Poštnina plačana v gotovini ^ MiunoonM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 233 Maribor, pondeljek 13. oktobra 1930 >E>jjM '*h»|a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^•!j* masažno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Pa&germanska provokacija Jugoslavije — tako lahko danes mirne duše imenujejo sobotne in nedeljske proslave desetletnice koroškega plebiscita v Celovcu, “angermanska provokacija naše države Ie bila to, ki so ji dali oficijelni blagoslov Predsednik avstrijske republike Miklas, ministrski predsednik Vaugoin z r^znimi drugimi ministri ter mnogo dru-oficljelnih osebnosti. Proslave so bi-le na eni strani inscenirane tako, da so s 5VC)iim Slovencem sovražnim obiležjem Se bolj poglobile prepad med slovenski-Prebivalci Koroške, ki je glasovalo ®red desetimi leti za Jugoslavijo, ter ^ renegati in Nemci, ki so takrat gla-°vali za Avstrijo. Vsi govorniki — od •prednika republike Miklasa pa doli ,a° deželnega glavarja Lemischa — so Ni soglasno povdarjali, da se mora Kolška pretvoriti v močno predstražo Ve-‘ke Nemčije, in »med vrstami« so vsi Udi povdarjali, da je v to svrho potrebno spolno ponemčenje Koroške. Saj je ko-r°5ki deželni glavar dr. Lemisch v svo-leHi gpvoru jasno podčrtal, da stoji samo e niaihen del slovenske manjšine, ki je sP°znala, da se mora ukloniti volji veči-Ue> v nasprotju z veliko večino koroške-j>4 ljudstva obeh jezikov. Ta peščica pa 0 v doglednem času izginila in nato bo ostal en sam koroški od ljubezni do domovine prežet narod, ki bo branil pred J^oklm napadom meje na Karavankah, zvojevane s tolikimi žrtvami«. Z drugimi besedami: kar Je še zavednega sionskega naroda na Koroškem, mora Iz-£ln,tb ostati morajo samo nemčurjl In Nemci j Sam deželni glavar je torej sionski manjšini napovedal boj do uničenja. 2elo značilno je dalje, da so bili te dni Celovcu na vseh koncih in krajih in ‘Hsti tudi v slavnostnem sprevodu vče-*i Po Celovcu na vsak korak vidni na-»Brez JVležiške doline ni Koroška ®de!jena!« dejstvo, da so ostali ti napisi stentativno ves čas bivanja najvišjega °Slavarja avstrijske republike v Celov-u> govori jasno dovolj. Ti napisi in v Jj®2i z njimi tudi izgovorjene besede raz Jb govornikov o potrebi polne meje do ti&«avank so b>'e popolnoma očita Ireden Do ^emons*rac*la» kateri je dal še . Sebej povdarka koroški deželni glavar . Lemisch, ko je izjavil v svojem go-da »so še stvari, ki pas bole,« in š »smo se v tem oziru (glede Mežiške ^''ine!) uklonili samo sili, katere posle« na ne priznamo kot pravico.« Nem« to6 plebiscitne slavnosti v Celovcu so se relf razvile v pravcate Iredentlstlčno-U^ziionlrtlčne manifestacije za oda-Hanco najvišjih odgovornih glav sojine republike. Iste '*e z oz'roni na to medla izjava (je»?.a dr. Lemischa, dn bo dala koroška ho e,?:ri vbda slovenski manjšini kultur« jnravton°niijo. pa seveda ne takšno, '.a-J:;! '^zahtevajo Slovenci, ampak takšno, V()bi Nemcem, da bodo t>'1 — kakor jc zopet izjavil dr, Le- Nemčija — Avstrija PRED SESTANKOM NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. -DR. SCHOBROVEGA VOLILNEGA BLOKA V AVSTRIJI. -SOCIJALISTICNI SHOD V BERLINU. PROGRAM OGROMEN BERLIN, 13. oktobra. Včeraj popoldne se je vršila na trgu pred bivšo cesarsko palačo ogromna manifestacija socijalnih demokratov, kateri je prisostvovalo okrog 80.000 ljudi. Pred-j sednik bivšega državnega zbora, dr.| Loebe in tudi vsi drugi govorniki so! imeli nenavadno ostre govore proti j narodnim socijalistom. Naglašali so,1 da pripravljajo narodni socijalisti dr-! žavni udar. ker hočejo uvesti v Nem-! čiji fašistični režim. Vsi govorniki so! zato pozivali socijalne demokrate, da naj bodo pripravljeni na obrambo demokracije, če treba tudi z orožjem v roki. Narodni socijalisti so priredili pri tej priliki bučno protidemonstracijo, tekom katere je nrišlo do resnih spopadov med obema taboroma. Policija je posegla zelo energično vmes in ločila oba tabora. Izvršila je tudi številne aretacije, vendar pa je bilo le 12 oseb pridržanih v zaporu. Za današnjo otvoritev državnega zbora je pripravila vlada obsežne varnostne odredbe, ker so razširjene govorice. da nameravajo priti narodni socijalisti na sejo v uniformah, kar bi moglo pov7’-''*'ti resne konflikte. DUNAJ, 13. oktobra. Novo ustanovljeni dr. Schobrov gospodarski blok je objavil volilni proglas, ki naglaša, da je dr. Schober nesebično sledil klicu gospodarstva. On je tudi edina oseba v Avstriji, ki uživa neomejeno zaupanje gospodarskih krogov •»« samo doma temveč tudi v inozemstvu. Že njegovo ime --------------- predstavlja program, namreč: čistost, red in neodvisnost uprave ter obnovo gospodarstva. Volilni blok pod njegovim vodstvom se bo odločno boril za te citje ter bo združil vse državotvorne elemente v boju proti razdirajočim pokretom. DUNAJ, 13. oktobra. »Neues Wie-ner Extrablatt« poroča, da ima novi generalni ravnatelj avstrijskih zveznih železnic dr. Strafella zagotovljenih ne samo mesečnih 4000 šilingov plače, temveč tudi mesečno 2000 šilingov do smrti, ako bo opravljal svojo službo vsaj 4 tedne. List naglaša, da je to nedvomno najbolj nemogoča pogodba, kar jih je bilo kedaj sklenjenih. Pred poroko kralja Borisa RIM. 13. oktobra. Poroka bolgarskega kralja Borisa s tretjo hčerko Italijanskega kralja, princeso Ivano, bo dne 24. oktobra v mestu Assissl. Kralj Boris je sedaj gost italijanskega kralja v San Rossore. V kratkem odpotuje v Rim, da uredi s papežem vprašanje dispenze. Prihodnji teden bo kralj Boris v spremstvu ministrskega predsednika Ljapčeva oficijel-no posetil Italijo. Reuolucija u Braziliji NEW-YORK, 13. oktobra. Letala brazilskih upornikov bombardirajo mesto San Paolo. Prodiranje upornikov napreduje in se bližajo mestu San Paolu z dvema armadama. Garnizija v Santa Cruzu se je uprla in prešla k upornikom. Pri Yuritosu je prišlo do spopada med vladnimi četami in pred-stražami upornikov, ki so že zasedli mesto. Revolucijonarji so vdrli v južni del province Bahia in zasedli mesto Caravella. Ameriška vlada je odposlala v brazilske vode križarko »Pensacolo«, da sprejme ameriške državljane, ako bi bilo potrebno. major Pab5t o Buojem pouratfcu u Rustrijo BENETKE, 13. oktobra. Bivši vodja avstrijskega Heitmvehra, major Pabst, ki živi tu v izgnanstvu, je izjavil novinar jem, da se bo v kratkem vrnil v Avstrijo. Kar se tiče krize v Avstriji, je pripomnil, da je položaj tako zelo zamotan, da na parlamentaro rešitev sploh ni misliti. Zunanji minister dr. Seipel je po njegovem mnenju pravi državnik, ki vživa velik vpliv v Avstriji. On je pač v prvi vrsti državnik in šele v drugi vrsti strankar. Nase trgouske zueze z Rlbanijo BEOGRAD, 13. oktobra. Da bi se transport našega blaga v Albanijo do zaključka trgovske pogodbe med Aibanijo in našo državo zasigural in normaliziral, so storjeni potrebni koraki, ki bodo omogočili hiter in pravilen prevoz izvoženega in uvoženega blaga. Carinske oblasti so dobile potrebne instrukcije, V zadnjem času je opažati velik promet blaga, ki se izvaža od nas v Albanijo, ter blaga, ki ga Albanija preko naše države pošilja na Grško. misch v svojem govoru — »naravnim potom In z zmernim razvojem Izenačiti razlike med Korošci ter tako doprinesti k ujedinjenju vsega nemškega naroda od Severnega morja pa do Karavank.« Torej: kulturna avtonomija za Slovence, ki naj bo takšna, da bo člmprei dosegla popolno germanizacijo slovenske manjšine! Zares odlično maskirana — za zunanji svet! — hinavščina! In kaj naj porečemo z ozirom na gori opisane iredentistične demonstracije za Mežiško dolino k izlavi istega dr. Lemischa, k! je v svojem govoru dejal tudi, da »živimo v miru z današnjima južnima sosedoma in želimo živeti tako tudi v bo- doče,« Ali ni tudi to zgolj za zunanji svet preračunana hinavščina!? Avstrijci so s svojimi plebiscitnimi pro slavami torej v dvojnem pogledu odprli svoje karte: njihovo stremljenje gre slej-koprej za popolnim uničenjem slovenske manjšine in za korekturo me|0 na Škodo Jugoslavije. Naša država je v želji, da ostanemo v dobrih sosedskih odnošajih z Avstrijo, perhorescirala in celo prepovedala letos vse plebiscitne manifestacije. V zahvalo ji je sosedna republika kakor v zasmeh vrgla rokavico. Upamo, da se borno zavedli svojih dblžnosti v oCnri^d takšnemu dejanskemu položaiut. mariborsko gledališče Pondeljek, 13. oktobra. Zaprto. Torek, 14. oktobra ob 20. uri »Gotp* ministrovka«, ab. B. Sreda, 15. oktobra. Zaprto. Četrtek, 16. oktobra ob 20. uri »škrjan-čkov gaj«, ab. A. Petek, 17. oktobra ob 20. uri »Juta«. prireditev ljudskega odra. Sobota, 18. oktobra ob 20. uri »Aleksa«* dra«, ab. C, Kuponi. Prva repriza »Gospe minlstrovk©«, ve* legabav, Nušičeve šaloigre, ki je dosegla pri svoji premijeri zelo lep uspeh in salve smeha, bo v torek, 14. t. m., za *b. B. Nastopi ves ansambl, režira g, J. Kovič, naslovno vlogo kreira gospa Dra« gutinovičeva. — V četrtek, 16. t. m., w bo vršila prva repriza divne Lebarjev* operete »Škrjančkov gaj« za ab. A, Mlad nepridiprav. Komaj 131etni Fran Ju« iz Ruš n imel žo ponovno posla z orožništvora in tudi i mariborsko policijo radi raz* nlh žepnih tatvin. Včeraj zvečer «a je zopet pripeljala na policijo njegov« mati v spremstvu sedi. pomočnik« Gornjaka, ker je malo poprej na kolodvoru v Rušah ukradel nekemu de* lavcu iz žepa listnico z 250 Din. Pro* sila je, da bi ga oddali v poboljševal« nico. Zoept sramotni nož! Sinoči je bil reševalni avto pokllciut v Ruše. kier so našli pasanti 421etnega Antona Galundra iz Črešnjevca na cesti v krvi in nezavestnega. Nesrečnik je imel dva bodljaja v desno in le* vo roko ter na glavi. Ko se je zavedel, je povedal, da je bi. od neznanih napadalcev napaden iz zasede. V tem pravcu vršijo tudi orožniki poizvedbe. Ranjenca so odpremili v splošno bol* nico. Gobe v izobilju na trgu. Davi je prispela tolika množina gob — sivih snežink, da so bile ženske kar v zadregi radi cene in količine. Konkurenca je pad*a kakor z neba} zato so se te okusne sivke prodajale pod vplivom čudnega dežja kar za slepo ceno. Leno nedeljo so izkoristile nabiralke gob in so res dosti nabrale: koliko pa so prodale, pa je drugo vprt šanje! Težka nezgoda turista. Včeraj je bil med številnimi Izletniki pr! Sv. Pankraciju tudi mehanik Tone Melaher, uslužbenec čokoladne tvor« nice »Mirim«. Na povratku domov je vsled terne padel v 10 metrov globo* ko zaseko ter dobil pri padcu veliko rano na gornji strani levega stegna* Spremljevalci so končno svojega to* varjša rešili iz mučne situacijo ter tri okrog dveh ponoči spravili na Bre$* no, kjer je čakalo pozvano reševalno moštvo, katero je ponesrečenca od-premllo v splošno bolnico. — Nesreča odsluženega vojaka. Sinoči med 19. in 20. uro se Je od* igral med postajama Rače—Pragersko zelo razburljiv in krvav prizor. Artl-Ijerijski kaplar Slavko Križ Iz sel« Čabca pri Karlovcu je slekel vojaško suknjo. Bil je na potu domov, kamor je vzel za usodni »spomin« na odsluženi kaderskl rbk seboj ročno grana* to. Po nesrečnem naključju se Je granata vžgala in raztrgala kanlaru d|art leve roke... Na postajo Pragersko pozvani mariborski reš, oddelek _Je ponesrečenca odpremi! v bbinlco. Pač žalosten epilog odsluženega kadrsko-ga roka! O sporu v učiteljski organizaciji »VEČERNIK« in »RAZKOL«. — POLEMIKA V BEOGRAJSKEM ČASOPISJU. — HUDA NASPROTSTVA. — OSEBNE AMBICIJE. - ZA SLOGO IN MIR V MOČNI ORGANIZACIJI. caUHTUIIlIffl—IH.« »y Javnosti ie še znano, da je na letošnjem jubilejnem kongresu Udruženja jugoslovanskih učiteljev (UJU) prišlo do nesporazumov in so delegati ljubljanskega, zagrebškega in splitskega poverjeništva zapustili Beograd. Časopisje je takrat obširno poročalo o »sporu«, »razdoru« in »razkolu«. Ne bi se več bavili z zadevo, ker je Internega značaja in bi bilo najbolje, da sama dozori in se reši v krogu u-čiteljstva samega. Na žalost pa polnijo v beograjskem časopisju cele kolone z »reševanjem tega spora«. Tretira se problem, ali je polom povzročilo načelno nesoglasje al pa so v ozadju osebne ambicije. V to polemiko je pritegnjen tudi »Večernik«, čigar poročilo o »razkolu« na skupščini servira čitateljem »Narodna Prosveta« z dne 5. oktobra. Kakor dotično naše poročilo (ki je prišlo preko Ljubljane) res alarmantno zveni in povdarja »levičarstvo« predložene volilne liste ter aludira za potrebo komisarja, je bilo vendar 14 dni po objavi od ljubljanskega vodstva UJU demantirano. Sedaj pa beograjskim polemičarjem služi kot dokaz prečudnega poročanja takoj po kongresu. In to še dalje dira v bolečo rano, ki potrebuje časa za lečenje... Polemika v »Politiki«, »Pravdi« in »Narodni Prosveti« je v silno obširnih razpravah privedla končno zadeva do telo zanimive ugotovitve, ki daje sporu poseben značaj. Dasi se je tedne in tedne govorilo o nepravilnih volitvah, o nesorazmerju sekcij, osporavala se je večina, ki je izvršila volitve itd., sedaj pa se je ojunačil bivši predsednik UJU g. Vlada Petrovič, ki je v »Pravdi« št. 259 sam odkrito priznal: »Prav Ijeno je pitanje od moje ličnosti, izba-cili so me i došlo je dotle da se ras-ture.« Iz tega sledi, da so sekcije Ljubljana, Zagreb in Spiit demonstrativno zapustile jubilejni kongres zaradi osebe g. P., ki ga večina ni hotela več videti na vodilnem mestu učiteljske organizacije. To priznanje g. P. je izvoljenemu izvršnemu odboru zelo dobrodošlo, ker mu je dokaz, da so pri sporu igrali vlogo osebnostni interesi g. Petroviča, kar v polemiki izzveni v »bolestno ambicijo«... Torej je glava g. Petroviča onemogočila najti kontakt in harmonijo z večino, kj ie spoznala, da je koristno in zdra- vo, če se spremeni vodstvo. Na žalost prihaja stvar še le sedaj na dan in je le škoda, da se takoj po kongresu ni moglo zvedeti resnice. Gotovo bi iz ostala vsa alarmantna časopisna po-roči.a in tudi javnost bi sodila drugače. Danes, ko učiteljstvo izčrpano čaka na ekonomsko ureditev svojih položajev, je pač riskantno, rušiti vrste, ki naj predstavljajo mogočen steber in branik vseh oračev države in narodne ledine. In to še danes, ko je učiteljstvo v službi svetili in visokih idealov nove državne miselnosti, ki gre —*če je treba — preko oseb in gesel preteklosti. Marsikje zahteva nov duh — nove ljudi, kakor zahteva danes pravo delo za narod in državo nove pozitivne smeri. Vsak odpor proti temu znači reakcijo, ki je danes pač nihče ne odobrava. Slovensko učiteljstvo je vedno vzdržalo vse skupščinske vrveže in to celo v časih, ko je besnelo partizanstvo poiitičnih strank in so »osebnosti« bile usodne važnosti. A upoštevajoč etična načela in višje cilje udru ženja so se vedno našla pota do kontakta in tovariške harmonije. Žalostno bi bilo. če bi v dobi splošne konsolidacije glave posameznikov onemogočale skupno delo in bi abstinenca zadrževala proces za ustvarjanje učiteljske nezlomljivosti in dobre situ-iranosti potom močne in enotne učiteljske organizacije. Simpatično nastopa pri reševanju nesrečnega spora znani, pri zagrebškem veleizdajniškem procesu na smrt obsojeni učitelj Oreščanin — član zagrebške sekcije, ki poziva v »Narodni Prosveti« k slogi vse one, ki so kot jaki in borbeni protagonisti narodnega in državnega progresa pripravljeni krepko stopati mimo vseh onih, ki žele brezplodne borbe v prav-cu osebnih obračunavanj. Tudi Beograd in srbski učitelji obsojajo danes vse, ki stavljajo z destruktivnimi akci jami osebnih interesov ovire kulturnemu in ekonomskemu podvigu učiteljstva in naše šole. Tud naša javnost, ki je budno zasledovala nesrečen nesporazum, bo z zadovoljstvom, ugotovila, ko bo slovensko učiteljstvo zopet v kontaktu in v tovariški harmoniji z večino jugoslovanskega učiteljstva. — Sfcrjančkou gaj To operetno delo je lepo zamišljeno. Spominja nas zelo na Nedbalovo »Polj sko kri«. Paralela med vasjo in mestom, med staro vaško korenino in visokim aristokratom, med naivnim kiriečkim dekletom in tem—--^ment-nim slikarjem v krogu visoke meščanske družbe. Na eni strani prirpda, zdravje, romantika, na drugi salon, klubi, banketi. Umetnik najde v vaškem dekletu model, misli pa. da je našel v tem modelu tudi svojo življen-sko srečo. Moti se. kakor se umetnik vedno moti, ko mora računati z realnostjo. Kako naj razume konservativen kmečki očanec umetnika, kako naj razume umetnik njega? Morda fazmotrivam stvar preresno, gotovo pa je, da je snov te operete lepa, da so dejanja polna čustev, ki stojijo daleč od šablonskih operetnih del. G. Trbuhovič je podal starega kmeta (Martin Bači) igralsko dovršeno, resno in globoko občuteno. Tudi glasovno mu je ta uloga zelo ležala. Naivno, zdravo kmečko deklč (Marica) je podala gdč. Udovičeva, doživljeno. Gdč. Udovičeva se na deželi nočuti gotovo bolje k^or v salonu. Kakor vedno, nas je tudi v tej -,~~f zadivil njen bogat pevski or^an. Naravnost Iznenadila pa nas je s svojim glasom gdč. Fratnikova (Vilma Garanv). Niti od daleč nismo slutili, da skriva gdč. Fratnikova v sebi tako bo^at pevski materijal. Višina ie lahka, barva lena — vsi predpogoji so ji dani, da se z vst rajnim 'deloin šolanjem v bližnji bodočnosti povzpe do operne pevke. Pri g. Ivelji (slikar Franjo) moram konstatirati, da napreduje od predstave do predstave z veliko naglico pevsko in igralsko. Otresti bi se moral samo še gotovih pevskih metod, ki glasu v tem slučaju več škodijo kakor koristijo. Dasi je g. P. Kovič (Stevo) v prvi vrsti dramski igralec, razpolaga pa z baritonom, ki je za opereto zelo uporaben. Ga. Dragutinovičeva (služkinja Borča), g. Grom (Baron Ar-pad) in vsi ostali igralci so absolvi-rali svoje uloge zadovoljivo. Zbor in orkester se na več mestih nista baš najbolje razumela. Kakor je delo na odru večinoma resno obravnavano, tako tudi orkester ne zaostaja za tem miljejem. Zelo »neleharska« muzika, instrumentirana z rutino dunajskih o-peretistov, je mehka in nebanalna. Mimo nas je šlo tudi par krasnih imitacij, kar se pri operetni muziki ne sliši vsak dan. Režija, v rokah g. Trbuhoviča, je bila na višku, vsaka malenkost je bila vestno in z resnostjo zaoblikovftna. Da, g. Trbuhovič predstavlja za naše gledališče kot režiser neprecenljivo vrednost. Kapelnik g. Herzog je glasbeni del vestno naštudiral in se poglobil v instrumentalno tako barvito partituro. Krasni so bili posebno momenti z godali, s katerimi operira skladatelj zelo leno. Tudi scenerija je bila v vsakem aktu leno zamišljena in izpeljana. Ta opereta je v vsakem pogledu prekašala že itak do^ro podano »Aleksandro«.. K. Pahor. 5Iouesna otuoriteu mostu pri Zgornjem Dupleku Ker so dela pri zgradbi velikega mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku tako napredovala, da bo most gotov tekom desetih dni, je okrajni cestni- odbor mariborski skupno s pripravljalnim odborom v Dupleku določil kot dan otvoritve in blagoslovitve mostu nedeljo 26. oktobra. Sporazumno s pripravljalnim odborom za slavnostno otvoritev se je določil naslednji spored: 1. Ob desetih predpoldne pozdrav gostov na desnem bregu Drave po predsedniku pripravljalnega odbora g. Janko Kostajnšku. 2. Sv. maša na mostu in blagoslovitev po pomožnem škofu g. dr. Tomažiču. '3. Govor g. škofa. 4. Zgodovina o zgradbi mostu, govori načelnik okrajnega cestnega odbora g. Fr. Žebot. 5. Otvo ritev mostu po zastopniku kraljevske vlade. 6. Pozdravni govori. 7. Po ofi-cielni slavnosti, pri kateri sodeluje godba in pevski zbori ter gasilska društva, velika narodna slavnost na travniku tik mostu. Iz Maribora bodo od 8. zjutraj stalno vozili mestni avtobusi in sicer z Glavnega trga (ob državnem mostu) do Dupleka in nazaj. Opozarjamo pa občinstvo, da naj se posluži takoj prvih avtobusov od osmih naprej, da ne bo gneče na vozovih. Vožnja samo 8 Din. Opozarjamo. da bo udeležencem za okrepčila v dovolini meri preskrbljeno. Otvoritev in blagoslovitev bo ob vsakem vremenu. Ker je z dograditvijo tega važnega prehoda Dravo v sredini črte med Ptujem in Mariborom izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva mariborskega in ptuiskega okraja, vabimo k tej pomembni slavnosti prebivalstvo iz vseh občin mariborske trn in ptujskega okraja. Osebna vest. Inž. Boris Karis pri direkciji drž. žfeleznic v Ljubljani je napredoval iz 1/9 v 1/8. Smrtna kosa. Umrli ste: včeraj pop. na Pobrežju posestnica Terezija Nudi, stara 70 let. v Krekovi ulici 6 pa zvečer komaj 20-letra Marta Vogrinec. -- V Rušah pa je v soboto umri, star komaj 34 let, zadet od kapi, gostilničar Peter Šmid-hofer. Moški zbor Glasbene Matice ima jutri 14. tm. iz važnih razlogov pevsko vajo že ob sedmih in ne ob osmih zvečer. Poučni tečaj ZKD v Murski Soboti. Včeraj 12. tm. se je vršil v Murski Soboti drugi gospodarski in prosvetni poux”i tečaj mariborske ZKD pod vod st v 4 njenega tajnika novinarja Spin dleria. Prireditev je bila v dvorani kina Ditrich. Vrstila so se predavanja o najvažnejših panogah zadružništva za kmetske pokrajine (g. ravnatelj Trček), o sadjarstvu in njegovi važnosti za kmetsko blagostanje (ekonom Lovro Špindler), o važnosti in ciljih ljudskoprosvetnega dela (novinar Špindler) ter kratko uvodno predavanje k filmu »Kako čuvam svoje zdravje?«, ki se je nato predvajal. Tečaj je trajal 4 ure od 9. dop. naprej. Vsi u-deleženci so obžalovali, da je bil tečaj prepozno razglašen in so si želeli v najkrajšem času nov tečaj, ki jim ga je tajnik Zveze zasjgural. Prireditev je počastil z obiskom tudi g. sreski načelnik. Gozdovniki v limbuškem gozdu. Včeraj popoldne se je podala druga četa Kajevega stega v Limbuški gozd, ki je znan po svoji izrSdni romantiki. Gozdovnikom so se pridružile tudi »Planinke« — »Čebelice« in »Volčiči«. Po gozdovniški čajanki se je razvila ob tabornem ognju prav živahna skavtska zabava, ki je končala ob trdem mraku, nakar so sc prijatelji narave zopet vrnili v realnost suhoparnega mestnega življenja. KrnHeva palača v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je sklenila, da kupi od graščaka Pongratzn rrn1',xf> z vsemi pritiklinami v Zagrebu in da jo r,':rv! "n razpolago kralju in ?’°*e Kralja Petra v Mariboru. Licitacija se bo vršila po kilogramu. Interesentise pozivajo, da se je udeleže. — Ljutomer. Ljutomerčanom in okolici se ’'nu® ugodna prilika, da slišijo našega nega mladega virtuoza na gosli RuP ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri ccrtiral v tuk. sokolski dvorani. ® ' enem nastopi še koncertni pevec M riian Rus. Rupel je dovršil svoje »j® dije v Ljubljani, v Pragi in v Par!.<| ter si je povsod pridobil že najb°!, sloves. Koncert bo nam nudil najboi’ ši umetniški užitek. Vstopnina je ze zmerna. — __________________ . Danes — torek neoporečno zadnja predsta*1 /ViNGALI-JA v Veliki kavarni Razpis štipendij. 0. Kr. banska uprava Dravske paIL, vine. oddelek za trgovino, obrt if1 dustrijo v Ljubljani razpisuje 8 stl^irll, dij, ki jih namerava podeliti m'aQ ^ ukaželjnim obrtnikom raznih strok’ jim omogoči izpopolnitev njihove st kovne izobrazbe. Ker pridejo zi inozemski zavodi v poštev, je no znanje nemščine. Prošnj" .'zJ:raz> se naj razvidi prosilčeva predizoD ba, njegovo p>emoženjsko stanje. ^ sti pa oodatki glede učnega zavo« • ga hoče obiskovati- naj se vlože P> ^ banrki upravi do najkasneje 25-tobra 1930. Svinjski sejem .. pri- Na zadnji svinjski sejem |c "j-.,,, 4S peljanlh 105, nrodanlh pa ie 4 ‘gigl svinj. Cene: 5—-6 tednov stari P «00. 80—100 Din. 7—9 tednov _ & 3—4 mesece 250—300. 5 ‘ cev 400—450, 8—10 mesecev 650. 1 leto 900—1.000, 1 kg ^i, 10—13, 1 kg mrtve težs 15 ovca 175 Din. V Martbor p. dne 13. X. 1930. Mariborski V E č E R N IK Jutra 8. Honore Balzac Pripovedke in resničnost nj egove ljubezni. — ukrajinska GROFICA. Avgusta so slavili 801etnico, smrti Slavnega francoskega pisatelja, avtor ja nesmrtnih romanov in novel, Honore Balzaca. Kakor imajo knjige svojo usodo, tako jo imajo tudi pisatelji, uso Qo, ki je polna nedoumljivih pripetljajev. Sodobniki se zgražajo nad njimi, a čas izliže vse rane in boli in čimbolj mineva, bolj postanejo vse njihove male in velike dogodovščine lepe Pripovedke o umetniku in večnožens-kostnem. In te pripovedke so tako le-Pe, polne pravljičnega sijaja, nežne ka kor tančica. A če se posveti z ostrejšo lučjo objektivnih raziskovanj v življenje velikih duhov, se pravljična taneča kaj kmalu raztrga. O Ba.zacu smo pred kratkim čitali mično zgodbico njegove ljubezni do grofice Han-ske, kako sta se v Švici spoznala v hotelu, kjer je ona pozabila knjigo — njegovo delo. Kako sta se leta in leta jjubila, dokler ni bila njuna ljubezen kronana s srečno zakonsko zvezo. Francoz Bouteron, ki raziskuje Bal-*covo življenje, ima o tej ljubezni povsem drugo mnenje. Enako tudi Emi: Lud\vig, najbolj čitaui nemški avtor, ki je s svojimi deli ustvaril čisto novo metodo podajanja zgodovine in životopisov. Zbral je o slavnih nekdaj slavljenih možeh minulega 111 tega stoletja množino gradiva. Znane so naklade njegov-.li del, ki gr^do v ^eset in stotisoče, o Napoleonu, Lincolnu, Bismarcku, Viljemu; v enem syojih zadnjih del pa ie podal življenjepis Beethovna, Rembrandta, We-°erja in Balzaca. Delo nosi pomenljiv naslov: Kunst und Schicksal. Tu najemo ljubezensko zgodbo lepe grofi-?e Hanske čisto drugače naslikano, ^kor bi jo rad bral maloineščan o 8vojem Balzacu. . Ko je bil Balzac že slaven mož in je '^el že za seboj »ženo tridesetih let«', Sljno plodovit in delaven, ko je izpod Negove roke tekla reka rokopisov, °a so tiskarne komaj dohaja e. je sprete! nekega dne drobno pismo, nenavadno pošto. V pismu neka neznanka sPoroča polno laskavih fraz o .ijego-vih delih, o pesnikovem geniju, o slutnjah sorodnosti duš in o nesmrtni •Jubezni. Grofica Hanska je dala v dolgočasju, odcvetajoča ob strani svojega moža na veleposestvu v Ukrajini, Svoji strežnici pisati to pismo, ki je nielo ob koncu pripombo, naj ne poizveduje za pošiljalko. Samo v gotovem časopisu in na gotovem mestu nai potrdi prejem tega pisma. Balzac Da — v svojo nesrečo — ni upošteval |e želje, nego je poizvedoval dalje In *ako izvedel za naslov svoje oboževalke. Pesnlk-proletarec ni znal sprejeti Vrstic tako kot so bile pisane. Mikala Ka je romantika tega znanja, mikal Aristokratski naslov. S svojimi pismi je popolnoma zmešala glavo in zasanjal je lepe sanje ob strani neznane in sigurno bogate — mlade aristo-kratke. Da je bila poročena, ga ni do-?*i motilo... Pisal ji je dolga pisma, jzpovedi svoje, po ljubezni hrepeneče j-toŠe. A še-le čez leto dni sta se lahko videla v Švici, a ne sama. Nekaj razočarana je bila Hanska ob pogledu ^a malega zavaljanega gospoda, a on le videl v njej najboljšo, najlepšo žensko. Po pripovedovanju sodobnikov in Po slikah soditi, je bila tudi Balzacova ■Jubezen slepa, kajti Hanska ni bila ravno krasotica. Navzgor zavihan °ster nos, močno nabrekle ustnice — 2nak Čustvenosti — oči sive. hladne. Preračunljive. Taka Je b'*3 v resnici plija Romea francoske romantike. Po *ern svidenju se je vrnila v Ukrajino« on jo je oboževal, ji pisal strastna P*sma in delal, delal. Hotel je biti ! r®den ljubimec plemenitaške in ko s< Jeta 1835. potOval k njej na Dunaj, kri?- naje^ liyriranega slugo, luksuzno ocijo z naslikanim grbom njegovega dot* *n s’ nadel naslov: Comte j. Balzac. Nakupil je draguljev, da jih de*°nese’ a ona se je bala za neoma-sJ^vanost svojega imena, svidenja z i . re^ka in oficielna, vrnil se je °olnim srcem in dolgovi v Pariz. Z novo vnemo se je vrgel na delo. kupil tiskarno, skrahiral, saniral s svojo delavnostjo, urejeval svoj dom za njo, kupoval slike slavnih mojstrov, vaze in gobeline, se boril z verižniki in skopuhi. V nekem pismu piše: Pred-no morem odpotovati, mi je končati štiri knjige, podaljšati pet plačilnih rokov, plačati 8000 frankov. Knjige pa imajo 100 pol ali 100x16 strani, od katerih pa mora biti še vsaka po tri-in štirikrat pregledana. Tako je živel in izgoreval v ljubezni. Po devetih letih znanstva z Balzacom je Evi umrl mož. Bila je svobodna in lahko bi se bila takoj poročila z Balzacom, a ni hotela. Še deset let so trajale njegove ljubezenske muke, deset let borbe. Utrudil se je in izčrpal ne samo gmotno nego tudi duševno. Prišel je v Vierczownijo na njeno posestvo bolan in izmučen. 170 tisoč frankov je imel dolga, temu nasproti kot aktiva samo njegovo ostro pero. Bolezen ga je prikovala na bolniško postelj, a še se je Eva komaj odločila, da se je poročila z njim, ki je moral čakati polnih dvajset r.et. A avgusta 1850 je zaključil svoje dela-bogato življenje, po 30 letih literarnega udejstvovanja. 20 letih čakanja in petih mesecih zakona, pomilovan od vrstnikov. Žena ni zdržala ob njegovi bolniški postelji, da bi mu bila zatisnila trudne oči. Victor Hugo je imel ob grobu Balzaca krasen govor pred pariškim narodom, kojega vsak tip je Baizac splel v svoje šega ve zgodbe. V drugič ovdovela grofica Eva pa je tri mesece za tem zapeljala mnogo mlajšega prijatelja svojega moža, ki ga je prvič videla... Taka je resnična ljubezenska zgodba monsieura Comte de Balzac des Entragues, kakor se je rad pustil na-zivati. Kakor je bil ta »comte« laž njegovega imena, tako je bila Evina ljubezen laž njegovega življenja. Zakaj propadajo indijanska plemena? Zanimivosti kongresa »amerikanistov«. Te dni je v Hamburgu zasedal — 6 dni — 24. mednarodni kongres amerikanistov pod predsedstvom prof. Thi-leniusa, ravnatelja etnografskega muzeja v Hamburgu. V 6 dneh so absol-virali na kongresu 90 predavanj. Prof. Ouesada je takoj spočetka opozoril na najvažnejši problem: kulturno stanje Indijancev. O tem problemu je imel zanimivo predavanje prof. Karl Sapper iz Wtirzburga. Razpravljal je o kulturnem stanju Indijancev pred prihodom Evropejcev v Ameriko in danes. Pred dotiko z Evropejci so tvorili Indijanci homogeno maso, koje kulturna stopnja je bila odvisna od klimatskih prilik, v katerih so živeli. Dočim je v tropih prevladovalo poljedelstvo, so v prerijah živela lovska plemena, ob obalah pa so se prebivalci bavili z ribarstvom. S prihodom Evropejcev začenja propadanje Indijancev, njih umikanje v notranjost dežele, izumiranje njihovih plemenskih in verskih običajev, sploh kvarenje celega značaja Indijancev. Z uvajanjem lapad-nih kulturnih rastlin se je sicer boljšala materijalna kultura Indijancev, ni se pa moglo preprečiti njih propadanja. Tudi za bodočnost izgledi niso boljši. Evropski element bo ta prastari narod popolnoma uničil. Prof. Stitcker je* v svojem govoru na-glašal, da je mogoče to propadanje indijanskega prebivalstva pojasniti s tem, da so Evropejci prinesli seboj v Ameriko razne kužne bolezni, kakor sifilis, tuberkulozo itd. Tudi je alkohol porazno uplivai na indijanska plemena. — Sekcija za etnografijo južne Amerike se je bavila izključno z indijanskimi kulturami. Značilno je bilo predavanje generalnega konzula Zaubrano (Ekvador), ki je govoril o stari kulturi Inka-naroda. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil prihodnji kongres amerikanistov i. 1932 v La Plati (Argentina), Od razbojnika do misijonarja Poklic prodajalcev Svetega pisma ni brez romantike, zlasti v eksotičnih krajih. Britanska biblijska družba ima na tisoče takih prodajalcev med vsemi narodi sveta. V poganskih deželah, pa tudi v sovjetski Rusiji je prodaja krščanskih biblij zvezan z življensko nevarnostjo. O tem govori tudi nedavno izdano letno poročilo navedene družbe. Tako piše v njem o zelo odločnem kolporterju biblije, Kitajcu Tšang-Hveju iz Tientsina, ki je bij nekoč kitajski razbojnik, pa se je spreobrnil na krščansko vero in je postal goreč razširjevalec evangelija. Tšang je bil trikrat ujet od svojih bivših banditskih tovarišev in je komaj ušel smrti. z.ena, ki mora plačati alimente Bogata berlinska vdova Amalija F. si je vzela mladega moža, zastopnika neke trgovske tvrdke. Kmalu po poroki je o-pustil mož svoj poklic in se posvetil delu v tovarni svoje žene. Zamolčal pa je ženi, da ima nezakonskega otroka, za katerega mora plačevati alimente, 34 mark mesečno. Mati nezakonskega otroka in njen varuh pa sta nekega dne doznala, kakšno »bogato partijo« je napravil nezvesti ljubo^k in tožila sta njegovo, ženo za plačilo alimentov, ker se je mož brani! plačati alimente, češ da v podjetju žene nima nikakšne plače. Sodišče je razsodilo v korist nezakonskega otroka in je obsodilo tovarničarko na plačilo alimentov za svojega moža. Dalo pa ji je na prosto, ali hoče to sama plačevati, ali pa dati možu v tovarni toliko gaže, da bo lahko plačeval alimente. Šport ISSK MARIBOR : SK VARAŽDIN 4:3 (2:1). Moštvo »Maribor« je vzelo prijateljsko tekmo mnogo prelahko. »Maribor« je bil sicer ves čas v premoči, toda rezultat premoči je bil bore majhen. Do kazenskega prostora je še šlo, tu pa je prenehala učenost in navadno so bili napadalci vedno za tisto znamenito desetinko sekunde Drekasni ah pa so streljali na gol, ko je bilo najmanj potrebno. V krilski vrsti je edino Kirbiš zadovoljil. Ožja obramba je bila precej nesigurna. posebno Koren II. v golu je imel izrazito slab dan. — Ciosti so od zadnjega nastopa v Mariboru zelo napredovali. Goje hitro in nizko igro skrili, ki centrirata brez nepotrebnega oklevanja, kar jim je pri treh nenadnih prodorih prineslo tri gole. Tekmo je sodil g. dr. P.aninšek zelo objektivno. ZOOO-letnica rojstua rimskega pesnika Uergilija Te dni je ves ku turni svet proslavil značilni jubilej: 2000-letnico rojstva rimskega pesnika Publija Ver-gilija Marona. Vergil je odrasel v vasi Andres pri Mantovi. Oče je bi bogat kmet. Mir, sočne livade, prostrani pašniki, žitna polja, pastirji s pesmijo na ustih in temni gozdovi — vse to je odločimo uplivalo na fino pesniško dušo Vergila. Sam Vergil je bil tip neokretnega kmečkega fanta. Ta lastnost mu je vlivala sramežljivost in mu je tudi začasa študiranja v Rimu bila včasi neprijetna. Ni se udeleževal javnih svečanosti in svoje zveze je omejeval na nekaj prijateljev, med katerimi je bil tudi Caesar August. Večinoma je živel v provinci in v Rim je prihajal samo v najnujnejših slučajih. Neprijetna mu je bila radovedna publika, ki ga je na ulici obsipala z izrazi občudovanja in spoštovanja. Vergil je ob takih prilikah navadno zbežal v kako hišo, da se je umaknil pred navdušenimi slavospevi naroda. Najljubše mu je bilo posestvo pri Napulju, kjer je popolnoma izoliran od burnega življenja proučeval grške pesnike, zlasti Teokrita. Tam je tudi napisal svojih 10 krasnih pastirskih pesmi in svoje znamenito poučno pesniško delo »Georgica«, posvečeno kmetijstvu, ki obstoja po njegovem iz 4 panog: poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in čebelarstva. Vergil je to nepoetično snov prožel s fino in globoko pesniško u-metnostjo. Razun del, ki opevajo radosti in tuge kmetskega življenja, pa je Vergil napisal tudi epos, svojo slavno »Enejido«, v koji opeva junake in bojni metež. Junak dela je Enej, sino-vec trojanskega kralja Prijama, ki ga je usoda določila, da je postal ustanovitelj svetovne rimske države in julijske cesarske hiše. Čudeži in proro-štva stalno opominjajo Eneja na to visoko nalogo. Enejida zelo zanimivo opisuje usodo junaka in njegovih spremljevalcev, njihov beg iz zažganega mesta, razburljive pustolovine na morju in končno osnovanje rimskega imperija. Da bi svoje delo izpopolnil, je napravil Vergilij tudi znanstve no potovanje na Grško in v Mal. Azijo, kjer se Enejida odigrava. Prišel pa je samo do Aten, kjer je zbolel. Umrl je 21. sept. 19 pred Kristusom v Brindi ziju. Po svoji želji je bil pokopan blizu NapuUa ob cesti, ki vodi v Puteoli SK Kapfenbere:SK Rapjd 2:\ (i:o). Na igrišču »Rapida« je bila odigrana mednarodna prijateljska tekma, na kateri so odnesli zmago gostje. Zmaga in igra SK Kapfenberga ni bila prepričevalna. V prvem polčasu Jf bila igra odprta. Rapid Je bil skoraj boljši. ^ Sele po odmoru se je izcimila premoč gostov in je bila zmaga sigurna. Rapid ni zadovoljil: dobra je bila obramba, krilska vrsta povprečna. Napad je igi-ni raztrgano, ker najboljše moči niso nastopile. Gostje so imeli v napadu svoje najboljše moči. Sodil je dobro g. Nemec. SI< Železničar rez.:ISSK Maribor rez. 4:2 (2:1). Kot predtekma se je vršila prijateljska tekma imenovanih rezerv, ki ie končala s sigurno zmago Železničarjev. Sodil je g. Fišer. Tekme za državno prvenstvo. Včerajšnjo šesto kolo tekem za dr« žavno prvenstvo je prineslo prvo večjo senzacijo in so rezultati naslednji: BSK:Jugoslavija 2:1 (1:0); Concor-dia:Slavija f Osijek) 3:0 (1:0): Slavij? (Sarajevo): Hajduk 4:0 (2:0). Ostale nogometne tekme. Celje: Prvenstvena tekma: Atletih SK:SK Celje 4:0 (2:0). Ljubljana: Prvenstvene tekme: ASK Primorje:SK Ilirija 3:1 (1:0). Jadran:Natakar 7:1 (3:0); Slovan-Reka 4:1 (2:0). Zagreb: Prvenstvene tekme: Hašk: Sparta 9:0 (3:0), Gradianski:Viktorija 1:0 (0:0), Grafičar :Železničar 3;.7 (2:3). Praga: Sparta: Ambrosiana (Milan) 6:1 (1:0). Tekma za srednjeevropski pokal. 40.000 gledalcev. Sodil je danski sodnik Hansen. Gradec: Prvenstvene tekme: GAK: Hakoah 1:1 (0:1): Sportklub :Dona-vitz 5:0 (2:0); Sturm :Linzer Sportklub 2:2 (0:1). Dunaj: Rapid: Slovan 4:1 (1:0): Admira:Wacker 5:1 (1:0); WAC: FAC 2:0 (2:0): Austria:Nicholson 4:0 (3:0). Budimpešta: Ujpest: III. okraj 2:1 ; Hungaria:Bocskaj 5:1: Bastya:Kis- pest 4:2; Nemzeti: »33- 1:1: Vasas: Pecs Baranja 1:0. Zaključek balkanske olimpijade. Včeraj so se končale balkanske igre in je končna kvalifikacija sledeča: 1. Grčija, 2. Jugoslavija, 3. Rumunija, 4. Bolgarija, 5. Turčija. V r^tv^eznih disciplinah so bili doseženi nasledi rezultati: 800 m: 1. Tedan (Bolgarija' 2:02, 200 m: 1. Fraguti? (Grčija) skok v daljavo: 1. Br’los (Grčija) 688 cm; 110 m zapreke: 1. M»stiras (Grčija) 15.1 sek.: disk' 1. Gačev (Bolg.); štafeta 4x400 m: 1..Grčija. 2. Jugoslavija. 3. Rumunija: kopje: 1. Zaharaptilo (Grčiia) 63.41 m; 400 m: Zagrahici (Grčija); skok v višino ob palici: 1. Haraianu (Grčija) 3.76 m: maratonski tek 42 km: 1. Rumunija-štafeta 4x100 mr 1. Grčiia. Turčijo, 3. Jugoslaviji. MOT.NP. siužhnnp Igralec Seifert V. (SK Rapid)-nai se javi dnnes ob 19. na seji medklubskega odbora radi zaslišanja Tajnik. Strm X Mariborski V P C F T? N I K ————namn....................... Tafra' V Maribor u, dne 13. X. 1930 Pet pomarančnih pečka (The Five Orange Pips.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K- Savec. »Kaj Vas je privedlo k meni,« je dejal, »ali prav za prav: zakaj niste takoj prišli k meni?« »Nisem vedel za Vas. Šele danes sem govoril s podpolkovnikom Prenderga-stom o svoji nadlogi; svetoval mi je, naj se zatečem k Vam.« »Dva dneva sta že minila, kar ste prejeli pismo! 2e davno bi bili morali kaj u-kreniti! Dragih dokazil bržkone nimate kakor to, kar ste nama ponudili. Nobenih važnih podrobnosti ne morete navesti, ki bi nama utegnile pomoči?« »Malenkost še imam,« je odgovoril Ivan Openshatv. Brskal je po žepih svojega plašča in končno izvlekel kos obledelega, nekoč modrega papirja, ki ga je položil na mizo. »Kolikor se spominjam,« je povzel, »sem opazil tistega dne, ko je stric zažigal listine, da so imeli tako barvo tanki neizgoreli robovi, ki so ostali pod pepelom. Ta list sem našel v stričevi sobi na tleh; zdi se mi, da je odfrfljal od drugih in se tako rešil ognja, v katerem bi bil inače zgo rel. List sicer omenja pečke, drugače pa nam ne bo mnogo koristil. Mislim, da je iztrgan iz kakega zasebnega dnevnika. Pisava je vsekakor stričeva.« Holmes je primeknil svetiljko in nagnila sta se čez list, čigar razcefrani rob je pričal, da so ga iztrgali iz kake knjige. Zgoraj v kotu je bilo na pisano »Marec 1869.« in spodaj so stali zagonetni zapiski: »4. Hudson je prišel. Torišče ostane isto.« »7. Poslali smo pečke Mac Canlev ju, Paramoreju in Ivanu Swainu od Sv. Avguština.« »9. Mac Canley jo je popihnil.« »10. Ivan Swain jo je popihnil.« »11. Posetili smo Paramorea. Vse v redu.« »Hvala lepa!« je dejal Holmes, zga nivšl papir in vmivši ga posetniku. »In zdaj ne smete niti za trenutek več od lašati. še toliko časa nam ne preosta je, da bi se pomenili o tem, kar ste nam povedali. Takoj morate domov in ukreniti, kar je treba.« »Kaj pa naj storim?« »Le eno stvar morete storiti, in s cer ne smete niti za trenutek okleva ti. Košček, ki ste ga nama pokaza'. morate položiti v tisto medeno ška' Ijico, ki ste nam jo opisali. Razen tega položite v škatljico izjavo, da je vse druge listine Vaš stric že upepelil In da je od vsega ostal le priloženi listič. — To morate izjaviti z odločnimi besedami, ki bodo lopove prepričale, da pišete resnico. Nato položite škat-jo na solnčno uro, kakor so Vam veleli. Ali me pojmite?« »Povsem dobro.« »Ne mislite sedaj na maščevanje ali caj takega. Upam, da to dosežemo pozneje zakonitim potem; toda našo kanino je treba šele tkati, njih platno pa je že tkano. Najprej je potrebno, da uklonimo strašno nevarnosti, ki Vam preti, šele v drugi vrsti je treba, da pojasnimo tajno in kaznujemo krivce.« »Prav srčna hvala,« je dejal mladenič; nato je vstal in obleke, svoj plašč. »Vdihnili ste mi novo življenje in novo upanje. Obljubim Vam, da storim ako, kakor mi svetujete.« »Niti trenutka ne zamudite! Predvsem pa se čuvajte nocoj, ker sem uverjen, da Vam preti istinita in neposredna nevarnost. Kako se vrnete domov?« »Z vlakom iz Waterlooa.« »Zdaj še ni devet. Ulice so še polne judi; prepričan sem, da ste še varni. In vendar se ne morete dovolj čuvati.« »Oborožen sem.« »Tako je prav. Jutri ee lotim Vaše stvari.« »Torej me posetite v Horshamu?« »Ne. Vaša tajna se skriva v Londonu. Tu je bom iskal.« »če je tako, pridem jutri ali poju-tranjem k Vam in Vam povem, kako je bilo s škatljo in z listinami. Ravnal se bom do pičice po Vašem napotku Podal nama je roko in se poslovil. Zunaj je še vedno razsajal vihar in dež je pokal in pljuskal po šipah. Čudno, divjo pripovedko so godli blazni elementi — kakor bi bil veter vrgel med naju list morske trave — in bi ga mislil zopet odveti. Sherlock Holmes je sedel nekaj hipov nepomično; glava mu je zlezla na prsi, oči je upiral v rdečo žerjavico Nato sl je prižgal pipico, se nagnil nazaj v svojem naslanjaču in opazoval modre kolobarje, ki so podili drug drugega proti stropu. »Watson,« je končno izpregovorll »rekel bi, da tako čudnega slučaja še nisva nikoli doživela.« »Razen morda .številke štiri’.« »No, da. Nemara izvzemši tisti slu čaj. In vendar se mi zdi, da preti Iva nu Openshawu večja nevarnost, ko je ogražala Sholte.« »A povejte mi,« sem ga prosil, »a ste si ustvarili pravo sliko o opasno sti, ki mu preti?« »O njej pač ni moči dvomiti,« je od- govoril. »Kaj pa je prav za prav na stvari? Kaj pomeni tisti ,K. K. K.’ in zakaj ta svojat zasleduje nesrečno rodbino?« Sherlock Holmes je zamežai, uprl komolce v naslonke svojega stola in zložil konce prstov. »Pravi mislec,« je dejal, »bi iz točno opisanega dejstva zaključil vse dogodke, ki so tisto dejstvo povzročili, in tudi vse posledice, ki jih vlači dejstvo za sabo. Kakor jc bilo moči Cuvieru opisati celo žival, če so mu pokazali eno samo kost, tako bi moral tudi opazovalec, ki jc točno pojmil en sam članek v verigi dogodkov, točno ugotoviti vse druge članke, že minule in bodoče. — Doslej še nisva dognala posledic, ki jih nudi edinole razum. Doma v sobi ti reši um mnogo zadatkov, ki se jih zaman lotiš s svojimi čutili na licu mesta. Da pa se razvije umetnost do viška, je potrebno, da mislec upošteva vsa dejstva, ki jih je dognal? a kakor sc bodete takoj uverili, je v to zopet potrebno, da človek razpolaga z vso današnjo znanostjo, kar niti v naših dneh svobodnega učenja in naučnih slovarjev ni baš lahko. Sicer pa ni nemogoče, da si nabereš toliko znanja, colikor ga potrebuješ pri svojem poslu ; in tudi jaz sem se notrudil, da dosežem toliko. Ce se dobro spominjam, ste nekoč — tedaj sva šele začela drugovati — moje znanje prav natanko ocenili.« »Da,« se nasmehnem, »čudno spričevalo sem Vam tedaj napisal. Modro-slovje, zvezdarstvo in politiko sem označil z ničlo, če se prav spominjam. Rastlinstvo neredno, geologija prav dobro, v kolikor se tiče poznavanja madežev, ki jih pušča na obleki blato vseh krajev petdeset milj daleč okrog mesta, kemija izvrstno, anatomija ne-sostavno, senzacionalno slovstvo in poznavanje zločinov sedanjosti in preteklosti brez primere; goslač, šakač (rokoborec), boritelj, pravnik in človek, ki samega sebe truje s kokainom in nikotinom. To so bile, če se ne motim. glavne točke moje ocene.« Holmes se je pri zadnji točki zarežal. »Nu, saj res,« je dejal, »kakor sem trdil tedaj, tako trdim tudi zdaj, da mora človek natrpati svojo majhno brložnico v glavi z vsem potrebnim znanjem, ki bi mu moglo kdaj rabiti, ostanek pa lahko nagrmadi v svoji knjižnici, kjer najde vse podatke, kadarkoli jih išče. Prosim Vas, dajte mi črko ,K’ Ameriškega naučnega slovarja, ki se šopiri kraj Vas na polici. Lepa hvala! Zdaj pa premislimo položaj in preudarimo, kaj bi mogli iz dosedanjih dogodkov zaključiti. V prvi vrsti bodimo uverjeni, da so polkovnika pregnali iz Amerike tehtni vzroki. Možje njegovih let ne izpreminjajo brez nujne potrebe vseh svojih navad in ne zamenjujejo rade volje ljubko floridsko podnebje za dolgočasno življenje v angleškem pokrajinskem mestu. Ker je tako izredno ljubil samoto, moramo domnevati, da se je nekoga ali nečesa bal; in tako moramo sklepati, da ga je pregnal iz Amerike strah pred kako osebo ali stvarjo. Kdo ali kaj je to bilo, moremo ugotoviti le po zlokobnih listih, ki jih je s svojima dedičema prejel. Ali ste si zapomnili poštne žige na tistih pismih?« »Prvi list je prišel iz Pondicherryja» drugi iz Dundeeja, tretji iz Londona.« »Iz vzhodnega Londona. Kaj sklepate iz tega?« »To so same luke. Pisec potuje z ladjO po svetu.« »Izvrstno. Tu imamo prvi ključ. Nobenega dvoma ni, da je pisec mornar* Zdaj pa si oglejmo drugo točko. Po pismu iz Pondicherryja je med grožnjo in med izvršitvijo pretnje minilo sedem tednov; po pismu iz Dundeeja je padla žr-tva tretjega ali četrtega dne. Ali Vam to kaj pove?« »Pot je bila v prvem slučaju daljša.« »A tudi pismo je moralo dlje potovati.« »Drugega Vam ne morem najti.« »Iz tega smemo zaključiti, da morilec potuje na jadrnici. Kakor se mi zdi, pošiljajo zločinci svoja svarilna pisma vsakokrat v trenutku, ko se odpravljajo na svojo usodno pot. Saj vidite, kako hitro je umor sledil pretnji po pismu iz Dundeeja. Da je odpotoval negadnik izPon-dicherryja s parnikom, bil bi prispel na lice mesta istodobno s svojim pismom* V resnici pa je minilo do izvršitve grožnje sedem tednov. Rekel bi, da znač! tistih sedem tednov čas od prihoda poštnega parnika, ki je prinesel pismo, do prihoda jadrnice, ki je privedla pisca.« »To je mogoče.« »Več ko mogoče, gotovo je tako. W zdaj Vam bo jasno, kako smrtno nevaren je novi slučaj in in čemu sem tako svaril mladega Opensha\va, naj bo oprezen. Udarec je pobil žrtvo vsakpot koncem roka, ki ga je bilo treba pošiljatelju, da prepotuje razdaljo. A zadnje pismo je prišlo iz Londona, in tako se ne moremo nadejati, da bo morilec dolgo odlašal.« »Bog ne zadeni!« sem vzkliknil. »A kaj neki pomel ta neusmiljena gonja?« (Nadaljevanje sledi.) msm Zelo dobro ohranjen klavir svetovne znamke prodam takoj radi selitve za 7000 dinarjev. Naslov v upr. 2902 Poučujem glasovir po najnovejši metodi Din 10 na uro. Grem tudi na dom. Ponudbe na upr. pod »Goto.v uspeh«. 2906 Kavoigalnik (Kaffeebrenner) v dobrem stanu, 5 do 8 kg, proda ceneno Ferdo Kaufmann, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Kralja Petra trg 1. 2912 Prodam tri moške zimske suknje. dve dolgi in eno kratko. Vprašati Sodna ulica 14 II. vrata 8. 2939 Ne morem na anonimna pisma reagirati Forel. ______________________. 2940 Razna knjleoveška dela dobro, hitro in ceneno prevzame papirnica — knjigoveznica Novak. Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi knilgoveške potrebščine. XXXV Elektrolnštalaciie, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul, 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII Gojzerce, nepremočljive ima najceneje v za.o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul. št 14. XXXVII. Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutlje za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samevate »Phbbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana specl-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX □□□□□□□□□□□□□□□□□□D T './*OKU n ar i e o r □nooaxmonax]nDono rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Pal, Maiibor, Slovenska ul. 4. Večne Vinotoč Muraus Košaki. 2918 Dve solnčnl zasebni stanovanji po dve sobi oddam s 1. novembrom v novi stavbi. Smetanova ulica 54. 2882 8971 reperature morajo prenehati! Nudimo kot dobro priliko nakupa! Od slej naprej bomo nosili le MeSano naravno drobno petje kg Din 18’ Pisano kutie drobno, novo perje kg Din 25 Rumeno kurie drobno, novo petje kg Din 35 Puljeno nar. mešano, novo perje kg Din 40 Čisto belo kutie drobno perje kg Din 58 Puljeno gosje perje, puh I-1* Petje je v vrečicah po */», 1 in 2 kg* Odjemalcem zunaj Zagreba, po* Stljamo na zahtevo od vsake vrst btezplačne vzorce. Naj za'teva, kdor ga še'nltnfc na* novi zimski katalog. " njem dobite na 108 velikih stf»n*£ obiežno izbito ptedmetov. P" trebnlh za Vas In Va5o hi ■ Trgovska In odpremna hi** KoroSka cesta 19 Kattner&Ohler Taniak Ilira Št. A ladala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna