trenutku zadovoljen tudi s stanjem svojega jeklene- ga konjička. »Opravili smo že veliko testiranj različnih nastavitev, kajti motor je za to sezono nov. Na zunaj je sicer nova Honda čisto enaka, je pa veliko sprememb na šasiji, pri nastavitvah amortizerjev. To so največje spremembe na motorju, videl pa sem tudi pri sebi, na čem moram delati. Moja najslabša točka v lanski sezoni so bili starti, zato je bilo veliko poudarka na tem, tudi Honda s svojo tehnologijo poskuša pomagati. Skušal bom dodati še kanček tudi na vseh drugih področjih. Sem zadovo- Futsal z FC Hiša daril Ptuj V dresu Ptuja še dva novinca V edinem ptujskem moškem prvoligaškem kolektivu – FC Hiša daril Ptuj – so v premoru med prvim in drugim delo sezone opravili manjšo igralsko inventuro. V to sta jih v prvi vrsti prisilila odhoda dveh pomembnih členov zasedbe, Daria Markića (najboljši strelec jesenskega dela sezone v 1. ligi z 11 zadetki) in Jeremyja Bukovca (5 golov v prvenstvu, 2 v pokalu). Vodilni možje kluba niso stali križem rok, ampak so pripeljali štiri nove igralce. O prihodu Nikola Badnova in Patricka Pasaričeka (oba iz Hrvaške) smo že poročali, kot naslednja pa sta pogodbo z ambicioznim ptujskim prvoligašem sklenila Vlado Andrijašević in Matic Lokovšek. - Vlado Andrijašević (letnik 1996) – Crnica (1. hrvaška liga) Vlado Andrijašević je futsal kari- Vlado Andrijašević ero začel leta 2016 (pred tem se je ukvarjal z nogometom). Prvo opazno vlogo je odigral v prvoligaški ekipi Novo Vreme Makarska, saj je bil občasno pozvan tudi v hrvaško reprezentanco. Leta 2020 je krajši čas igral za Uspinjačo, nato pa je prestopil v zagrebški Alumnus, kjer je bil eden najzaslužnejših za odlično sezono tega kluba. Sredi leta 2021 je prestopil v Crnico, za katerega je v 12 tekmah dosegel 6 golov. - Mac Lokovšek (1993) Lokovšek je v lanski sezoni odigral devet tekem v dresu prvoligaške zasedbe ŠD Mlinše iz Zagorja ob Savi, nakar je prestopil v Avstrijo. Z Lokovškom je povezana zanimivost iz lanske sezone: na tekmi 12. kroga med ŠD Mlinše in FC Hiša daril Ptuj (končni izid je bil 7:9 za Ptujčane), je za svojo takratno ekipo dosegel kar pet zadetkov! Matic Lokovšek gajanje s kvalifikacijami in dirkami, pa tudi dirkanje v ritmu nedelja-sreda-nedelja. Letos naj bi se dirkači vrnili v običajni ritem sobotnih kvalifikacij in nedeljskih dirk. »Sam sem bil eden najbolj glasnih zagovornikov dvodnevnega formata, zato sem iz tega vidika zelo zadovoljen. Ritem tekem med tednom je bil na- ljen z dosedanjim potekom priprav, dal bom vse od sebe in upam na dobro sezono,« je dejal Gajser. Beseda je nanesla tudi na prvo dirko v Angliji. »Vsak začetek je pomemben, a sezona bo zelo dolga. Lepo bi bilo seveda zmagati na prvi dirki, a je osnovni cilj uvrstitev pri vrhu. Moje mnenje je, da na začetku ni najbolje takoj ujeti 100 % pripravljenost, ker je to težko vzdrževati skozi celotno sezono. Načrt je, da bi top formo ujel nekje na četrti ali peti dirki ter jo potem držal čim dlje,« je zanimiv vidik podelil Gajser. Zadnji dve »covid sezoni« sta s sabo prinesli nekatere novosti, ena od teh je bilo strnjeno nedeljsko do- Drugi del sezone bodo Ptujčani odprli s petkovo pokalno tekmo z Bronxom iz Škofij, tekma bo odigrana v koprski Bonifiki. Osnovni cilj zasedbe trenerja Roberta Grdovića je tekmo zaključiti z aktivnim rezultatom, saj bo povratno srečanje čez 14 dni odigrano na Ptuju. Zmagovalci četrtfinalnih obračunov se bodo uvrstili na zaključni turnir četverice. JM Po skoraj dvomesečnem premoru se na parket vrača tudi ekipa ljutomerskega Meteorplasta ŠIC bara. V četrtfinalu pokalnega tekmovanja Terme Olimia bodo v petek gostovali v Litiji. »O Litijanih ni treba izgubljati besed. Desetkratni državni in devetkratni pokalni prvaki imajo tudi v tej sezoni odlično ekipo, novemu trenerju, nekdanjemu selektorju, Andreju Dobavičniku pa je uspelo povezati izkušnje in mladost. V Litijo ne potujemo z belo zastavo. Želimo odigrati hrabro, predvsem pa se v Ljutomer vrniti z 'aktivnim' rezultatom, ki bi nam pred povratno tekmo dajal možnosti za napredovanje,« je pred petkovo tekmo dejal trener ljutomerskega moštva Tomislav Novak. Pred nadaljevanjem sezone sta člansko ekipo Meteorplasta ŠIC bara okrepila slovenska legionarja, ki sta se vrnila iz Italije: reprezentančni vratar Tjaž Lovrenčič in izkušeni Marcel Vindiš. JM, sta V vmesnem obdobju med sezonama se s težavami zaradi poškodb srečujeta oba Timova največja tekmeca iz lanske sezone, Jeffrey Herlings in Romain Febvre. Slednji je poškodovan že dlje časa, skupil jo je na dvoranski preizkušnji kmalu po zaključku lanske sezone. Nizozemec, ki je imel v karieri že veliko težav s poškodbami, jo je pred dnevi spet skupil med pripravami v Španiji. Za zdaj podrobnosti niso znane, njegova ekipa je sporočila le, da je odšel domov na dodatne preiskave poškodovane noge. »Hitro pride do poškodb. Nikomur seveda ne želim, da bi se poškodoval, obema želim čim hitrejše okrevanje in da bi se vrnila v karavano. Tako bi bilo vse skupaj tudi bolj zanimivo. Spomnimo se, kako je bilo ob koncu lanske sezone, ko smo se trije vozniki enakovredno borili za naslov prvaka – to je bilo odlično za prepoznavnost motokrosa,« je ob tem dejal Gajser. Futsal z Pokal Terme Olimia Razpored četrtfinala (1. tekme), v petek, 4. 2., ob 20.00: Litija – Meteorplast Šic bar, Mlinše – Dobovec, Oplast Kobarid – Siliko Vrhnika; ob 20.45: Bronx Škofije – Hiša daril Ptuj. Povratne tekme bodo na sporedu čez 14 dni. Rokomet z 1. A SRL (ž) 15. KROG: ŽRK Ptuj – ŽRK Velenje (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). NLB liga Namizni tenis z 1. SNTL (ž) 14. KROG, V PETEK OB 18.00: Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož. 2. SRL (m) 12. KROG: NTK Cirkovce – Kajuh Slovan (v soboto ob 17.00 v dvorani OŠ Cirkovce). 13. KROG, v SOBOTO OB 19.00: Velika Nedelja – Pomurje, Kočevje – Drava Ptuj. 2. SNTL (m) 7. KROG.: NTK Ptuj – NTK Tempo (v soboto ob 10.00, v dvorani Mladika). Pokal Slovenije (m) Ljutomerčani z Litijo poren, a ne toliko s fizičnega vidika, predvsem iz psihološkega je bilo težko držati koncentracijo,« je zaključil Tim. Domača tekmovanja v motokrosu se bodo začela v začetku aprila. Gajser bo sicer večino dirk DP izpustil, računa le na nastop v Orehovi vasi. Poškodovana tako Herlings kot Febvre Športni napovednik RAZPORED 1/8 FINALA, V SOBOTO, 5. 2., OB 18.00: Gorenje Velenje – Slovenj Gradec; V SREDO, 9. 2., Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško, Moškanjci-Gorišnica – SVIŠ Ivančna Gorica, Velika Nedelja – MRK Ljubljana, Trimo Trebnje – Riko Ribnica, Frankstahl Radovljica – Urbanscape Loka, Dol TKI Hrastnik – Krka. Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 12. KROG: ŽOK GSV Ptuj – Dravograd (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). JM XXIV. ZIMSKE OLIMPIJSKE PEKING 20 E XXIV. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGR PEKING 2022 FEBRUAR 2022 www ww ww w w.m .me meed m dia di iiaa24 224. 4 si si Zaradi ugodnejših vremenskih razmer in dobrih prog je trenutno Tim Gajser (in tudi Jan Pancar – MX2) na Sardiniji, kjer izkorišča tudi možnost priprave na peščeni oziroma mivkasti podlagi. »Če treniraš na mivki, je prehod na trdo podlago lažji, če pa treniraš konstantno na trdi podlagi, potem je prehod na mivko težak,« je o tem na spletni novinarski konferenci povedal Gajser. Gajser, lani tretji v seštevku sezone, je v nedeljo že odvozil prvo dirko v novi sezoni in zmagal na italijanskem pokalu. »Prva tekma je že za nami, konec tedna nastopam še na eni dirki v Rioli v Italiji, čez dobra dva tedna pa smo že v Angliji. Te uvodne tekme so potrebne za pridobivanje potrebnih občutkov in za privajanje na tekmovalni ritem – tekma je najboljši trening,« je dejal Tim. Začetek fizičnih priprav na novo sezono, prvih deset dni, je na Sardiniji opravil pod vodstvom Ptujčana Boštjana Renka: » Z Boštjanom sodelujeva že nekaj let. Ne samo, da sodelujeva na treningih, sva tudi zelo dobra prijatelja. Cilj teh priprav je, POSEBNA PRILOGA POSEBNA IZDAJA POSEBNA IZDAJA ZIMSKE PEKING 2022 i j a d o v pr POSEBNA GA Štajerski TEDNIK petek, 4. 2. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 40 petek z 4. februarja 2022 Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Atletika z AK Ptuj Ptujske odbojkarice ostale brez tekme Dokazovali so se v Slovenski Bistrici Prvenstvo Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke letnika 2011 in 2012 V Slovenski Bistrici je potekalo zimsko državno prvenstvo za pionirje letnikov 2011 in 2012. V tej konkurenci je nastopilo šest atletov AK Ptuj, in sicer Amadej Brin Ciglar, Filip Lah, Jaki Žgalin, Zara Rižnar, Stela Voglar in Katarina Zorec. Vsi so letniki 2011 in vadijo pod vodstvom trenerke Urške Škerget. Gre za podmladek AK Ptuj, ki šele stopa na atletsko pot. Črna – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (b. b.) Najboljšo uvrstitev je v teku na 50 metrov dosegel Filip Lah, osvojil je 4. mesto, Amadej Brin Ciglar je zasedel sedmo. Na isti razdalji je pri dekletih Katarina Zorec osvojila 5. mesto. Miting v Slovenski Bistrici V Slovenski Bistrici je bil v nedeljo izveden še miting v dvorani, za mednarodni pridih so poskrbeli nastopajoči iz Hrvaške in Italije. Atleti od kategorij U-14 do članov so se pomerili v tekih na 60 m in 60 m z ovirami ter v skoku v daljino. »Iz Atletskega kluba Ptuj je na- Foto: AK Ptuj Najmlajši člani AK Ptuj na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke v Slovenski Bistrici stopala paleta športnikov od letnika 2006 do 2009. V osnovi je bil glavni Foto: AK Ptuj Del zasedbe AK Ptuj na mitingu v Slovenski Bistrici: Marcel Merc, Andraž Petrovič, Lan Žitnik Rogelj, Nik Stajnko, Tija Kelc, Klara Stjepič in Ana Čurin Prapotnik Namizni tenis z 1. OT za mlajše kadete in kadetinje Odlični nastopi mladih Cirkovčanov Na Rakeku pri Postojni je v soboto potekal 1. letošnji odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje. Udeležba je bila zelo dobra, saj je nastopilo 59 mladih igralcev in 24 igralk. Skupno je bilo na turnirju odigranih več kot 200 dvobojev! V tej konkurenci so se odlično znašli igralci NTK Cirkovce, ki so se domov vrnili z dvema medaljama. V konkurenci deklet sta cirkovški klub zastopali Sara Erhatič (letni- stran 40 ca 2010) in Pia Kundih (2012). Pia je obstala v predtekmovalni skupini, Sara pa je vpisala tri prepričljive zmage in se zanesljivo uvrstila v izločilne boje. Zmagoviti pohod je nadaljevala na tekmah proti Barbari Jedlovčnik (Krka) in Neji Gazvoda (ŠD SU). Najtežji obračun dneva jo je čakal v polfinalu, kjer se je pomerila s 1. nosilko Nežo Gazvoda (ŠD SU, 2009). Tudi tej nalogi je bila kos in je slavila 3:1. V finalu je bila njena tekmica 2. nosilka, članica Fužinarja Inter Diskonta Neža Horvat. Erhatičeva je nalogo opravila suvereno (11:4, 11:5, 11:5), zato je zasluženo dvignila v zrak zmagovalni pokal turnirja. V številčni konkurenci fantov (igrali so v 15 predtekmovalnih skupinah) so iz NTK Cirkovce nastopili Aleks Koren (2010), Tai Širec (2012) in Urh Novak (2012). Slednja se nista prebila iz svojih skupin, je pa Tai vpisal eno zmago. namen nabiranje tekmovalnih izkušenj, ob tem pa so dosegli nekaj osebnih rekordov. Najboljša posamezna izida sta uspela Maji Kostanjevec in Marcelu Mercu v teku na 60 metrov, prva je osvojila 7. mesto med članicami, drugi pa 12. mesto med člani. Maja je bila tudi 6. v teku na 60 metrov z ovirami,« je dejal Aleš Bezjak iz AK Ptuj. q V konkurenci U-16 je Ana Čurin Prapotnik med 22 tekmovalkami osvojila 1. mesto v teku na 60 metrov. V najmlajši konkurenci U-14 je Julija Petrovič zasedla 4. mesto v teku na 60 metrov. Nastopajoči iz AK Ptuj: Marcel Merc, Maja Kostanjevec (2006), Andraž Petrovič, Gašper Plavec, Klara Stjepič (vsi 2007), Nik Stajnko, Lan Žitnik Rogelj, Tia Kelc (vsi 2008), Ana Čurin Prapotnik, Ela Matjašič Kmetec, Julija Petrovič in Lana Šmigoc (vse 2009). JM Je pa zato odlično formo potrdil Aleks, ki je v skupini slavil v vseh treh dvobojih. Za preboj do polfinala je nanizal še tri zmage, ugnal je Žigo Štifterja (Mengeš), Aljaža Brezovnika in Aleksa Koželja (oba Savinja). Za vstop v finale se je v zgornjem delu žreba meril s 1. nosilcem, leto starejšim Urbanom Jancem iz Ljubnega. V tesnem dvoboju je povedel 1:0 v nizih, a je nato naslednje tri izgubil, vse v tesnih končnicah (-4, 8, 9, 8). Janc je slavil tudi v finalu, premagal je 2. nosilca Aleksandra Miščeviča (Letrika). Osvojeno tretje mesto je za Korena naslednji lep uspeh. JM Ptujska ženska odbojkarska ekipa bi morala v 11. krogu v gosteh igrati tekmo z vodilno ekipo Črne. A do tekme ni prišlo, saj je imel ŽOK G.S.V. Ptuj na seznamu kar devet odbojkaric, ki so obolele ali so v karanteni. Prošnjo o prestavitvi tekme so Korošice zavrnile, kar je pomenilo, da so brez obračuna na parketu dobile tekmo z rezultatom 3:0. Ta poraz ne predstavlja ničesar kritičnega za ptujski klub, v katerem upajo, da bo do prihodnje tekme ozdravelo ali prišlo iz karantene dovolj odbojkaric, da bodo v soboto lahko v športni dvorani Gimnazije Ptuj odigrale naslednjo tekmo proti ekipi Dravograda. Ta je na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice in za Ptujčanke bo to zelo pomembna tekma za učvrstitev mesta na sredini lestvice. 3. DOL – vzhod (ž) 1. SLOV. BISTRICA 2. ČRNA 3. SVOLLEY 4. BENEDIKT 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ŽOK LJUTOMER II 8. UNIFO. PREBOLD 9. DRAVOGRAD 10. MEŽICA 10 10 0 11 9 2 10 8 2 11 7 4 11 6 5 11 5 6 11 4 7 10 3 7 11 1 10 10 0 10 30:8 30:6 25:9 23:16 21:20 19:23 17:21 13:22 6:30 1:30 28 28 24 20 17 15 14 10 3 0 David Breznik Tenis z Odprti turnir v Velenju Tilen Kovač osvojil prvi članski turnir V zadnjih treh letih je član Teniškega kluba Terme Ptuj tudi Tilen Kovač, ki je doma iz okolice Celja. Mladi 19-letni teniški igralec je uvrščen okrog 30. mesta na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije. Ta pozicija mu je prinesla mesto 4. nosilca na 3. odprtem turnirju v Velenju. V dvorani Šaleškega teniškega kluba Velenje so člani in članice igrali na peščenih igriščih in med člani je pozitivno presenetil Tilen Kovač. Ta je v uvodnem krogu z zanesljivo igro premagal domačina Maxa Pirmanška. V drugem krogu je proti Maticu Sotlerju gladko dobil prvi niz, v drugem pa zaigral nekoliko slabše. V odločilnem nizu se je ponovno zbral in se uvrstil med najboljšo četverico. Skozi celoten turnir je bilo Kovačevo glavno orožje servis, ki je bil na večini dvobojev na visokem nivoju. Začetni udarec je pri članu ptujskega teniškega kluba dobro deloval tudi v polfinalu proti višje postavljenemu Jaki Protič Žaklju. Slednji je visok več kot dva metra, zato njegova igra bazira na servisu, ki pa ga je Kovač odlično vračal in gladko slavil. Najtežji dvoboj je bil za Tilna finale, v katerem je igral proti 1. nosilcu Gašperju Bezjaku (letnik 2000). Slednji je bolje začel dvoboj, saj je povedel 1:4. Po nervoznem začetku se je OP Velenja, člani, rezultati: 1. krog: Kovač – Pirmanšek (Velenje) 6:1, 6:1; četrtfinale: Kovač –Sotler (Brežice) 6:3, 3:6, 6:2; polfinale: Kovač – Protič Žakelj (Branik Maribor, 2.) 6:3, 6:2; finale: Kovač – Bezjak (ŽTK Maribor, 1.) 7:6(6), 6:3. Kovač sprostil in nadomestil dva breaka zaostanka. O zmagovalcu prvega niza je odločala podaljšana igra ali tiebreak. Bolje ga je začel ptujski igralec, ki je povedel s 6:2, a je Mariborčan rešil štiri zaporedne zaključne žoge in izenačil na 6:6. Nakar se je Kovač znova zbral in odigral dve zanesljivi točki (8:6) za osvojen niz. Vodstvo mu je dalo dodatno moč, da je z odličnimi servisi v nadaljevanju premagal Bezjaka. S tem je Tilen Kovač prišel do svoje prve turnirske zmage med člani! Lovorike v Velenju je bil sam zelo vesel in mu bo dala dodatno spodbudo za nadaljevanje sezone, ko ga čakajo preizkušnje na futures turnirjih v Egiptu in na Hrvaškem. David Breznik Foto: TZS Sara Erhatič (NTK Cirkovce) je na Rakeku stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Aleks Koren (NTK Cirkovce) je zasedel tretje mesto. Tilen Kovač (TK Terme Ptuj, desno) je zmagal na turnirju v Velenju, ob njem je finalist Gašper Bezjak. sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HHQHP HQH PHVWX QDM HQ QDMGHWH QD DMGHWH QQDMY DM DMYHĀ R åSRUWQ DMY åS