Špijoni v Ameriki.
Ilustor ChAmbtiais pravi, da so ftpijoai pri vladi. — Nemci so vs-d*U sa amariiki transport.
Dunaj in Berlin,
Centralni državi pred velikim dogodkom. — Bethmann Hollweg Amnestija v Avstriji
Washington, D. C., 4. julija. — V vojaških in mornariških krocih ** sploMtvo sahtrva, da vlada kaj ukrene, <ia preneha	špijo-
n&ia v Združenih tlrtavah. d asi ravno m* ni jsmio dokazano, da «o ipgooi povzročili , da sta dve skupini nemških podmomkih čolnov preža!i na ameriiki trsnnport, ki je priaH na Franewiio.
Zelo težko je dognati dejstvo, toda vlada je na delu.
Ni bilo triko dognati, »Is. je bila tietu»ka vlada vedno dobro po-ii«-ena o ameriških razmerah ort kii aedanje vujne. V«e infor-mcjf je prej«*maia vlaula dema&a od nemških listov, ileloma pa j<e dobivala (Mršila iz nevtralnih držav ,
D* j« neuiška vlada bila vnlno dobro	m razvidi iz leva,
da je »porodila državnemu «hr-parfmentu 24 ur i*ote«n k*» so bili aretirani NVmei v uz»fnlju Pa i n*ni*kffrm pr»*kap». da bo kot t alee obdržala vAmerikam-e. ki ne nahajajo v X'<*oartji. ako jih — Združene države takoj ne izpuste.
Setiator rhamb^rlain je izjavil, da M nemški špijoni brezdvomno v državnemi d«-i>artmentu, ki dajejo informaeije nemški vladi potom Južoe in Centralne Amerike.
— Xoviea. da so umerifte eete srečno dospele v Frane i jo. je zelo razveseljiva za v«e lojalne A-merikanrr, — pravi »enator, — toda mitdiia, da dobivajo Nemei informs«-<je o naših vojaških pripravah in o gibanju našjh čet. — Najuanje nt* dvomim, da «o v državnem department!! nelojalne o-aebe. ki ee si nadele na4ogo. <la dajejo take informacij*. N«i»fki ftpijonsmi sistem je v resniei nekaj čudovitega. Po mojem mnenju pošiljajo informaeije. ki so jihj dobili v Zilruženih državah, potom brezžičnega brzojava iz vzhodnega obrežja Mehike, ali pa iz Venezuele.
Pred davnim časom *eiu imel priliko, da win dal mornariškemu det>artmentu informaeije v zadevi brezžičnih brzojavov v teh deželah. Natanko ne vem. kako pridejo poročila v te dežele, toda žalostno je. da ae to dojraja — tolikokrat.
Težko ie dognati osebe, ki so sa to odgovorne. Kadar pa ar najdejo, morajo takoj obesiti in ne še-le čakati na foroie-lno porotno obravnavo. —
Pravosodni department shira i-mena plačanih nemških agentov, katerih število se je v sadnjemi času znatno povečalo. Brezžične postaje «o poti atrogo cenzuro in zavrnjene brzojavke so imele zelo zanimivo besedilo.
Različni načini, po katerih s* Ishfco pošljejo poročila v Netnči
jo: —
Na prvi pogled nedolžen kabel ki je šifriran in ki se pošlje v nevtralno državo; nedolžno poročilo po brezžičnem brzojavu, ki je tudi šifrirano; poročila potom Mehike, Venezuele in držav v Južni Ameriki; vporaba diplomat»čne-ga kabla, pri "katerem «e šifrirano poročilo ne zavrže.
Na kak način je nemJka vlada dobila poročilo o transportu ameriških čet o potu, je še nerešeno vprašanje.
Mornariški tajnik Daniels je raz motri val vsa mogoča pota. toda ni podal še ni kake izjave, ker nims zanesljivih podatkov.
Državni department sedaj pričakuje poročila Rear admirala dieavea. ki ja poveljeval transportu. ako bo mogel dati kaj več luči v tej zadevi Dognati hočejo ali je nemška vlada biLa informirana o tem transportu, a]i pa so Neme i pričakovali tak prevoz in so nanj prežali podmorski nem fiki čolni.
Transport je srečal na potu dve skupini nemških podmorskih eol nov. ki so hofcAi potopiti ladje. — To dokazuje, da ao padmo*in č-Ini.imH! navodilo od svoje via
v	.	- .
London, 5. julija. — Poročila iz Berlina in Dunaja naznanjajo da se razmere v eentralnih državah bližajo velikim dogodkom.
Poročrlo iz Berlina na Ezchan ge T«*legraph pravic da možje ki so zelo uplivni v nemškem jav nem življenju, poslali v'adi spo-menien, v kateri zahtevajo sploŠ no, enako in tajno "olivno pravi eo v Pru«iji; država- kaneler — Bethmann Hollw*»gr pa ho jutri imel o tem v državnem zboru zelo važen govor.
Iz Monakovega poročajo, da bo nemška cesarska dvojica koncem tega tedna obiskala Dunaj.
Z Dunaja brzojavljajo v Amsterdam. da so nemški radikale? odločno protestirali proti temu ker jf avstrijski ministrski pred sednik dr. pl. SevHler v državnem zboru pr*«bral cesarjevo prokla-mafijo, v kal »Ti se daje amnestija v sem političnim kaznjencem, ki so bili obtoženi Vfleiadaj* in ki so ** pivgrwiili proti javnemu miru.
Druge stranke v <lržavnem zboru pa *o gla>Jio pozdravljale pro klamaciio.
Vn1c*1 te amnestije sta bila med drugimi izpuščena iz zapora tudi češka poslanca dr. Kramar in dr Klofač, ki sta bila zaradi veleiz-daje obsojena na smrt, pozneje pa poroiloščena v večletno ječo.
Potem, ko sta bila izpuščena sta zopet smela prevzeti svoji mesti v državnem zboru kot češka držama poslanca.
Na ta načiu je hotel cesar pridobiti vse stranke za "vlado, zlasti pa se (Vhe.
Težko pa. ako bo dosegel svoj namen.
Vojna zona v Arctiku.
Nevarnost za lakoto na Norveškem. — Ladje ne morejo vositi — Železnic ni. — Samo morski promet.
Kristijani ja, 5. julija. — Veliko vznemirjenje vlada v severni Nor veski. ker je zaradi nemške proglasitve vojne zone v Severnem ledenem morju obrežna morska trgovina popolnoma nemogoča.
Cela severna pokrajina Norveške je brez železnic in se promet izvršuje izključno po mor ju. Za obrežne ladje pa je nemogoče plu ti od pristanwča do pristanišča — drugod kot skozi vojno zono. S tem pa »ie podajo v nevarost, da jih potopi podmorski čoln.
Zato se je opustil ves obrežni promet in severna Norveška je v nevarnosti, da pride v deželo 3a kota. kakorhitro bodo porabljene sedaje zaloge.
Nemčija no dovoljuje norveškim ladjam, da bi plule po tem morju; sama pa je poslala svoje manjše ladje, ki »o varne pred pomorskimi čolni, da opravljajo trgovino. Te nemške ladje imajo monopol, da smejo pluti med pristanišči severne Norveške, kjer nalagajo ribe, rudo in ribje olje: na Norveška pa vozijo nemške iz delke.
Neka nemška družba je brla nesramna dovolj, da je ponudila svojo službo norveški vladi, ki je želela doseči poseben sporazum za redno pošiljanje tovora in pošte. Norveška vlada ni hotela imeti nikakega posla « to družbo. — zdaj pa bo morala sprejeti pogoje. ako hoče obvarovati svoje prebivalce na severu dežele pred — lakoto.
transport, ni bilo potopljenih — mnogo trgovskih ladij: zato je gotovo, da je nemška vlada zapoved ala podmorskih čolnom čakati na HBcriBki transport.
K sreči niso -podmorski Čolni na pravili nikake škode transportu in do zadnjega moža so prišli vsi A meri kanci srečno na Frsncoako.
Ameriško zrakoplovstvo.
639 miljonov dolarjev za zrakoplove. — Odbor da preskrbi vse potrebno. — 22,625 zrakoplovov.
Washington, D. C., 5. junija. — Vojaški odbor poslanske zbornice ie danes razmotrival predlogo, k oriporoča vladi, kot zahteva vojni lepartmem, da zgradi veliko zra-'ito brodovje.
Predloga zahteva odobren je vsote 639 miljonov dolarjev, od katerih bi se porabilo za nakup 22,625 letal in 45,259 strojev 363 miljonov dolarjev, ostanek pa naj bi se porabil za vežbanje zrako-ploveev.
Druga predloga pa zahteva, da se da pre-.Kedniku dovoljenje, da preskrbi za potrebno osobje, če ne drugače, potom prisilne vojaške službe. Neuradno se ceni število zrakoplovcev na 75 tisoč. •
Pr^slse-diiik zrakoplovnega odbo ra bo jutri v poslanski zboriu i stavil prediogo o osobju za zrakoplovstvo.
Sinoči je vojni tajnik Baker v City <V>llege Stadium pred 25 tisoč poslušalci razpravljal o zrakoplova vu v vojni in izjavil, da mo rajo Zdru/ene države skrbeti za to, da V »d o zavezniki rmeli v zraku pr«*moč.
— Veščaki te dežele vporablja-io svojo kkusnjo in znanje v to. la se zavarujejo naše čete proti žrtvam, ki se lahko preprečijo v tem velikem boju, — je rekel Baker.
Vporabiti moramo vse pri pomoč be, ki so nam dosedaj poznani, da zavarujemo življenje naših čet.
V velikih vežbališčib, kjer a bodo vezbali. morajo imeti vsa razvedrila, tako da ne bodo mogli pokazati nikake rane. razun onih ki jih bodo dobili častno v boju proi sovražniku.
Vojna ni samo boj med nekaterimi izbranimi narodi. To je bo} naroda proti narodu. V letu 191f je kongres dovolil pol miljona za grad bo zračnega b rodov j a. Letos je bila dovoljena svota 47 miljo nov dolarjev; zdaj pa namerava kogres predlagati svoto 639 miljonov dolarjev.
Program je. da se mora ameriško znanje, iznajdbe, in neizčrpane sile vporabiti za to, da bodo zavezniki imeli v zraku gospodstvo v zraku; ne samo. da bodo naše armade to videle, temveč, da bo sovražnik zaslepljen.
Dolgotrajne konference v senata. Danes se bo vršilo glasovanje. — Vsakemu senatorju je dovoljeno govorti samo pet minut.
Washington, D. C., 5. julija. — Dnes so se vršile v senatu Združenih držav dolgotrajne konference glede prohibicije.
Senator Cham bela in je najprej predlagal, naj se debata o tem konča. pozneje je pa umaknil svoj predlog.
Glasovanje o predlogih se bo vršilo najbrže že noeoj. Noben senator ne bo smel več govoriti kot pet minut.
Ni kdo ne ve. kateri amendment bo sprejet, vendar vlada splošno mnenje, da bo dovoljeno tudi za-naprej izdelovanje piva in lahkih vin.
Predlog, naj se da predsedniku pravico odločiti, če naj se izdelujejo lahka vina in pivo, bo najbri propadel.
Predloženih je bilo t-udi več pred log glede raznih živil, ki so bile delomo sprejete, delomo odklon jene. —
V splošnem se sodi. <la ne bodo zmagali "«111«" senatorji ter <la bodo razmere tudi potem v gotovem smislu take kot so bile dozdaj. Vse napeto pričakuje izida glasovanja.
Posojilo zaveznikom.
Washington, D. C., 5. julija. — Združene države so dozdaj posodile tisoč dvesto tri miljone dolarjev zaveznikom. Danes so p oso drle Angliji sto miljonov, Italiji pa šestdeset miljonov.
Položaj v Španiji.
Washington, D. C., 5. julija. J~ Spaamki poslanik je danes objavil nekaj brzojavk, iz katerih je raz vidno, da vlada na Španskem po popolen mir.
Situacija se je zadnje dni veliko izboljšala.
Na Španskem je še vedno veliko ljudi, ki širijo v svet napama in zlagana poročila.
Detroit bo skrbel za Soissons.
Washington, D. C., 5. julija. — Mesto Detroit. Mich, bodo napro sili, da prevzame nalogo, da skrbi za francosko mesto Soissons, ki je že preneslo toliko obleganj.
Francoski minister lepih umetnosti je brzojavil svojemu ameriškemu zastopniku J. Keating, dla naj naprosi Detroit, da bo skrbel za Soissons. Keating se je že odpeljal v Detroit, da predloži svojo prošnjo.
— Smo v Soissons, — brzo javlja francoski minister, — in smo s! ravnokar ogledali opustošenje. 4C krajev je, ki spadajo T>od Soieons. In vsi so popolnoma opustošeni Tjjrtdetvo nima ne hia, ne cerkev ne šol. —
Za Soissons bo skrbel Detroit ns isti način, kot Washington, D. C za Noyon. Filantropione osebe se se zavzete, da bodo pozidale domovanje Ipnetov, ki bodo dobili tudi potisk* orodje. Prod vojno je lomeeto ftoiMtts SO psefe
Iz Rusije.
Apel vojnega ministra Korenskega Predsednik Wilson in ruska prbvi-zorična vlada.
Petrograd, Rusija, a. julija. — Odbor delegatov delavske in vojaške stranke je izrekel zaupnico ruski provizorični vladi. Delavski minister Skobeljev, je rekel, da ima Rusiji vsakdo pravico biti tega ali onega političnega prepričanja. Izvzeti so seveda le ljudje, ki nameravajo napraviti v državi razdor Te bodo smatrali za zločince in jih bodo kar najstrožje kaznovali. — Provizorična vlasia je odpravila vsa odlikovanja. Ostalo je le odlikovanje za hrabrost.
Washington, D. C., 5. julija.. — Danes je dobilo tukajšnje rusko poslaništvo armadino -povelje vodnega ministra Kerenskega, katere ga je bil izdal pred začetkom nove ofenzive.
V povelju je rečeno, da se bo Rusija, osvobojena suženjsanh verig, borila za čast in svobodo ter da bo koncem vojne sklenila časten in tra jen mir.
Washington, D. C., 5. julija. — Predsednik Wilson se je danes zelo laskavo izrazil o novi ruski provizorični vladi.
Predsednik je rekel, da ima Ru sija visoke ideale, katere bo dose ?la v pravičnem boju za resnico in svobodo.
Iz delavskega sveta.
V stavkaeski okraj je odposlano vojaštvo. — Nad tritisoč štrajkar jev je oboroženih. — 300 šerifov
Phoenix, Ariz., 5. julija. — O-krajni pravdnik Foster v Globe je oznanil danes general, pravdniku da so izgubile oblasti nad dtraj-karji vso kontrolo ter da bo treba dobiti v štrajkaraJri okraj precejšnje števMo vojakov. r Jz governerjeve pisarne je biki pozneje sporočeno, da je odšlo > Globe 400 vojakov, ki bodo dospe li že danes popoldne na določene mesto.
V Globe je nad 3000 dobro oboroženih stavkarjev. Umevno je, da pomožni šerifi, katerih je le 300. ne morejo napram njimi ničesar o-praviti.
B Paeo, Tex., 5. julija. — Vladni agentje ao izvedeli, da si štraj-karji na vfce načine prizadevajo pregovoriti k stavki 2000 uslužbencev Kanaas City Smelting and Refining Co., toda vsa njihova dosedanja prizadevanj»*e bila brez-
Kitajski cesar.
Desetletni kitajski mon&-h je imenoval kabinet a generalom Čang Sun na čelu.
Peking, Kitajsko, 1. julija. — (Zakasnelo poročilo). — Povsod je videti cesarske grbe, ki kažejo, da je zpet prišla ua prestol Man-džu dinastija. Tukaj se dozdaj niso dogodili nikaki nemiri.
Po daljši proklamaciji je izjavi« cesar Hsuan Tung, da je bil vsled svoje mladosti prisiljen odstopiti svojo suvereno oblast bivšemu pred sedniku Juanšikaju. vsled česar je prišla dežela na rob propada.
Narod se je zdaj obrnil nanj. naj zopet prevzame vladno oblast ter obvaruje prebivalstvo Kitajske pred nadatjnim trpljenjem.
Kitajsko vlado se bo vodHo po sle dečih principih:
Deželo se bo upravljalo po ustav nih postavali, katere je odobril pokojni cesar.
Stroški cesarskega hišnega gospodarstva bodo znašali ravno toliko kot so brli določeni v času republike.
< 'esarski princi se ne smejo vmešavati v politiko dežele.
Nobenega razločka se ne sme de-lati med Man<l*žu in Kitajci, in poroke med obema so dovoljene.
Vse pogodbe s tujimi državami ostanejo pravomočne.
Odpravlja se davek na koleke in droge manjše davke.
Odpravlja se republikanski kriminalno civilni zakonik. Na njega mesto pa stopi oni, ki je bil uveljavljen prvo leto vlade prejšnjega cesarja.
Politični zločinci so pomilošeerti ter se zopet dovoljuje noanja kite.
Na stotine Japoncev je dospele semkaj, da zavarujejo poBlamiško palačo.
Tietsin, Kitajsko, 5. julija. — V kratkem času se bodo spopadli Kitajci in sicer na eni strani vladne čete, na drugi strani pa prista si republike. Čete province Chi-li so že pripravljene na odhod. Kora kale bodo proti glavnemu mestu.
Governer te province je poslal generalu Čang Hsungu ultimatum v katerem zahteva, da mora tekom štiriindvajsetih ur zapustit Peking.
Uradniki nove vlade so pomorili le nešteto oseb. Veliko jih je tudi po ječah. Lahko se reče, da je več ji del Krtajske odločno proti Man džu dinastij L
Iz zadnrjh poročil je razvidno, da je umorjen tudi princ Pu-lu, predsednik državnega sveta.
Bivši ministrski predsednik je izdal proldasnacijo, v kateri pozi va vse Kitajce, naj nastopijo proti novi dinastiji.
V Nankingu je bila vstanovlje-na provizorična vlada.
Žestorni delavnik.
El Paso, Tex., 5. julija. — Ame riški, britiški in drugi inozemski operatorji rudnikov v Mehiki so :aprli jame. Operatorji izjavljajo, da ne morejo operirati svojih rudnikov v Mehiki odkar je v veljavi zadnji dekret predsednika C arrange, ki določa, da morajo lastniki rudnikov plačati vladi deset.odstotkov dohodninskega dlavka, «ni-tati delavnik na šest ur in plaoati rudarjem mezdo za deset ur dela (Omenjena vest je res značilna in ni čuda, d^ so jo prinesli kapi talistžčni listi v Ameriki v najbolj skritem kotu in brez vsakega naslova. Dalje ta vest pojasnjuje, za kaj je Hearst najel nekega episko palnega duhovna, da je "potoval'' po Mehiki in zbiral "gradivo" ca nove članke zoper Carranzo, ftuu terega imenuje "velikega ban4>a< ra". Hearst ima bogate rudnhce v Mehiki in to pove vse!)
Laredo, Tex., 5. julija. — Te dni je stopil v veljavo nov mehiški ca rinski zakon, ki znižuje carino na importirana živila, avtomobile in nekatere druge predmete.
Žrtve 4. julija.
Chicago, m., 5. julija. — "Herald" je priobčil statistiko, -« katere je razvidno, da ee je v cetide-zeti dne 1 julija smrtno ponesrečilo eedem oaeb, dočast jih je bfii 145 ""j—a '
Rusko bojišče.
Rusi so v Galiciji odbili vse avstrijske napade. —. Tudi Nemci odbiti. — Zrakoplovstvo.
Petrograd, Rusija, 5. julija. -A.vstrijsko-nemškim četam so prišle rezerve na pomoč in sedaj poskušajo zavstaviti našo ofenzivo. Včeraj so pri Brzezaniju sami pričeli z ofenzivo, kjer so naskočili prednje postojanke. Brusil ova artile-rija pa jih je prisilila, da so Se morali umakniti v svoje zakopc.
Uradno se tudi poroča, da so bili Nemci pri Lipnici dolini odbiti, Dotem ko so po artilerijskem stre Ijanju pričeli z napadi.
Dne 3. julija je devet nemških letal izvršilo dva poleta na otok Oesel. Na skladišča, baterije in po-■ilopja so vrgli 24 bomb. Z ognjem z bojnih ladij in obrežnih baterij so bila letala premagana. Ni bifo nobenega smrtnega slučaja, tudi ikode ni nobene. - -
Kerenskijevo povelje.
Washington, D. C., 5. julija. — Rusija, osvobojena verig snžnosti, je za trdno sklenila, da za vsako ^eno brani pravico in čast svobode. Ruska demokracija, zaupajoč v bratovska čutila narodov, je goreče pozivala bojujoče se države, ia prenehajo s klanjem in sklenejo časten mir, ki bi zagotovil mir vsem narodom.
Toda kot odgovor na ta bratski poziv je nam sovražnik predlagal izdajstvo. Avstrija in Nemčija sta Rusiji ponudili-separaten mir in med tem, ko so poskusili zaslepiti USA) čuječnost z bratenjem, so se vrgli v istem česa na naše zaveznike v upanju, da bi po njihovem porazu uničili tudi nas.
Ker je sovražnik sedaj prepričan, da Rusije ni mogoče prevariti. nam zopet preti m zbira čete na naši fronti. Vojaki, naša domovina ie v nevarnost.i Svoboda in revolucija je v nevarnost L Prišel je čas, ko mora naša armada izpolniti svojo dolžnost. Vaš poveljujoči general, ki je ljubljen vsled: zmag, je izjavil, da pomeni vsak izgubljeni dan ojačenje našega sovražnika in *amo takojšnji udarec more prekrižati sovražnikove načrte.
Zato, ker se zavedam velike odgovornosti napram domovini, poživljam v imenu svobodnega ruskega naroda in njegove provizo-rične vlade, armado, ki je ojačena silo revolucionarnega duha, da prične ofenzivo. Vsi narodi naj vedo. da nismo govorili o miru zaradi naše slabosti. Naj vedo, da svoboda ojačuje naše sile. Častniki in vojaki, vedite, da vsa Rusija blagoslavlja vaša dela na polju časti. V imenu svobode, prihodnjega na predka in v imenu trajnega in častnega miru Vam zapovem: Naprej!
Ruski ženski polk. Petrograd, Rusija, 5. julija. — Prvi oddelek petrograjskega ženskega polka se je zbral danes na trgu pred katedralo Sv. Izaka. Kozaki in mornarji so žen«flrim vojakom dali častno stražo. Prod katedralo jih je duhovnik blagoslovil. Oborožene s puškami in kratko o-strižene so res izgledale kot vojaki.
Nato so korakale po Nevskem prospektu in drugih cestah z zastavami, na katerih so bili napisi, kakor: "Boljša je smrt kot sramota", ali pa: "Ženske, ne dajte rok izdajalcem."
Z raznih bojišč.
Francoska fronta.
Pariz, Francija, 5. ju-Kja. — Ker se je izza časa verdunske ofenzive ve najmočnejša nemška ofenziva ponesrečila, je nemška infanterija prenehala z napadi pri Chemin des Dames. Vzdružujejo pa še dalje artilerijsko streljanje. Samo proti Rheimsu so oddali 400 strelov.
To je bil od Verdunskih bitk največji nemški naval; toda bili so povsod odbiti. Na bojišču so obležali kupi mrliČev. Vjeli pa niso niti enega francoskega vojaka.
Francoski general je iz zakopov opazoval boje in je slednjič izpre. videl, da niso Francozi izgubili niti jarda ozemlja.
Nemci so naskakovali v gostih odelkih in polk za polkom. Spočet-k a se jim je posrečilo zavzeti nekaj francoskih zakopov. toda Fran eozi so jim jih v protinapadu zopet iztrgali iz rok.
Iz Champagne poročajo o velikih artilerijskih bojih, zlasti v o~ kraju Moronvilliers. V tem okra ju je bil izstreljen tudi en nemški zrakoplov.
Berlin, Nemčija, 5. julija. — Pri Chemin des.Dames smo zavzeli nekaj francoskega ozemlja, vsled česar so Francozi z vso srlo napa. dali, <ta bi nam zopet odvzeli pridobljeno ozemlje, pa se jim ni posrečilo. Imeli so težke izgube.
Do sedaj so Francozi že petnajstkrat poskušali zavzeti izgubljeno ozemlje, pa vselej so bili odbiti in so imeli mnogo izgub na mrtvih, ranjenih in jetnikih.
London, Anglija, 5. juilja. — Angleži so danes v Belgiji na 600 jardov dolgi fronti potisnili sv«*-jo črto naprej pri HoUebeke, južno od Tpres.
V torek ponoči so naša pomorska letala vrgla več ton bomb na nemške vojaške naprave daleč za bojno črto.
Vsa letala so se vrnila.
Boji z Lahi
Rim, Italija, 5. julija. — Včeraj so se ves dan vršili vroči artilerijski boji na celi fronti. Na planoti Asiago so naše baterije namerile ogenj na sovražne čete v dolini Galmarara, ko so bile na pohodu. Severno in vzhodno od Gorice so naše prednje čete večkrat vdrle v sovražno bojno črto. kjer eo napravile sovražniku veliko Škodo. Juz-nd od Kostanjevice je sovražnik po artilerijskem streljanju prešel k napalu, ki pa je bil odbit.
Irska.
London, Anglija, 4. julija. — Darrel Figis, eden najbolj znanih čiain.-\ stranke Sinn Fein, ki te bil pred kratkim izpuščen iz zapora, je rekel, da bo kmalo napočila Irski nova doba. doba svobode. — Straka si bo prizadevala sklicati v najkrajšem času ustavno skupščino, ki se bo na vsak način vršila, tu3i, če bi Anglija proti temu pro testirala. Ako bo narod edin in složen, ima lahko že tekom dveh let svojo republiko.
Konstantinov brat odpotoval.
Atene, Grško, 3. julija. (Zakasnelo poročilo). — Iz precej zanes-Ijvega vira se je doznalo, da bo general Halambis. ki je bil v Zakni-sovem kabinetu vojni minister, postal šef grškega generalnega štaba. V četrtek bo sprejel kralj višje grške častnike v avdienci.
Princ Nikolaj, brat bivškega kralja Konštatntina, je odpotoval na svoji jahti v Italijo.
PoSi|iate|jem denarja.
t o —■
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno ie ispoaljujemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Busiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so feriini po laiki armadi. * —-— ,
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-» smo. vojnega usjtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.	i . *
Mitofflt** SBAHK»aAgggg
--< —' . -	-	j . •tfwufeaBitif: i ■■ ■•" - • -■«■: .• • • - - .v ;
1 N^MiM 1 /^T A Ol TfcT- A TI/VTV A	|	T^^sSr^Drfr 'I
| |J.| ./IV |X| J\ li 1/%	ffl ojafreUggd|
R Ve«. « .. $3.50 ifj VJ UlXk/ 1 1 £11V V/1/X1.	fli	ffi
¥ Za pol leta......$2.00 1	¥ ^soofto SXi,. W
i- L t p list slovenskih delavcev v Ameriki.	ffl	< 5Q,ooo Reader« > g
SXUPOM: Ml COETLAKDT. btand m S*eaad-OlaM Ifattar, Septambme 21, 1U* at tka Paat OtflMat Haw York, H;T, udar tha Aet Oongiw of Manfe 9; ISTO.	mirm. »76 COBTLANDT,
KO. 167. — iT®V. 157. NEW YORK, FRIDAY, JULY 6, 1917. — RTU, 6. JULIJA, 1917. , ,	V0LUMS XXV. i-t LKTHIK XXV.
"GLAS NARODA"
(Skrracdaa D*8y.)
Owned aad published bj thi
IL O V1I10 PUBLISHING OOKFiKT
(a oorpocadop.)	_
rmnc	——idmt_LOUH BBWEDII, iwuiwr.
Wimtm at Bomb m of tbm eorporaUon and addrewee at atwf* atOctnt ta OortUadt Štrmt, Botwufr at Manhattan. New York City, N. Y.
C* cel o leto Uat m Ameriko	Za oelo leto n mesto New York 9&00
tu Can*do...................$3 00	Za pol leta m mesto Mew York.. 8.90
Et pol leti ........................2.00	Za Četrt leta sa mesto New Yotlt U0
trn. etrt leta................~ UOO	Zrn. lnosemstvo aa celo Isto ...... 6.00
"OULB HABODA" lshaja rsak dan lrrnenUtt nedelj ln prasnlkor.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") MM »mr daj except Sundays and Hotidajft,
_Bnbscriptlon yearly |3.50.
AJrertlMent en acreemeaL
Dopisi totes podpisa In osebnosti se ne prlottojejo. Denar naj se blajporoU pošiljati po — Money Order. Pil vftwaH kraje naročnikov prodbna, da se nam tudi fftihjl MiaWc
__oaspanl,_da hitreje najdemo naalcrrnlka.
Dopisom ln potiljatram naredite ta naslov; -GLAS NARODA"
m Ooctiandt 8L.____Hew Yogi CBy.
Telefon: 2870 Cortlandt.
"Jugoslovanom."
Kot je položaj danes, imata Avstrija in Nemčija v roki ih nekdanjo kraljevino Srbijo, Omogoro, Bolgarsko, Rumunsko in sploh ves Balkan do Grške, o kateri se pa t udi ne more trditi, da je ostala br^z uplivanja od strani ♦•ent rahlih zaveznikov.
To je ztfolj trezno dejstvo ter ga zapišemo brez ka-i « l a ozira na vojno stanje na drugih frontah in brez ozira na razmere, ki vladajo v Avstriji in Nemčiji.
Slovenci in Hrvati pa so samoposebi že pod železnim krempljem te organizacije ter ne morejo vsled tega niti najmanjše uplivati na razvoj stvari v centralnih zavezni Ških državah na Balkanu.
. * .
V	Ameriki smo videli nastati skupino ljudi, ki je pri la velikansko akcijo in agitacijo za veliko jugoslovansko državo, ki naj bi obsegala vse jugoslovanske narode — razen Bolgarov.
Ti ljudje so stopili na površje še predno sta Avstrija in Nemčija zasedli Srbijo in Črnogoro.
Takratni njih nastop je bil mnljiv, kajti človek si je lahko mislil, da žive v prešernem upanju in nadi, da se bo balkanskim slovanskim narodom posrečilo vstaviti naval germanskih sil ter uplivati na razvoj svetovne vojne.
S tega gledišča je bil nastop teh ljudi umeven in tu-ih uni' Viio njih navdušenje, dasiravno so se po mnenju tfvihiih ljudi niso posluževali pravilnih metod ter šli v svojem fanatizmu in navdušenju dalje kot je bilo sploh primemo in zdravo.
Kot pa j«» pri-el velik preobrat ter so zasedli Nemci v< balkanski polotok, je postala situacija čisto drugačna. Izrinili sta srbska iu črnogorska vlada in izločeni sta bili ti dve državi kot vojni faktor. Kakorhitro pa sta bili i/ < <« ni kot vojni faktor, sta bil iobenem tudi izločeni -kot faktor pri sklepanju miru.
Nastop imenovane skupine ljudi po tem strahovitem t ilari-u. zadanem slovanskim državam na Balkanu, je bil « iid.-ii v več kot enem oziru. Mesto, da bi čakali in navdu--I vali ljudi le za splošno stvar demokracije ter pravičnosti napram malini narodom in državam kot je storila to ameri-ka vlada in v obrambo tega principa celo dejansko posegla v boj, so ti ljudje, neoziraje se na vojni položaj in na dejanske razmere, pričeli z velikansko agitacijo za jugoslovansko državo kot da že obstaja vsaj na papirju ter je potrjena v protokolu mirovne konference, ki se je že vr šila tu ali tam.
Veliko Jugoslavijo so gospodje porazdelili, in jugoslovanski zemljemerci so že potegnili črte ter napravili veliki kataster.
V	nekaterih jugoslovanskih časopisih smo čitali, koliko oralov jugoslovanske zemlje bo imel vsak jugoslovanski kmet, koliko davkov bo plačeval in koliko let bo služil pod slavno dinastijo Karagjorgjevičev.
To smo navedli le v primer, kako otročje fantastično je bilo in je še pisar jen je teh jugoslovanskih listov.
Otročje fantastično pa je to pisarjenje le za zunanjega opazovalca, za nepristranskega opazovalca. V drugem oziru je tako pisarjenje škodljivo, ker vzgaja politično nešolani in verni narod v velikanskih nadah in pričakovanjih, ki se ne bodo nikdar izpolnila ali vsaj ne v toliki meri, kot jo obljubljajo sedaj. Stvar je pa še druga.
Ljudje, ki tiče za tem gibanjem vedo dobro, kako stojijo zadeve ter tudi niso tako padli na glavo, da bi vrjeli vse to, kar pišejo.
Pišejo zato, ker imajo pri tem svoje osebne inter* se ter naročila, dana jim z gotove strani.
Agitacije ne vrse iz čistega domoljubja ali zato, da bi jugoslovanskim narodom nekoč dobro šlo, temveč zato, ker upajo, da bodo na ta način največ materjalno pridobili ter si tudi zagotovili vsaj nekaj posvetne slave.
Kar je še bilo ▼ velikih agitatorjev in mož, o katerih >iše zgodovina s spoštovanjem in občudovanjem, so po-nrli vsi na vislicah in ječah in brez pare v žepu.
Takega kalibra pa niso naši jugoslovanski gospodje
v Ameriki In tega menda niti sami ne trdijo..
. • •
Slovenci, Hrvati in deloma tudi Srbi se nahajamo
,., j« ■	aTsfcfiiflEA ljj oimslm TISIIA
1 > ni pravilno, vsaj ne v smislu izjave predsednika
Wilsona, ki je rekel, da ima vsak narod zase pravico določiti, pod katero vlado hoče živeti.
Slovenci in Hrvati gotqpro niso zadovoljni s svojo vlado in še nikdar niso bili Koliko so prestali tekom šesto •ali sedemsto let, je znano vsakemu.
Umevno je vsled tega, da je njih hrepenenje po svobodi in prostemu razvoju narodnega življenja veliko in neutešljivo.
Svobodni hočejo biti, a v resnici svobodni ter se nočejo zadovoljiti s "fake" svobodo, ki bi predstavljala iste odvisnosti, iste šikane in ista omejevanja, čeprav v drugi obliki.
Ako zdaj Slovenci in Hrvati hrepene po pravicah, ki so samoposebi umevne, jim to hrepenenje izbijejo iz glave avstrijski žandarji in ogrski pandurji.
Če bi pa Slovenci in Hrvati v taki Jugoslaviji, kot si jo predstavljajo ti gospodje, zahrepeneli po istih pravicah, bi jim vse take misli izgnali srbski žandarji, ki bi se razlikovali od avstrijskih in ogrskih le po orlu in uniformi. —
Če je kakemu narodu namenjena svoboda, je mora dobiti v popolni obliki, kajti drugače ni vredna tega imena. Za to imamo neštevilno zgodovinskih primerov, ko se je gotovim narodom podelilo večje državne svoboščine in pravice, ki so obsegale skoro več kar nam obeta bodoča Jugoslavija.
Nad temi narodi je visela kot temna senca oblast one večje in mogočnejše države, iz koje rok so prišle te svoboščine.
Vzemimo naprimer le Finsko, ki je bila v stari avto-kratični Rusiji takorekoč prosta, a ni ga človeka, ki bi se ne smejal misli, da je bila v resnici prosta, kajti glavno besedo je imel končno vendar ruski vojaški poveljnik, stanujoč v glavnem mestu dežele.
Iz prejšnjih časov nam kaže ista slika v Belgiji ko je bila zvezana z Nizozemsko ter takorekoč prosta. — Takorekoč je zelo dober izraz za to, kajti kakorhitro si je kdo upal izgovoriti kaj proti nizozemski vladi ali kralju je moral v ječo.
Nočemo naštevati nadaljnih zgodovinskih primer; ti dve naj zadostujeta.
Kažeta nam, da je narod v resnici prost le tedaj, kadar tvori popolnoma samostojno državno celoto z vsemi uredbami moderne države ter svojo lastno inozemsko politiko.
V	tem smislu ni niti Avstrija več samostojna, kajti njeno zunanjo politiko diktirajo v Berlinu.
Iz kratkih navajanj, katera prinašamo v tem, je raz vidno, da si predstavljamo pod svobodo v modernem smislu besede vse nekaj drugega kot so baje predstavljajo jugoslovanski agitatorji v Ameriki
V	slučaju, da se uresničijo tozadevne nade ter postanejo jugoslovanski narodi v resnici svobodni, bi bila edino primerna državna oblika federativna republika, v kateri bi živeli jugoslovanski narodi drug poleg drugega, a vendar vezani z vezjo iste krvi, sorodnih jezikov in istih
ciljev glede napredka in blagostanja rodov.
• ^ •
Moderni tok časa je tak, da se rušijo stari prestoli, da pometa svet s presodki in mislimi, o katerih se je domnevalo, da bodo trajale do konca sveta.
Prestol izginja za prestolom, dinastija za dinastijo in demokratizacija celega sveta ni več utopija, ni več nedosežen cilj, temveč dejstvo, ki se bo vsak čas pretvorilo v istinitost in uveljavilo po celem svetu.
Trenotna reakcija na Kitajskem ne pride pri tem v poštev, a iz Španske se poroča, da je celo temu demokratičnemu in osebno priljubljenemu kr ju odklenkalo.
Rusija je dala s strmoglavljenjem carja največji impulz v tej smeri, in drugi impulz dalekosežne važnosti je prišel iz Bele Hiše v Wasbirigtonu, ko je bila obelodanjena ona znamenita spomenica, s katero se je pojasnilo vzroke, radi katerih so stopile Združene države v vojno ter obrazložilo tudi cilje, katere hočemo doseči s tem vstopom v vojno.
Strmoglavljenje aristokracije in pridobitev prosto sti je najvišji cilj modernih narodov, ki se bore proti Nem čiji in njenim zaveznikom.
Pod avtokracijo pa ni razumeti le dejansko avtokra-tičnih cesarjev, temveč tudi druge kralje in sploh kronane glave, ki si mislijo, da so poslane od boga, oziroma postavljene po volji naroda na prestol.
Od demokratičnega kralja in ustavoljubnega kralja ali cesarja pa do despota in avtokrata je le en korak.
In tudi najbolj demokratični kralj ima v svojih rokah vso vojaško silo države. Naloga modernega časa pa je odpraviti tudi možnost takega preobrata iz demokracije v avtokracijo. Radi tega je treba pomesti z vsemi kro-nanimi glavami, bodisi demokratičnimi, bodisi avtokra-tičnimi
Če premislimo vse to, se zdi človeku naravnost bedasta, da bi se ravno jugoslovanski narodi kapricirali na kralje ter zahtevali ohranitev te ali one dinastije.
Visoki cilj je dosega svobode, in če bomo že enkrat dosegli to cilj, bi bilo nad vse žalostno, da bi bili vsak trenotek ogroženi ter t nevarnosti, da nas iznova podjarmijo in zasužnjijo..
Odstraniti je treba vse predpogoje za tak preobrat, to je odstraniti dinastije ter vstanoviti republikansko — vladno obliko.
Smer agitacije ameriških Jugoslovanov in prvobo-rilcev za dinastije je vsled tega neodkritosrčna in lažnji? va v svojem bistvu samem.
To je naše iskreno prepričanje.
Rudarji t lidMfdhlJim far*.
ljestvm najbrž« aitriMo.
Dmrm. Cofe., 5. julij*. — Ja mes F. Marsu, predsednik desete-C« okraja United Mine Wwkfli ot Aa&eriea izjavlja, da bedo radarji pri Colorado Fad MltarlMM'
- -. ^
Razpredelba nemškega, angleškega in francoskega mišljenja.
V Nemčiji se je kapitalizem še veliko manj razvil kot
pa v Franciji, kajti bila je skoro popolnoma odrezana od velike prometne ceste svetovne trgovine, Atlantika.
Nemčija se je vsled tega le počasi opomogla od strašnih razdejanj in opustošenj Tridesetletne vojne. Še veliko bolj kot Nemčija pa je bila Francija dežela majhnih meščanov, torej dežela brez močne centralne državne oblasti Razcepljena na neštevilne majhne države ni imela nobenega velikega glavnega mesta in malo meščanstvo je bilo omejeno, slabo in strahopetno.
Končni polom fevdalizma se ni izvršil vsled ustaje v notranjem, temveč vsled invazije od zunaj. Ne nemški meščani, temveč francoski vojaki so ga pometli iz najvažnejših delov Nemčije.
Veliki uspehi vstajajočega meščanstva v Angliji in Franciji so seveda tudi razburili nemško malo meščanstvo. Želji po dejanjih najbolj energičnega in inteligentnega dela nemških malih meščanov pa so bila zaprta vsa polja, ki si jih je osvojilo meščanstvo zapadne Evrope. — Nemški meščani niso mogli ustanovljati velikih trgovskih in industrijalnih podjetij, niso mogli v parlamentih in časopisju poseči v usodo dežele ali poveljevati armadam in mornaricam.
Resničnost je bHa zanje brez upa in preostajalo jim ni ničesar drugega kot obrniti se od istinitosti ter najti atehe v teoretičnem premišljevanju in v umetnosti. Na ta polja so se vrgli nemški meščani z vso silo, ustvarili velike stvari ter prekosili na tem polju Francijo in Anglijo. Dočim je proizvedla Anglija Pitta in Burke-ja ter Francija Mirabeau,, Dantona in Robespierra, je proizvedla Nem čija Goetheja, Schillerja, Kanta, Fichte-ja in Hegla.
Modrovanje je postalo najbolj odlični posel velikih Nemcev. Čim žalostnejša in omejenejša je bila istinitost, tembolj se je skušalo dvigniti se nad njo v mišljenju, premagati njene ovire ter objeti vesolj nost.
Ta struja pa je imela tudi svoje slabe posledice, tako za teorijo kot za prakso. Odstranjenje od istinitosti je povzročilo nepoznanje sveta in precenjevanje idej.
Zadovoljilo se je stem, da se ima prav v teoriji ter zamudilo stremiti za močjo, s katero bi se to teorijo prevedlo tudi v — dejansko življenje.
Nemška filozofija je bila globoka in prav tako globoka nemška znanost. Nemški idealizem je bil lep, a za vsem tem se je skrivala nepopisna praktična onemoglost ter popolna odpoved vsakega stremljenja po moči.
Nemški ideali so bili bolj vzvišeni kot francoski ali angleški, a storilo se ni nobenega koraka, da se jih udej stvi. Konštatiralo se je vnaprej, da je ideal ono, česar ni možno doseči.
Kot Angležem konservativnost ter Francozom radikalna fraza, tiči Nemcu še danes v kosteh brezdejanski idealizem. Veliki industrijalni razvoj zadnjih desetletij ga je sicer nekoliko omejil, a že preje je bilo opaziti protidelovanje potom preplavljenja Nemčije s francoskim duhom po revoluciji.
Mešanici francoskega revolucijonarnega duha ter nemških filozofičnih metod se ima zahvaliti Nemčija za par svojih največjih duhov kot sta naprimer Heine in Lassalle. Se večji pa je bil učinek, ko se je oplodilo to mešanico z angleškim ekonomskim poznanjem. Plod tega sta Engels in Marx.
Spoznala sta, v kako tesni zvezi so ekonomija in politika, organizatorsko malo delo in revolucionarni duh, — kako ostane malo delo neplodno brez velikih ciljev, v katerih se najde vedno merilo in vzpodbudo.
Spoznala sta tudi, da se tak cilj ne sme roditi iz gole revolucijonarne potrebe, da mora ostati prost iluzij in o-pajanja samega sebe in da ga je mogoče doseči potom vestnega uporabljanja metod znanstvenega raziskovanja in da mora vedno biti v soglasju s splošnim znanjem človeštva. Spoznala sta nadalje, da je ekonomija temelj družabnega razvoja, da je v njej najti postave, po kateri se izvrši tak razvoj.
Anglija jima je nudila največ dejanskega ekonomskega materijala, filozofija Nemčije najboljše metode, da se dedueira iz tega materijala sedanjega družabnega razvoja in revolucija Francije jima je konečno najbolj jasno pokazala, kako moramo dobiti v roko politično moč, da dosežemo spoznani in stavljeni cilj.
Na ta način j&ta ustvarila moderni znanstveni soei ja-lizem potom združenja vsega velikega in plodonosnega v francoskem, angleškem in nemškem mišljenju v — višjo in popolnejšo enoto.
SLADKE SANJE.
Vi boste spali mirno, če imate PEDI8IN na mizi.
Delavec lahko spi mirno, ne ozi. raje se, ako je težko delal, ee ima PEDISIN, pravega delavskega prijatelja na svoji mizi.
Ker. ki vstane zjutraj, mu je prvo delo, da se namaže s PEDI-SINOM in PEDISIN mu brani polen je nog, rast kurjih očes, mehurjev in drugih odrastkov.
Zvečer po težkem dnevnem dnin ostanejo noge ravnotako sveže, kakor ee bi počivale ves dan. Mi-ljoni in miljoni ga rabijo in vi ga morate naročiti pri sledečem naslovu :
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. Cleveland. Ohfo.
Zakopna mrzlica.
Natančen popu; takoezvane za-kopne mrzlice čirtamo v "Rivista
eritica di Clinica Afedaca"'.
Razvoj te bolezni je v vsakem slučaju tipičen. Najprvo je opasti prvi Stadij, krotek in nenaden, z močnimi napadi mrzlice, silnim glavobolom, bolečinah v kosteh ter dragih znakih.
Drugi stadij traja več tednov ter ga znači povišanje in zmanjšanje mrzlice v presledkih par dni Tretja doba, katero enači temperatura pod ono mrzlice, traja tudi več tednov, ftazventega pa je zapaziti tudi neki začetni Stadij aH takozvani inkubacijski itadij, katerega označuje le spim-
spremstvu občutljivosti mesnih delov. Skoro ni kak i h znakov bolezni pa mri opaziti v prebavnem delu teJesa, vsled česar se razlikuje ta mrzlica od drugih vrst mrzlice. Vsi dosedanji poskusi, da se ugotovi povtzrouiteljja te mrzlice, so se izjalovili. Bolezen je lah-ko prenesti od žrtve na zdravega človeka potom injekcije ali vbrizgavanja krvi med žile po inkuba-eijski dobi oranih ali devetih dni.
Ta nova vrsta mrzlice ee je pojavita skoro v vseh armadah, in sicer v glavnem pri četah, ki leže dolgo časa V zakopih, ki so v zdravstvenem oziru veliko bolj škodljivi kot pa izpostavljanje še takim vremenskim neprilikam na prostem polju.
mOJJJd BJJtOOAJTS BMWA "gyjjMttOPi", HAJTOflJI IL0V1UD IMVIli T DE
Dopisi.
Forbes Road, Pa
Jamison Coal & Coke družba jp z drugim julijem prostovoljno privolila ofienrarni delavnik. Vpo-slenih je nad tisoč delavcev.
Frank Jakos.
Rockdale-Joliet, HI.
Malo se .sliši iz te naselbine Ror-kdale, torej hočem jaz malo se oglasiti \ listu (Has Naroda. O delu np bom pisal, ker tako vsak dan delamo.
Najprvo pporor-im, da jc društvo "Planinski Kaj" priredilo piknik dne 1. julija. Kljub slabemu vremenu zjutraj se je zabava še precej dobro obnesla. Najprvo se moramo zahvaliti bratoma .M. Rehpergarju im Val. Fajniku, katera sta rfabrala lepo svoto na kontestu. Mat. Rehpergar je prekosil Val. Fajnika za sto in en cent. Oba sta se trudila za društveno korist in blagajne. Ne smemo pozabiti .bratov, ki so nabrali toliko lepih dobitkov. Ti so bili: F. S.. J. S.. F. C. in V. P. Za te dobitke smo dobili šestinštirideset dolarjev. Kes lepa svota. Moramo pa re*-i, da tudi Anton Znidaršič je hvale vreden zato, ker je nam tako pridno točil ječmenovee celo popoldne. Mislim, da bo eistegi dobička dvesto dolarjev. Lepa hvala vsem, ki so kaj delali v korist društva.
Toni potom opozarjam vsa društva v Rockdale m Joliertu, da sedaj imamo na lepem prostoru »v o j (prostor za plesanje in za vse druge zabave samo eno miljo od Rockdale. Toraj kadar želi kako društvo prirediti svoj piknik, naj se obrne na društvo 41 Planinski Raj"', ker je zarentalo farmo za celo leto.
Naj še omenim, da se je omra-eil um Mat. Stager ju. Odpeljali ga v norišnico.
Naj za sedaj zadostuje; pa še drugikrat kai več.
Pozdrav »sem Slovencem in Slovenkam širem Amerike.
Valentin Pire.
Lincoln, IU.
Naznanjam vsem rojakom po »mi Ameriki, da jo v Allentowu, Pa., nagle smrti umri naš rojak Simon G-ašparič, podomače Kriv-ček, doma iz Poličan na Štajerskem. V AUentownu je delal 12 let pri Biibler Co. Našel ga je mrtvega v postelji rojak Jakob Šva-gan. Tamkajšnje društvo in rojaki so mu priredili lep pogreb. Tukaj zapušča omoženo hčer Micko in v Poličanah družino. Bodi mu hihka ameriška gruda.
Simon Lieskovar.
Leadville, Colo.
V Leadville se obeta premogar-ska stavka, aH vsaj mislim, da bo. Opozarjam nase rojake, da ne hodite v te kraje. Danes sem tudi slišal, da hodijo agentje po Pueblo in -govorijo, da je tu dovolj dela in da promagarji zaslužijo po $4 risa dam. Ne vzemite jim, ker so .podkupljeni od kapitalistov. Mi se ravno zdag borimo za to, da bi dobivali po $4 na dan. Do cldaij imamo plače samo $3.50. Še enkrat opozarjam Slovence in Hrvate, da se dnžite proč od leteid-villskiti hribov.
Z rojaškirm pozdravom _John Hren.
nxšmo fLovsmm wjlslod
LAKOTE I

CEiftS NABODAL fe. JTTL. 1917
ckefeller, zasiavkali prvega avgusta, če ne bo spor zadovoljivo izravnan a radarje.
K ..carji zaliturvio wno pogodb* s konpanijo. Druiba m brani po-
^^ton^Ž dcU
7V* ■ -
was SAaoB& iimrmr
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1906.
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1906.
Western Slavonic Association
GLAVNI SEDEŽ V DENVER. COLO
GLAVNI ODBOR:
PfTdsf-«?.!*: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODlftEK. 424 Park Street Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK KKRABEC, R- F. D„ Box 17, Stock Yard Station,
D«w, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St, Denver, Cola Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485	Street Denver, Colo.
Zaupnik: JOHN PREDOVlC, 4837 Washington St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOR:
1.	nadaornlk: JOHN GERM, 316 Palm Street Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HEXIfiSMAX. 1230 Berwlnd Ave.. Pueblo, Colo, a. nadzornik: Ml HALJ KAPSCH. 50« N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
3.	porotnik: PETER MEDOft. Route 8. Box 186. Pittsburgh, Kansas.
2, porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St. Leadville, Cola 8. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsvlil, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. F 8 NE DEC, 817 E. B. St., Pueblo, Colo.
ITRADNO GLASILO:

GLAS NARODA «2 Cortlandt Street New York, N. Y. Vse denarne nakaznice ln vse uradne stvari se pošiljajo na »d- tajnika. pritožbe na predsednika rl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
RA< • Ima društva	5UH K Smrt. sklad	BD DEI VPLA Rezerv, sklad	jBtvi za a ČALI Boln. sklad	nrzAPi aesec apn Stroški poSkod.	U>NOI 11917. Tisk. znaki	, - f • 3LOVA Vrhov, zdrav.	hsko r t Skupaj	TEZO PREJELI Ime piejematelja	I Svota	■ zplačflo zj. |
DrnStro sv. Martina 5ter. 1	66.96	2.00	16J6	74.90		»JO	150.44	Andy Tuvan	17.00	Bol. pod p. I
Društvo Slovan fit. f	97.20		118.30	27.00		..50	24300	Jenih Math. Snajder Terezija Galic Anton JerSln Mike Govednlk Martin	28.00 28.00 15.00 11.00 19.00	■ BoL podp. Bol. podp. Bol. podp. 1 Bol. podp. c Bol. podp. c
Drnštvo Za pa dni Junaki fit 4	19.37		22.40	4.80			46.57	Kostelc Frank Potrehir* MIlan Perovšek John	12.00 uo.oo .13.00	Bol. podp. ^ Bol. padp. Bol. poflp. t
DruStvo Planinski Bratje fit. S Drufitvo Zvon fitev. 6	76.18 10.82	1.00	95.20 ' vi 13.30	20.40 1.5.1	.25	.25	19328 25.67	Rlhtar Anton Poderžaj John Praprotnlk Ana	15.00 49.00 32.00	Bol. podp. ] Bol. podp. j Bol. podp.
DruStvo Kr. sv. RoŽn. venca St. 7 Društvo Bl9er fitev. 8 « DruStvo Napredni Slovenci St. 0 Društvo Slovanski Bratje Stev. 10 DruStvo sv. Janez Nepomuk fit 11 Društvo Zgodnja Danica Stev. 12 Društvo Junaki Stev. 13 Društvo Sloga Slovencev Stev. 14 Društvo Triglav fitev. 15 Drnštvo Mladi Slovenci Stev. 16 Društvo Hrabri Slovani fitev. 17 Drufitvo gv. Alojzija Stev. 1» Društvo Planinke fitev. 20 Društvo Orintavec fitev. 21 Drufitvo sv. Mihaela fitev. 22	32.78 32.83 27.87 5.41 18.29 6.43 13.87 21.15 31.45 41.71 14.75 H«* 13.22 8.14 16.20 33 M	8.00 1.00 -.00	38.50 35.00 30.00 6.30 21.00 8.40 15.40 23.80 11.20 74.20 18.20 12.60 11.20 18.20 23.10	825 750 1.35 4.50 2.00 3.30 5.10 2.40 16.05 3.90 _ 2.70 2.13 TI* 3.90 415 II	1.25 .50 .50 Skill novi na 30	.25 .25 paj prejeto aprila	79.53 75.33 73.27 13.06 43.79 16.83 32.57 50.05 25.05 134.46 37.35 28.52 21.47 40.05 61.13 1400.42 18745.43	t Svajger Frank Slaper Frank Prlslan John Adamich Ivana Posplfi Slavko i Slapnik Jožefa i K raze m Gorshe Bele Frances Jerich George Skupaj izplačano	38.00 22.00 13.50 81.00 17.00 12.00 12.0C 24.0( fSO.Of 554.5	Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp. 1 Bol. podp. 1 Bol. ]Mjdp. Bol. podp. 0 Bol. podp.
Zastonj
poskušnja čaja
Piiite ie danes po poakufinjo Father Mollingerjeva rastlinskega čaja, senaa-eljalna zdravniška Iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim Je bilo zdravje povrnjena
Za zaprtje, revmatizem, nečisto krt glavobol, kašelj in prehlad, za Blabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavt za nered v želodcu, ledicah, jetrah ln mehurju, nI bolj primernega zdravila kot Iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ.
Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Ml borno poslali brezplačno OPIS FATHER MOLLTNGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV:
Molliiiger Medicine Co.
ti Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
UttNTK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
			aa predlog	proti predlogu
»•v.	1	Denver, Coto.	14	14
Iter.	a	Pueblo, Goto.		174
itev.	5	Leadville, Cola	31	
iter.	4	Midva le, rtah	32	
at*v.	•	Cok> Spni.«rx, Colo.	8	
Stev.	7	I Mi ver. Colo.	3	22
Ntev.	a	(ni poHlala glasovnice		
flttfV.	»	Camui I It jr. Col«.	24	
fltov	10	Vtrtar. Cola	*6	
M*v.	li	Rockvsle, (Ma.	13	7
atev	12	*'l«ar t'lwk Colo.	8	
i®rv.	ia	Kroatena«-. Kan*.		18
Mbrr.	14	Htandartvllr. T'tah	•	
itev.	15	Hincham. rtah	16	
H*v.	16	Pueblo. Colo.	3	42
Mar.	IT	Fnsdfriek, Colo.	10	
	ia	IhlTCT. Colo.	0	
M#v.	20	Ijeodvllle. Colo.	10	
•av.	21	Kly. Minn.	25	
mm.	32	Tooele, Utah	21	
1	Da	ostauae po starem Ima vefine	242 33 glaaov.	277
i _ Zapadna Slovanska Zveza
Drufitvo sv. Martina St. 1 v Denver. Cola — Predsednik: Joeeph Pavlako-rlcb. — Tajnik: Oorge Pavlakovlch. 4711 Grant St. — Blagajnik: John Pre-dovlch. — Seje se vri© vsakega 15. v mesecu v Joseph Videtlčovl dvorani.
Drafttvo Slovan dt- 3 v Puebla Cola Ptedsednlk: Anton Kocbevar. — Tajnik: John Cena, 316 Palm St. — Blagajnik: John Kotzman.
Drufitvo Zajodni Junaki fit. 4 v Mid-valle, Utah. — PntlmHlnilc Frank Ka-stelic. — Tajnik: Frank Mlfenafi. Box 211. — Blagajnik: Ignac Mlftmaš.
DruStvo Planinski Bratje štev. 5 v Leadville. Colo. — Predsednik: John Fink. — Tajnik: John Hochevar, Box 758. _ Blagajnik: Fr. Zaltz, ml. — Seje se vrte v lastni dvorani na 527 Elm St.
Drufttvo Zvon it 6 v Colorado City, Cola — Predsednik: Joseph Kapsh. — Tajnik: Mike Kapsh, ."WO N Spruce St. — Blagajnik: Frank Kluu. — Seje se vrte v »lovenski dvorani.
DruStvo Kraljica sv. Rožnega Venca Rt 7 v Denver. Cola — Predsednica: Katarina Pekec. — Tajnica: Mary Starešine**. 4576	St. — Blagajnlca: j Mary Baudck. — Seje se vrfie vsako drago nedeljo v meeecm v Jok. Videt I-£erl dvorani.
DruAtvo Biser fit. R v Mulberry. Kans. PredstMlnlk: Peter Medosh. — Tajnik: John CrepiuMek. R- F. D. 2, Box 2», Mulberry, Kanu. — Blagajnik: J. Pri •lan.
DruAtvo Napredni Slovenci fit. ft v Canon City, Colo. — Predsednik: Anton
DreoielJ. - Tajnik: Frank Korjan. —
Blagajnik: Frank Kondlja.
Drultvo Slovanski Bratje fit. 10 v Victor, Cola — Predsednik: Frank O-rasem. — Tajnik: Valentin Germ. Box 551. — Blagajnik: f
DruStvo sv. Jane« Nepomuk fit. 11 v Rockvalle, Colo. — Predsednik: Joseph Blatnik — Tajnik: Alois Slmec. Box 225. — Blagajnik: Joseph Putryn. — Vsi v Rockralle.
Drultvo Zgodnja Danica fit- 12. Clear Creek. Utah. — Predsednik: L Mlhe-Cenjeut krajevni tajniki so pr often I ali glavnemu tajniku Zveae ali pa nai ae ca m ore Imenik uradnikov nravočasn
iich. — Tajnik: Anton Seter. — Blagajnik: Anton Fijacko.
Društvo Junaki fit 13 v Frontenac, Kans. — Predsednik: Frank Terlep. — Tajnik : Anton Lesjak, Box 118. — Blagajnik : Louls Preložnlk.
DruAtvo Sloga Slovencev Št. 14 v Standardvllle, Utah. — Predsednik: John Potočnik. — Tajnik: Joseph Ko-pavnik. Box lflOL — Blagajnik: Frank Malivoch.
DruAtvo Triglav fitev. 15 v Bingham, Utah. — Predsednik: Joseph Kopesek.
—	Tajnik: Joseph Evac, R. R. 1, Box 52. — Blagajnik: Paul Čulaj.
Društvo Zapadna Zvesda štev. 16 v Pueblo, Cola — Predsednik: Fr. He-nlgman. — Tajnik: Robert Roblek, Y. M. C. A. — Blagajnik: John Fox. — Seje se vrfie vsaki drugi petek v mesecu.
Društvo Hrabri Slovani fit. 17 v Frederick, Colo. — Predsednik: John Mayor. — Tan i k: Anton Huklje, Box 58. — Blaganik: John Shmldt.
Društvo sv. Alojiiija fit. 1» v Denver, Colo. — Predsednik: Anton Mencin. — Tajnik: Eraaem Glrshe, 4964 Pearl St.
—	Blagajnik: Fr. Okoren. — Seje se vrfie vsakega 14. v mesecu v J os. Prjatu dvorani.
Društvo Planinke fit. 20 v Leadville, Colo. — Predsednica: Neža Kržan. — Tajnica: Frančiška Ponikva r. 615 W. 3rd St. — Blagajnlčarka: Paulina Bo-— Seje se vrfie vsako drugo nedeljo ▼ mesecu na 927 Elm St
Drufitvo Grintavec fit 21 v Ely, Minn. Predsednik: Frank Martlnjak. — Tajnik: Matt. Polajnar, Box 28». — Blagajnik : Frank Erzar. Box 1021. — Seje se vrfie vsako tretjo nedeljo v mesecu.
DruStvo sv. Mihaela fitev. 22, Tooele. Utah. — Predsednik: Frank Čeh. — Tajnik: Frank Ambrosh. Box 75. — Blagajnik: Mile Mlllnkovich.
Društvo Cleveland fitev. 23 v Cleve-landu. Ohio. — Predsednik: John Kadunc. — Tajnik: Primož Modlc, 1019 |FL T2nd PI.. Cleveland, Ohio. — Blagajnik: John Kifttac, . da sporoče vse prememhe pri društvu a most na uredništvo Glas Naroda, da > popraviti.
REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA 0 PREDLOGU,___
katerega Je stavilo društvo Grlntovec štev. 21, da bi bili vsi novo pristopil fianl In člank-r deletnl odškodnine ca vse zunanje bolezni in pofikodb. laid
Je Hlede« ;
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Z. S. Z.
Tempotom namnaajam vsem cenjenim društvo« ZSZ., ker ae me Je večkrat *P**fi»k» gUfe- ««ilh Hobratov, ki eo stopili prostovoljno v armado Združenih j Irflav ali pa morrbitl bodo prhdljenl v to, vam tem potom odgovarjam, da naj [ vsakega rtana ua sna ni j« v glavni urad, kadar gre k vojakom. Za vse tiste ^
iakfco lawrti sa <ta*a ftijne kot pasivne člane. Ne aaae se ga pa takega člana 1 - pendlraii ali Črtati, dokler plačuje svoje prispevke ali ako ne,'to bodem; te pravofmaoo nasnanll tm rae enake slučaje patom Glasila. In dalje tudi po-1 mtrmn rm cenjene *oiml», da bodimo lojalni mM novi donorisi T kateri; ClvUno Nadalje vam tudi na are« polagam, da pridno agltlrate sa pridobitev j
DRUGI IZDATKI ZA MESEC APRIL:
Glasilo: Narodni Vestnik	$	18.33
Najemnina Boh te John	6.50
Glavni tajnik Fr. Škrabec	50.00
Vrhovni zdravnik Dr. J. F. Snedec	16^0
8&33
Bolniške podpore izplačano skopaj	554.50
Skupaj izdano	640.83
Skupaj prejeto	1400.42
Preostanek	750.50
Denarja v blagajni 30. aprila $18745.43
PREMEMBA V ČLANSTVU ZA MESEC APRIL:
Pristopili k fitev. 1.: Alojzij Marimfiek, roj. 1884, cert. 1679, in Frank Smole. roj. 1877, cert 1880, zavar. sa $500.00, k Stev. 5 Frank Intlhar. roj. 1886, cert cert. 1681. zavar. n $500:00, k Stev. S Anton Adamich. roj. 1901. «*ert. 1682. zavar. za $1000.00. Anton Starlha, roj 1886, čert. ?, Anton Strajner, loj. 1877, cert. 1684, zavar. za $1000.00, Mihael Podgoršek, roj. 1885, cert 1685,
John Starlha, roj. 1897, cert. 1686, zavar. za $500, Neža Starlha, roj. 1879, pert 1687, Anton Stariha, roj. 1874, cert. 1688, zavar. za «500.00, k Stev. 10 Anton Fox, roj. 1891, cert. 1689, k št. 21 Frank Zemljan, roj. 1K79. cert. 1690.
Suspendirani: od štev. 3 Frank Kofevar, cert. 1186, od štev. 6 Agnes Lijevicb, cert 1470, od fitev. 15 Joseph Kopesec, cert 969, od štev. 20 Johana Klun, cert 1432.
Zopet sprejeti: k fitev. S Andrej Krašovec, cert. 1435, John Zaitz, cert. 1056 in Joe Sh., cert 1222, k fitev. 8 Frank Bofitnar, cert. 649 in Josephine BorSnar, cert. 480.
Prestopil: Joe Bizjak, cert. 1080 od fitev. 22.
Črtani člani in Članice: od fitev. 16 Jno Zhafinik.
Novo drufitvo sprejeto pod fitev. 23 Clevelandski SlovencL Kadunc John, roj. 1894. zavar. za $500.00, cert. 1691, Frank Lah. roj. 1885, zavar. za $500.00. cert. 1692, Frank Santel, roj. 1884, zavar. za $500.00, cert. 1693. Johan Bell. roj. 1886, zavar. za $500.00 cert. 1684. Matija Krafiovec, roj. 1895, zavar. za #500.00. cert 1685. Joseph Santel j, roj. 1895, zavar. za $500.00. cert. 1696. Frank Krafiovec. roj. 1891, zavar. za $500.00, cert. 1697, Karol Root, roj. 1S«6. zavar. za $500.00, cert. 1698, Frank Mišič, roj. 1894, zavar. za $500.00, cert. 16999
Opomba: Odbor društva je sledeči: Predsednik: Johan Kadunc. tajnik: Primož Modlc, 1806 Bonna Ave. in blagajnik: Frank Lah. Vsi v Cleveland, O.
Zveza. Poslujemo po Fraternal of Congress lestvici in po zakonih države Colorada Imamo tudi lepo svoto t primeri a članstvom in smo tudi sol ventili, zatoraj jo vsem rojakom toplo priporočam. Kjer Se ni društva spojenega z '/.. S. Z. naj ae potrudijo ter si istega vstanove, ker priklopi 11 ga bodete k
dobri organizaciji. Za vsa pojasnila in informacije ae zaupno obrnite na glav. rajnika, kateri vam bo drage volje na razpolago.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice Z. S. Z.
Fr. Skrabee, glavni tajnik.
ZAPISNIK GLAV. SEJE Z. 8. Z.,
ki ae je vršila dna 27. maja.
Navzoči so bili sledeči: el. T»red. Joe Prijatelj, Frank Škrabec, Joe Videtich, Prank Can j ar, John Germ. Frank Henigsman in Michael Kapsch. Čfta se zapisnik zadnje seje; se sprejme enoglasno, kakor je bil eitan. Vzame se v pretres pismo «obr. Jacob Lončar, člana društva št. 6. On pravi, da se nahaja v jako slabem položaju. — Prejel je že vso podporo od Zveze in sedaj se je zopet dbrnil za pomoč na clavni urad. 61. odbor je prišel do zaključka, da naj se obrne na krajevno društvo in naj tam mu izpišejo kot nekako prošnjo ter je potem pošljejo v potrditev na slavni urad in potem se z dotieno prošnjo obrne na vsa 'krajevna društva Z. S. Z., ako ura morejo kaj pomagati. Obenem pa mora krajevnemu društvn obljubiti, da ako kaj dobi, da bo imel za svoje najnujnejše potrebe in da ne bode postopal proti društvu oziroma zvezi. Predlagano in sprejeto, da se plača zaostala podpora članu Joseph Bohorič, od dr. štv. 8., svota $15.00.
Rezultat splošnega glasovanja dede bolniške podpore, da bi se vsem novopristoplim članom (ieam) plačalo po trdi mesecih za vse zunanje bolezni. Ta predlog je Število dr. Grintovee, Ely. Minn, — Ostane po starem do prihodnje kon venci je, katera se bode vršila meseca julij« prihodnjega Ista. Imamo pa vseeno točko v pravilih, da novo pristopli Član(iea), ako pUr ea ob pristopu za fast meseeer nazaj, je takoj defteien podgwe sa vse vnanje boM m psBrsdbu.
Ker je gla<toNawHss
sprejme pod eotovomi pogoji glasilo Z. S. Z.
Enoglasno se je sklenilo, da se da sledeče nagrade vsem tistim društvom, katera bodo največ novih članov pridobili od 1. junija 1917 pa do 1. januarja 1918.
S vote so: društvo, ki dobi največ novih članov (ic) dobi $15, drugo $10 in tretje $5.00. Toraj požurite se, da boste dobili eno izmed zgoraj omenjenih svot!
Predlagano in podpirano, da se kupi Check Writer, pisalni stroj za čeke.
Poro&lo tri. tajnika se vzame v naznanje, i&totaiko poročilo blagajnika ter nadzomoga odbora. Ker je sedaj več denarja v rokah glavnega blagajnika, se sklene, da se vloži $3,000.00 na obresti in sicer, da se kupi za 1000.00 vojno posojilo Združenih držav po 3 odstotkov in pol in $500.00 se naloži na Miimequa Bank of Pueblo, 1000.00 na Western Bank of Pueblo in 500.00 na Denver National Bank.
Ker ni mogoče poslati denarja sestri pokojnega sob. Germa v staro domovino, se sklene, da se da svota $400.00 na obresti toliko časa, da bode -zopet odprta postna zveza med Avstrijo in Združenimi državami. Ček se glasi na ime Mary Hren. Ker se izčrpa dnevni red, gL predsednik zaključi sejo točno ob 7. uri zvečer.
Prihodnja seja se vrli meseca septembra 1917.
Z sobrmtskim posdravom
_ .	I^flask OiBJtf,
gL zapisnikar.
Anglo*, julija.
Podržavljanje premogo-rovov.
V poetavodaji v Madisonu države Wisconsin je bifta sprejeta resluoi^a, predložena po socialističnih poslancih, katera zahteva oid vlade, da podržavi vse premo-gorove, ker je to edina rešitev ljudstva pred oderuhi.
Posebna komisija, ki je bila postavljena od držarve, da preišče visoke cene premoga, je dognala, da zaslužijo veletrgovine pri premogu po $2 pri toni.
Resolucija zahteva od vlade v Waahingtonu, da podržavi vse preinogorove in se me zadovolji, kakor je bil prvotni načrt, samo z nadzorovanjem cen. Nadzorovanje — pravi resolucija — bode ostalo popolnoma brezuspešno v najkrajšem času.
Ako ne prevzame vlada Združenih držav premogoravov, bo cena premoga, prihodnjo zimo od $14 do $20 tona po poročilu iz Washingtona. kot poroča Sears Henmmg, poročevalec chicaške 4 4 Tribune-
Lastniki premo goro v ov ropajo ameriški narod vsaki mesec za milj one. Cene premoga dvigaj d od dne do dnf^in sediag so storili že prve korake, da bi prisilili vlado, da bi plačala skoro polovico več za* premog, ki ga rabi za mornarico. Zaradi tega je vladni ns-«rt, da podržavi premogorove in prepreči nadaljno ropanje po oderuhih.
Orflca t mri s Srbijo.
Atene, Grška, 4. julija. — Grški ministrski predsednik Venize los je na čestitko srbskega ministrskega predsednika Pašiča odgovoril sledeče:
"Grški narod, ker je prost, smatra za svojo prvo dolžnost, da se iz-pelje zvesta zveza s Srbijo. Žela dokazali civUlsirsesin sveta, da si ne
J +	^	S	- JR^I.-	-	__
Borba ob Soči.
Labi se hvalijo, da sp pregnali Avstrijce. — Vjeli 9 mož in enega častnika. — Na Krasu.
—Rim, Italija, 4 julija. — Sinoči so avstrijske čete vdrle v naše prednje zakope južno od Ko-stanpevice, pa smo jih takoj zopet prepodili. Pri tem smo vjeli 9 mož in enega častnika.
Na celi fronti so bile straže v vednem stiku s sovražnimi oddelki, ki so se morali povsod umakniti. V dolini Seebaeh smo vjeli 1 častnika. Bolj živahna je bila ar-tilerija ob Soči, pri Sv. Križu, ob gori Vodice in vzhodno od! Gorice.
PO vročem artilerijskem streljanja je sovražnik naskočil hrib št. 363 severno od Kostanjevice. Na-skdk pa je bil odbit
Nemci streljali na rešilne čolne.
Kodanj, Dansko, 4. julija. — Preživeli dveh potopljenih ladij so podali svoje izjave pred raomari-j škim sodiščem.
■ Barka "Consul Nielsen" je bila J potopljena 26. maja. — Ko je posadka šla v rešilne čolne je podmorski čoln streljal na nje. Mnogo jih je bilo ranjenih, eden nevarno.
Poveljnik podmorskega Čolna U-66 je zabranil zdravniško pomoč.
Parnik "Freden" je bil brez svarila potopljen 16. maja. Rešilni čoln je bil poškodovan in mnogo jih je bilo ranjenih, ko so hoteli čoln popraviti En Franeoz je bil ubit in mnogo jih je bilo nevarno ranjenih. Streljanje je trajailo 15 minut in vsako minuto je bilo oddanih 10 strelov.
Bunranaka bo pričela ofenzivo.
T^nadott. AnglJja, 4. julija. — Uradno se poroča, da bo Romunska ▼ kratkem pričela veliko ofenzivo x namenom, da prepreči Nemcem, da bi pospravili letošnji pride lefe Dobiti hočejo tudi vse petro-lejske vrelce, katere so izgubili v ■easiki ofenzivi. Pravijo, da bo ru-
Angleži v Calaisu.
Znano francosko pristaniško mesto, ključ do Kaniatfa, ve povedati o Angležih že iz dni srednjega veka. Leta 1346 je oblegala mesto angleška armada, kateri j« poveljeval kralj Edvard III., ki je prišel na prestoi s pomočjo zarote, katero je vpričo rila njegova mati. Ko so po enoletnem obleganju pošla v mestu vsa živila ter je bil pri nekem izpadu ranjen in ujet tudi poveljni-h posadke, se je pričelo z Angleži s kapitnlacijski-ini pogajanji. Kralj Edvard je stavil kot prvi pogoj, da se mu izroči šest najbolj odličnih meščanov v ''zasluženo kaznovanje" d oči m je smela junaška posadka oditi \/. mesta. Da se prepreči nadaljno nepotrebno prelivanje krvi, so se ponudili takoj novi poveljnik S-t, Pierre in štirje njegovi sorodniki, doeim naj bi se šestega izžrebalo iz meščanstva. V taborišču zmagaJca se je teh šest mož takoj obsodilo na smrt. Zastonj si jje prizadevalo več vite-zev, da rešijo te junaške može, kajti angleški kralj je odklonil vse tozadevne prošnje. Šele slučajno v taboru navzoči angleški kraljici se je posrečilo rešiti smrti tcih šest. nesrečnih žrtev.
Calais je ostal nato nad dvesto let v angleških rokah. Vojvoda Franc Guise pa ga je leta 1558 zopet dobil ntii-saj ter iztrgal Angležem iz rok.
Danes pa je stvar drugačna in Aaigleži so zopet gospodarji v Calaisu, seveda le začasno, ter se bore s Franeozi skupno, da uničijo nemško prepotenco ter dobijo Franciji nazaj izgubljene province, katere se ji je vzelo z nasiljem leta 1870.
Caflais je sedaj glavno pristanišče za angleške transporte, prihajajoče iz Anglije.
Proizvajanje surovega masla.
Pod surovim maslom razumemo maščobo mleka, katera maščoba je v mleku razdeljena, na zelo fia način. Surovega masla pa se ne pridobiva ponavadi iz celega mi!e-ka, temveč iz sme4ane, katero se potname aH izloči. Mleko, ki osta-1 ne, potem ko se mu je vzelo maščobo, se uporablja nato še z največjim uspehom v gospodinjstvu, predvsem za krmo.
Surovo maslo nastane na ta način, da se radMČobne krogi j ice 1 3*družujejo v vedno večje kepe. To ee dožene potom različnih gibanj, tolčenja, tresenja ali zibanja. Celi pro cest pa se vrši v po-; sodah, ki so nalašč za to priprav-1 ljene, in v modernih tozadevnih I strojih. Najboljša metoda izdelo-' yaaij a surovega masla bo vedno 1 oaaa, pri kateri se bo v najkraj-1 sem času spravilo v kepe največje 1 množine masčobnih krogljk.
S eelim tem dogodkom se je znanost že ponovno pečala ter našla najrazličnejše razlage. V prvi razlagi se glasi, da ne pre pri tem za ničesar drugega kot razredee-aije potom ribanja ter mehanično strgamje ekastione in prozorne kožice, ki kritje posamezne maščob ne
' fe^gijice.___
mi%*AWT ViSOfiUfK SK VI . "OLAft I1KO P A"
O te ženske,
(Tri ULkuctke črtice.)
(Nadaljevanje.)
n.
Usoda in slučaj, ki imata v slovenskih romanih velikanski ulogi. sta hotela, da me je zaneslo — skoraj dvajset let pozneje — v neslovensko mesto na Štajerskem.
Na potu proti Dunaju sem s* <lomialil namreč povabila, katero mi je doposlal prijatelj Andrej, — postajni načelnik, naj sra ofcisčem vendar enkrat. ker se sam ne more (raniti za dalje časa. Sporoča mi .ie, da se je — včasih zajrrizen samec — konečno le odločil za sv. zakon, ker je sedmi sakrament — zlastii s stališča zdravega želodca, priiitih gumbov in pokrpanih — srajc zares prav praktična nkpra-va naie cerkve.
Povabil me je torej, naj ga po-setim že radi tega, da me seznani s svojo boljšo polovico, katera je bila mej drugim vsega spoštova nja vredna posestnica dote okroglih desetih tisočakov.
Tako se je torej zgodilo, da sem prekinil svojo vožnjo ter se po dolgem času iznova objemal s — svojim najboljšim prijateljem. Po stal je bradbt in nekam pretrebu-sat gospod, a ostal stari, zgovorni dobričina.
Ko me je seznanil še s svojo ienko, sem spoznal kmalu, da ni le bogata in jedra, pa prav čedna, nego tudi pametna gospa v tridesetih letih.
In ko smo sedeli o poldne pri izbornem kosilu v jedilnici ter ponavljali spomine na minole vest-le čase, katera sva preživela skupaj v avstrijski prestolici." tedaj je dejal Andrej:
— Veš. amiee, nekaj let mi je
bilo skoraj da žal. ker sem ao » pregel iz jaristarije ter se lotil železnice. Nu, sedaj pa sem po-sem zadovoljen. Naslov 'doktor' ali 'profesor" ima res tudi pri nas še neko pretirano veljavo, toda — 'Titel ohne MStteT, saj vei, ne ve-Ija nič! Evo najin vseueilisni to-variš. Tone Mrak...
—	Kje živi ta? — sem vprašal, — odkar je postal avskaltant, mi je izginil popolnoma.
—	Mrak je sodni aajunkt v našem mesta.
—	Kaj raga! Tone je taka j t — sem se začudil. — Pa še vedno je samo akjunktf
—	To je ravno... še vedno bore adjnnkt, — je dejal Andrej z rahlim sočutjem.
—	Povsem neznana mi je Tonetova usoda.
—	Saj veš, da je bil Tone vedno slab pravnik, — mi je začel raz-frlgati načelnik. — Učil se je res na življenje in smrt, da je bil rumen in zelen, dokler se ni naučil na izust poslednje vrstice.
—	Da, spominjam se, kako je bil priden. Izpite je napravil skoraj vse z odliko.
—	Postal je mej svojimi kolegi prvi avskultant... da, da, — je pravil Andrej. — Nu, saj veš: teorija in praksa sta česfco različni. V praksi se je pokazal Tone sila neokretnega in nevednega... kai se je s silo napilil, je skoro pozabil, vse mu je vršelo pomožganih, delal je napako za napako, da je bilo sodišče in mesto pokio dovtipov o različnih njegovih koelih.
Nu, ker je bil vedno sila veste«* in marljiv, je vendar postal ad-junkt, ko je prišel na vrsto. Tedaj so ga prestavili. Kot tak je bil samostojnejši. Dobival je naloge, katere je moral reševati sam. a Tone je diela! zopet kozolec za kozolcem. Sodniki so godrnjali, dohajali so razni rekurzi, katero
> zsfcnvil* njecon ncsmofoo*.
In Tone je Vit vsak hip prestavljen. Tonetove napake so se sodo-žile, in število ukorov, nosov in celo kaznij jo rastlo.
—	Ta tužna koroška para! — aem zinil, spomnivfi se. da smo v-časih dražili Toneta s tem priimkom, ker je bil rodom Korošec.
—	Ha, ha, zelo tužna para! — se je smejal Andrej in nadaljeval.
—	Vidiš, tako je bila Tonetova ka rijera zapečačena... Oblastvo je ž njim žogalo, pošiljaje ga iz kraja v kraj. Njegovo življenje je bila ena sama dolga vrsta velikih in majhnih kozolcev. To ga je uničilo. Nu. največjega kozla pa je ustrelil, ko se je obabil.
—	Oho! — govori vendar malo spošljivejše o nas! — je protesto-vala Andrejerva žena smeje se ter skrbela, da sva imela kupice polne.
i — No, no, ne bodi huda, duša moja, — jo je miril načelnik, — tio velja le za Toneta, — za me seveda nikakor ne, ker take ženice, ka'korsno...
—	Bodi vendar tiho, hinavski laskač! — ga je kregala ljubeznivo ona.
—	No, prav imaš stara, za laska nje ni sedaj čas. — Poslušaj torej prijatelj, kako je bilo dalje s Tonetom. — Prej pa pijva: Bog t* živi! Vesel sem, da si prišel; res. pr&v zelo vesel!
—	Na zdravje, gospod doktor!
—	je trčila Andrejeva žena z menoj.
In pRi smo..
—	Rečem ti naravnost, — je nadaljeval Andrej, — Tonetov za kon je bila največja budalost, ka-koršno je mogel storiti. Pomisli, oženil se je s koketno hčerjo tu kajšnjega gostilničarja ter priženil tri tisočake! — Bilo je to pred tremi leti, ali prvo leto, ko je bil prestavljen semkaj. Punica je bi-
la navihano same. Jakkoživfca prve vrste in zapravljiva ienska brez para. Doma ao jo navadili le šariti z oblekami in za žabo v o fifcati mej gosti ter koketovati z moškimi. Resnega dela, gospodinjstva ni bila vajena. In tako ženiiče ti je vzel za soprogo ta ubogi 1V>ne! Dota je bila že v poldrugem letu raztresena na vse vetrove, in začel se je pekel.
—	Zakaj pa ne pomaga oče gostilničar? — sem vprašal.
—	O, saj je; kolikor je le mogel in kolikor časa je živel; — je razkladal prijatelj; — a lani pt, leti ga je zadela kap in umrl je. Doma je ostal še starejši sin z ne-doletno sestro; Tone je podedoval zato po tastu jedva dva stotaka. No, kakor rečeno, pekel se je začel. Prepir, očitni spori, končno pa celo pretepi — oh, rečem ti, — žalost! — Ona je zahtevala vedno denarja in denarja, a on — Tone odkod naj bi ga vzel Več, nego mu donaša borna služba, ni mogel — prinesti domov! O, saj sam si je pritrgaval v vsem — v gostilni ga .nisi dobil nikoli — oblačil se je sila ubožno, in doma menda tudi nima nič dobrega, saj je suh in medel — več ne more storiti za svojo lepo ženico. Da, če bi bil po vižan! A kaj, groze in groze mu vsak hip, da ga upokoje, kadar napravi kako novo bedlarijo! Zadovoljen je torej, da ga puste v — miru — na po»boljšanje službe si niti ne upa misliti več!
—	Pač tužno stanje! Ali ima kaj otrok!
—	Vsako leto dobi enega, sedaj ima že tri! Misliti si moreš torej, koliko uboštva in koliko skrbi pre stane Tone. A to še ni vse!
—	Še ne! — Boga mi, kaj na*j še tare tega mučeuika?
—	Njegova ženka je končno iz-previdela, da se ne more nadejati do soproga nikakega napredka..
Naveličala se je že po dveh letih zsflcona štediti in varčiti s obleko in z.drnean, in — sedaj si pomaga sama---
—	Ti torej praviš, da... da...
—	Da, žal. to mislim... Po vsezk mesta je znano, kako nenavadno ljubezniv in kavalirski je do Mra-kovke sodni svetnik pi. Both. Videlo in slišalo se je že marsikaj, kar nedvomno dokazuje, da se — svetnik in Mrakovka razumeta — preveč... Nu, govori se celo, da je Roth, ki je udovec brez otrok, prav izdatno denarno podpira, ji kupuje drage toaelte itd.
—	In Mrak ne ve tega t
(Dalje prihodnjič).
Vstajenje Ukrajine.
Med številnimi narodi "svete Rusije", ki čakajo na obračun in ločitev, se nahajajo poleg Poljakov in Fincev v iprvi vrsti Ukrajinci. Za ta slovanski miarod, katerega so (pozna iz njih le pod tujim, usiljenim mu imenom, ki stanuje po ee&i južna Rusiji, od Poljske .pa do Kavkaza, v takozvanih maloniskih gubernijah, se je svet do par zadnjih desetletij kaj ma lo zanimal. Zloglasnemu carskemu vladnemu sistemu je pripisovati, da se je mogel ta 30miljon-ski narod, ki ima svoj strogo ločeni narodni značaj, svojo lastno sitaro kultniro in ki je imel nekoč svojo lastno državo, skozi številno genesraeij skoro popolnoma izgubiti.
Sedaj pa prihaja vest o gibanju za neodvisnost v malomskiih, to je od Ukrajincev zasedenih provincah. Celega obsega tega gibanja seveda ni mogoče preceniti in pregledati, in sicer radi stroge ruske in angleške cenzusre. Kljub temu pa vedo poučeni krogi o tajnem vstiaSkem k omit eg u, o pripravah za dejansko poseženje v vojne dogodke, o organizaciji prostovoljskih zborov avstrijskih Ukrajincev, ki se stavijajo na razpolago avstrijskim vojaškim oblastim. Ruska Ukrajina se jo prebudila ter ne bo prej počivala, dokler se ji ne da pravice neodvisnega narodnega življenja, kot se jo je obljubilo tudi Poljakom, in Fincem.
Zgodovina ukrajinskega naroda, od svojega vstopa pod rusko nadgospodstvo naprej, je značilna zJa politiko nasustev, katero je izvajal carizeni.
Veliki ukrajinski hetman Bogdan Hmjeinieki je sredi 17. stoletja v več velikih hitkali porazil polljske armade ter zopet ustanovil neodvisnost Ukrajine, ki je bila od leta 1589 najprej z Litvo vred pri klopi j ena poljskemu kraljestvu. Da prepreči .ponovitev napadov od strani Poljsko, je sklenil leta 1654 v Perejaslavu pri Kijevu z državo Moškovcev, ki je bila istotako izpostavljena napadom 'od srtrani Poljske, rzvezo, vsled katere sta bili obe stranki zavezani varovati obojestransko narodno posest. Ta zveza dveh enakovrednih faktorjev tvori podlago za poznejše pripadanje ukrajinskih provinc k Rusiji Par let pozneje so obnovili Poljaki svoje napade, kojih konečni poraz pa je tako oslabil Ukrajino, da je bila Rusija v stanu enostransko izpremeniti ter izrabiti zase določbe pogodbe.
Skazi ceio nadaljno zgodovino te zveze se vleče od tedaj naprej cela veriga verolomnosti, kojih žrtev je postala polagoma ukra jinska samostojnost. Hetman Ivan Mazefipa je sicer skušati v zadnjem naporu ter v družbi švedskega' kralja Karoia II. otresti deželo tega neznosnega jarma. Bitka pri Poitavi, leta 1709, pa jo uničila upanje Ukrajine, zajamčeno neodvisnost se je brez ozira razveljavilo ter priklopno Ukrajino kot provinco ruski državi. Posamezne uredbe bo sieer obstajale še naprej, da se varuje videz, a so izgubile vsak pomen ter se jih je stavilo na razpolago volji in mukam carjevih ljubljencev. S knezom Cirilom Razumovakim, ki je bil zadnji navideani hetman in ljubljenec carice Katarine II., je ugasnil zadnji. Še komaj tleči ptamenček ukrsginakih posdbnih pravie. Narodne preostanke se je odstranilo, nazgnaJo ukrajinske zaporaške stotnšje, nekdanje narodne polke in prosta Ukrajina je prenehala obstajati
Ko ae je doseglo na ta način stremljenja eaxiana ter j« sicer iš obstajal ukrajinski narod, a ne nsfc ukrajinska država, ao lahko rnaka mogotci pričeli s izvrževs-
RAČUN MED DRUŠTVI IN ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO
za mesec maj 19X7.
VPLAČALI
PREJELI
Izplačilo za
ime društva	Smrt. sklad	Rezerv, sklad	Boln. sklad	Stroški poškod.	Tisk. Vrhov, znaki zdrav.	Skupaj	Ime prejematelja	Svota	
DruStvo sv. Martina štev. 1	«5.10		73.10	15.75	.50	154.85	Bizjak Matt. Bohte Frank	11.00 14.00	Bol. podp. Bol. podp.
Društvo Zttittnlni Vitesi «t. 1									
J>rtiJšrro Slovan št. :i	07 48		118.30	2G.10		241.88	Kastelic John Doniš Loznik Joseph Ahlin Anton Zakrajšok	11.00 12.00 19.00 28.00	Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp. Bol. padp.
Društvo Z»padni Junaki št 4	1!»..T7		22.40	4 SO		46.57	Frank Mišma s	10.00	Bol. podp.
DruStvo Planinski Bratje St. 5	81	9.00	99.40	21.30	.50 2.25	213.81	i Frank Godec	22.00	Pod. Podp.
DruStvo Zvon .štev. 6	12.07		1G.10	3.GO		32.37			
1 »ruštvo Kr. sv. lUižn. veu<*a St. 7	33.85	2.00	:J9.90	8.51»	.50	84.80	Mary Miholanj^en Bizjak Mary	37.00 32.00	BoL podp. BoL podp.
Mrvkvo Bisn-r St*-r. H	:i0.00		* 32.90	*j.~r,		69.65	Frank Sveyger John Prišla a Joe Bohorič	34.00 13.00 15.00	Bol. podp. Bol. podp. Bol. podp.
I»ru5tvo Napredni Slovenci Stev. »	27.87		30.80	G.eo	4.75 1.75	71.77			
DruStvo Slovanski Bratje štev. 10	5.41		«30	1.35		13.0G			
DruStvo sv. Jun«>z Xepoiuuk St. 11	18.70	1.00	21.70	4.GT,	.25 .25	46.55	Fran\. Kosec	29.00	Bol. podp.
DruStvo Zg«tdnja Danica itev. 12	C.63		8.40	1.8::		16.85	Jakob Smodej ¥ Neža TTmek	10.00	Bol podp.
DruStvo Junaki štev. l.*i	17.48		18.20	3.90		38.58		15.00	Bol. podp.
Društvo Sloga Slovencev Stev. 14	21.88	1.00	240»	5.05	.25	52.68	Mary Milinkovij!	15.00	Bol. podp.
DruStvo Triglav Stev. IG	11.45		11.20	2.40		25.05			
DruStvo M lad i Slovenci štev. IG	43.42	3.00	70.30	16.50	.25 .75	140.20	Joseph DrebniC Pauline StržLnar Frank Stržinar Dr. Stev. 16	12.00 300.00 100.00 100.00	Bol. podp. Smrtnlna Smrtnina Pogr. str.
DruStvo Hrabri Slovani Stev. 17 \ " I »raStvo sv. Alojzija štev. 19 rt	14.72		18.20	3.90		36.82			
	12.75		14.20	3.00		29.75			
DruStvo Planinke Stev. 20 i "vrt	8.14		11.20	240		21.74			
Društvo CJrtntavec Stev. 21	10.20		18.20	3.90		3830	r— • — —		
i »ruStvo sv MiLaeUi Stev. 22 t DruStvu Cleveland itev. 23 * v	m.32 4.31	1.00 9.00	24.50 6.30	BJ2S * 1.35	.25 4.88 2.25	64.32 2&00	Rosie Putnik	12.00	BoL podp.
	4 t			Skupaj ob renti od denarja Skupni dohodki		4639 1407.71	Skupaj	355.00 50000	Bol. podp. Smrtnlne
DRUGI IZDATKI ZA MESEC MAJ.				I	1514.10 PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC Z. S. Z. ZA MESEC MAJ.				
Tedaj pa se je pričela druga pe rijoda najbolj okrutih dejanj ter tiačenja droga. Vsako ukrajinsko gibanje se je zastrlo ie v kali, popačilo vsak izraz narodnega živ len j a, uničilo ukrajinsko inteligenco s tem, da se jo je vtaknilo v ječe in oropalo s tem narod njegovih voditeljev. Tedaj pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega: Despotizem je odpovedal v spričo življenske sile tlačenega, a neiztrebljivega naroda. V tem je vstal narodni heroj Ukrajincev, Taras Ševčenko, ki je mogočno podnetil popolnoma ustrahovano narodno zavest in vzbudil •narodno odporno silo. Sevčenko je postal program. Besede pesnika so vplivale na mase z naravnost nepojmljivo silo. Krog njega se je zbrala skupina najbolj na dar jenih. Tedaj pa so posegle vmes polipove roke carizma, ukrajinske družbe se je razpustilo, člane aretiralo in Sevčenka brez vsake pravilne sodbe vtaknilo kot navadnega vojaka v orenburško trdnjavo. Celih deset let je preživel v ječi. Njegovih idej pa ni moglo več ustaviti še tako kruto zatiranje in v na tisoče hišah se hrani njegovo pesnitev 'Ko»bzar\ ie katerega črpa narod utehe v težkih urah. Tedaj pa je posegla ruska vlada po bolj temeljitih sredstvih.
Ker se je bala v živem jeziku prič velike preteklosti Ukrajine, je prišeil leta 1867 na svetlo ukaz, ki stoji brez primere v zgodovini celega civiliziranega sveta. S tem | ukazom se je hotelo uničiti edino še preostalo narodno svetinjo U-krajinccv: prepovedalo se je uporabo ukrajinskega jezika; nobene knjige in nobenega Časopisa se ni smelo tiskati v tem jeziku in povsod, v cerkvi Ln šoli, se je prisilno uvedlo le rusko besedo. Odstranilo se je celo označitev "u-krajinskr' ter jo nadomestilo z "maloruski". Sledila je nato doba nezaslišanih zatiranj. Posest kake ukrajinske knjige, celo Biblije, se je smatralo za veleizdaj-stivo ter imelo na sumu vsakega, ki je v privatnem življenju rabil domači ukrajinski jezik. Napolnilo bi se lahko velikanske knjige, če bi se hotelo le priličrio opisati vse faze tega iztrebljevalnega boja, ki predstavlja eno najbolj žalostnih poglavij v zgodovini car-1 ske Rusije. Mogoče bi bil ta uni-j čevalni boj, katerega se je vodilo z vetliko vztrajnostjo, tudi zmagal ter bi nastopil oni strahoviti mir, ki je miak bojišča, pokritega z mrtveci, če bi se iz nepričakovane.] strani ne prekrižalo teh ruskih' načrtov. To se je izvršilo potom1 treh miljonov Ukrajincev, ki so' prišli z Galicijo in Bukovino vred j pod Avstrijo. Ti so tvorili naravni varstveni zid proti ruskim naporom, na se uniči ukrajinsko narodnost. Tem avstrijskim Ukrajincem, katere je označevala avstrijska vlada kot Rutene, se je posrečilo z neprestanim prosvetnim dedom zbudili precej brezbrižne ljudske mase in moralični ter etični vpliv teh je kmalu pri-j čel kazati svoje sadove tudi na ruski strani meje.
Presenetljiv ohitro so se dvigali avstrijski Ukrajinci iz tope m brezbrižne nvase v polnovreden in zaveden narod. V avstrijski U-j krajini se je izvršil toraj drugi preporod Ukrajinstva. Ženijaini možje, učenjaki svetovnega slovesa, kot vsettčiliški profesorji Dra-homanov, Antonovie, HruŠevski in Franko, so stvoriii podlago za razvoj narodnega telesa in krooia-
nje njih stremljenj je bila slovesna izjava petrograjske akademije znanosti, ki proglaša, opirajoča se na velikansko zgodovinsko delo Hruaevskega, Ukrajince kot od Velikomsov ločen narod, ki ima svojo lastno narodno kulturo, tradicijo in zgodovino. Počasi pa so pridobivali Ukrajinci na ozemlju: zanje so se tzavzamali možje kot Bjornson s celo silo njih osebnosti. Boka v roki s političnimi u-spehi je šlo v Galiciji naprej oja-čenje ekonomskega življenja ter stvaritev lastnih soeijalnih naprav, ki so imele namen uvesti celo maso naroda v reko modernih življenskih pogojev.
Velik vihar, ki je šel leta 3905, po porazu na Daljnem Iztoku, preko cele Rusije, je našel ruske Ukrajinec kljub vsem prejšnjim nesrečam dosti elastične, da se prebude iz otopelosti ter vržejo na tehtnico splošnih ljudskih zahtev tudi svoje lastne narod n* zahteve. Pod pritiskom vsega tega se je ear konečno venda<r odločil za ustavno vladno obliko. Prišli so dnevi prve Dume iti s tem srca dvigujoči prizor, ko je naenkrat petdeset v ukrajinskem klubu združenih poslancev stopilo pred javnost z obširnim narodnim programom. Lahko se jim je sicer zaprlo usta, a duh onega političnega programa je obstajal naprej, kajti ni se mu moglo do živega z obemi sredstvi ruske vlade, naga j ko in nasiljem.
Znano je, kakšna je bila usoda prvih dveh Dum, dokler ni tretje, vsaj prilično odgovarjala željam in namenom "carja osrečevaJca". Ravnotako je še v spominu vseh nesramno zasledovanje, kateremu so bili izpostavljeni člani Dume po razpustu slednje. Posebno u-krajinski po&lanci so bili, ki so se morali dolgo in hudo pokoriti za svoje navdušenje. Kljub teinu pa se ruska vlada ni mogla upirati spoznanja, da bodo konečno i<z&c-pana njena nasilna sredstva proti razširjenju ukrajinske narodne ideje in raditega se je poskusili prije-ti zlo pri njega koreniki ter ga iztrebiti ma avstrijskih tleh.
Celo Galicijo so preplavili ruski agenti, ki so podkupovali cenene časoprse, javne orgiane ter vzdrževali cele špijonažne urade. Stvar j<> dospela do točke, da sta nastopila pred avstrijsko delegacijo Xikolaj Vasilko in Kosta Le-vicki kot javna obtožitelja proti ruski prepotenei ter dosegla, da se je soglasno odklonilo to rusko vmešavanje.
Ukrajinska stvar je namreč iz majhnih početkov izrastla v pro-lem. ki je segal globoko v državne interese dveh velikih držav.
Nemci so bosi.
Washington, D. C., 5. julija. — Državni department je prejel po ročilo, da je mestni svet v Zittavi na Nemškem izdal po®iv na prebivalstvo. da hodijo bosi, da si utrde no«re za zimo, ko ne bo več mogoče dobiti čevljev.
Otroci v "Wuerzbuxgu so že 28. junija pričeli hoditi bosi.
Neko drugo poročilo pravi, da so v več okrajih poklali 60 odstot kov krav, vsled česar primanjkuje mleka in sira.
Tretje poročilo pa pravi, da nem ška vicida prodaja v \lzacrji in bo-tarmgiji posestva onih Francozov, katerih premoženja je nemška vlada zaplenila.
LAKOTE 1 REŠIMO SLOVENSKI NAROD
Ji4in Bohte najemnina pisarne	t 6.50
Frank Skrobee ntcaeftm plaftt	SOjOO
Papir in trakovi za pinalni stroj	2.0T, Fottne noamke in ekspre«
1'rino* Modlc. nagrada za oatanovitev novega draStva
v Cleveland pod iter. 23	10.00
1.	nadzornik John Germ vožnja in zamuda časa pri
rerizijt knjig	11.10
2.	nadaoreJk Frank Henigaman vožnja in zamuda časa	pri
reviziji knjig	11.10 X nadzornik Mike Kapw*ta vožnja hi zamuda časa pri
rrrtMjl knjig	4J>5
Skupaj	$ 104*80
Bolna podpora skupaj	355.00
Smrtni na skupaj	500.00
Skupaj lsdato sa aeatc maj	* 9SM0
Skupni dohodki za maaec maj	1514.71
Bivis Imurlaa Marrtjnr	18746.43
*	ipiiiiiiliii
Pristopili: k Stev. 5 Anton Hrvat, roj. 1887, cert. 1700 zavar. za $1000.00, Tina Kastelic, roj. 1888, cert. 1701, zavar. za $500.00, Jakob Kastelic, roj. -881, zavar. ss $500.00, Angela Hrvat, rej. 1804, cert. 1703, savar. sa $1000.00, Alojzija Drobni*, roj. 1801, cert. 1704, zavar. za $500.00, Mary Matekel, roj. 1888, cert. 1706, Mary Stibernlk, roj. 1884, cert. 1706, Bose Krama rich, roj. 2893, cert. 1707, zavar. za $500.00, Joseph Kerian, roj. 1001, cert. 1708, zavar. za $1000.00. K Stev. 7: Mary Marinfiek, roj. 1880, cert. 1700, zavar. za $500.00 in FrančUka Škrahec, roj. 188«, cert. 1710, savar. za$500.00. K Stev. 11: Elizabeta Blatnik, roj. 1885, cert. 1711, savar. ss $600.00. K Stev. 16: Ana Pritekel, roj. 1803, cert. 1712; zavar. za $500.00, Louis Oražen, roj. 1893, cert. 1713, zavar, sa $1000.00, Anton Snefec, roj. 1000, cert. 1714, zavar. za $500.00. K Stev. 14: Ivan Pleše, roj. 1880, cert 1716. K Stev. 22 John Lah, roj. 1893, cert. 1715, zavrne, sa $1000.00.
Prestopili: Od «L 5 k iter. 1 John Fink, cert. 431; od Stev. 22 k iter. 1 Anton Če«, cert. 1079; John Bos od iter. 5 k Stev. 6.
Zopet sprejeti: Neža LojevK k Stev. 6, cert. 1470 in Louis Zemljek k ttev. 1», cert. 1365.
8uspradirani: od Stev. 1 John Magajna, cert 190; od Stev. 8 Josephlna BorStnsr, cert 480; Frank Borfciar, cert 6«; Neža Pečnik, cert 844; od itev. 11 JosqddBa Knfevsc, cert 1381; od iter. 13 Joe Dijakovich, ^rt 1441. Črtani: m itev. 3 Martin Misntriir. cert 1293. Umri: John Brtiiinsrs od iter. 11
0§M*m: mak WmMc Je saspsadlran od itev. 22 tu John Jskosb Je pre-
......
m SMSSB l^imMB	- .
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
jas imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽaRKX
Jaz vam povem, če morete • biti ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančro, kaj jo pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe,
Jaz imam sam leke in laboratorij.
Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606,
Jaz ozdravim, ako dragi ne morejo
Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem Specialist z večletno skninjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNL
Posvetovanje in nasvet zastonj, SBAT lUIPTOII Mil Ali tU jj^jTrTf r r	toajSj«^ c^Wft.
iiiK'	A	A

dupsNwtnska
pi
Katol. J fid no t a
S3
Inkutpoi ii'mna dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY. MINN.
(TLAYlfl URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, R. P. D. No. 1, Cone-mangh. Pa,
Podpredsednik: LOUTS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, OMfc
(Havni tajnik: JOSEPH PISHLER Elj, Minn. Qlavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sali'da, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa.
^^E^B,	HADXORNUI: (
JOHN OOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah.
LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 433 Meeaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk, Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ee poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tolbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebni ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
Drnttveno glasilo: "GL A S NARODA".
Imejte hladno v svoji trgovini.
Električni veternik napravi hlad v vasi trgovini. Naredi cirkulacijo zraka in prežene. muhe in bacilje. Zadovoljili ■ boste odjemalce in samega |sebe ako rabite električni veternik.
To ne stane preveč in rabi le malo moči. The New York Edison Company
At Your Service	-y
General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway	j	I iti E 86th Street
Deiancey Street 124 West 4ad Street	15 E ,25th Street
Irving Place |	| 362 E 149th Street
AH Show Rooms open until midnight
126 10 Irving
I
^ ^ZASTONJ
krepost JEW Zdraviliška knjižica
F Kažipot k zdravja.
Ta knjižica pove enostavno, kako se noka-. NjStere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-iL • niewkrTi» mozolji, kožne bolezni, stare rane, ikapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-'tol^ mehnrne in ledvične težkoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni iia spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
,	Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih
bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata sila* revmatizem, katar, n&d&ha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križa, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želddcu, povrueanje hrane, bljuvanje, žolčno Tiganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji sramežljivost in izogibanje drnzbe, nemarnost, bojazen in srčna TOgai —Ti simptomi so znamenje, da vas telesni sistem ni v redu in da potre-oajeie zdravniških nasvetov in pomoči.
_„ Na5a te«Plačna knjižica vam peve dejstva glede teh simptomov in teSkoč;
E^LLT.tudl 0 naSem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in
mostt, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znat. vsak moSki in vsaka ženska, posebno pa ti*ti, ki ie name-
lah--° sP°7nate vz™k* svojega trpijenja in kako bi «e vase teskoče obvladale. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Posilite ta kupon še danes.
D*. J. RUSSELL PUCE CO.. S IOOO M«disou & Clinton St... Chicfto. II!.
^ takoj vaSo knjižico popolnoma Ime....................................
Stev. ln ulica aU Box No.........................
Meno • • ............................Država...........^
Bele
noci.
SENTIMENTALEN ROMAN. (Is spominov sanjalca.)
Ruski spisal T. M. Dostojevskij.
(Nadaljevanje.)
—	Pisal bi mu tako-le:
"Blagrorodni gospod"*___
-- Ali je treba na vsak način
zapihati: Wsie«>rodni goHf»od?
—	Kajpads! Si;er pa. ('"»mu * 3ili)tliiu, da...
—	No, no! Dalje!
* likqgorodni ir^iml !
4'Oprtatiite, da"...
Sicer pa, ue, ni treba nikakega
opriF«Vnja! T11 dejanje samo vete <«l>riic*-uj«*; pišit«- naravnost r
4'Plinu vam. Of>ro*«tite inojo nestrfsiost; totla bila asm sraena celo teto v nadi; sem li inari kri va, da sedaj ne morem pretrpeti tudi dneva »umnje? Seditj. ko ste ne ie vrnili, morda ste že spremenili svoj namen. Tedaj vam to pismo pove, da %e ne j^zini in vas ne do Lam. Ne doUim \ as zato ker ne vladam vašega srca, laka je že moja usoda! Vi ste hlag človek. Ne bodete se smejali mojim nestrpnim vrstiosm. Pom »lite, da jih piše 11 bočna deklica, da je sa-dta je mma kdo poučiti, niti svetovati jej, in da nikdar ni molit sevna nadvladati svojega srea Toda oprostite mi. da se je pritihotapila v moje srce sumnja. dssi samo za trenutek. Sej jiH* niste ^»oaotmi, da bi niti v mislili žalili eno, katera vas je tako ljubila in fr* ljubi."
—	Da, da! To je tako. kakor acm mislila jaz! vskliknila je Na-Menjka in radost je zasijala v njenih očeh. — O, vi ate rešili mojo dvojbo, vas mi je poslal sam Ho«! Hvale, hvala \aasil
—	Zakaj? Zato, da me je Bog poslal! odgovoril sem in gledal oduševljeno na njena radostna li-
—	Da, vsaj za to.
—	Ah, Na&tenjka! Zahvaliva se raj«* drugim ljudem vsaj za to. da žive * nama. Zahvaljujem se vam za to, da »te me srečali, da se vas bom apoinimjal vse svoje življenje !
—	No, dorvolj, dovoljA sedaj, veste kaj, poaluiajte: Was *va se dogovorila, da kakorhitro se po vime, mi naznani o sebi s tem, da mi pusti piano na nekem mestu pri nekih mojih znancih, dobrih in priprostih ljudeh, kateri o tem ničesar ne vedo; ako pa mi ne bo (mogel pi&acti, tedaj pride, ker % pismu se no more vsekdar vsega
La^da ae počakava^ Da j^TS'pri-|
pa zjutraj nikakor ne morem uiii. Dajte torej vi moje pismo o-nim dobrim ljudem, o katerih sem vam pravila, oni mu že pošljejo; I ako pu pride odgovor, prinesite ' ga vi zvečer ob desetih.
-- Toda pismo, pismo! Najprej pismo spisati! Torej bo to j i "»jutranjem.
—	Pismo... odgovorila je Naften )ka nekoliko v zadregi, — pi-»n»o... no...
Toda. koni-ala ni. Ijcprva je obrnila od m^ne f-voje oblit'je zardeli kakor roža, neprintakovano s^tn fcaontil v svoji roki pismo, nuMHla napisano žc daVno, popol-iKima pripravljeno in zapečateno. Nekak znan, mil. nečen spomin se
vzbudil v moji glavi.
—	It. o — Ho, z. 1 — zi, n, a — na. sem začel.
Kazina! sva zapela oba in jaz sem jo skoro navdušenja objel, a ona je zardela, kolikor je le mogla. in smejala se skozi soke, katere so migljale kakor biseri na njenih črnih trepalnicah.
—	No, dovolj, dovolj! Srečno sedaj! je rekla naglo. — To je pismo in naslov, kamor ga nesite. Z I logom! Do svidenja! Do jutri!
Krepko mi je stisnila obe roki, mignila z glavo in smuknila kakor strela v svojo ulico. Jaz sem pa dolgo stal na mestu, spremljaje jo z očmi.
—	Do jutri, do jutri! šinilo mi je v glavo, ki mi je izginila izpred oei.
NOČ TRETJA.
Današnji dan je bil žalosten, deževen, brez .solnčnih žarkov, k» kor moja bodoča starost. Rojile so se <mi po glavi take čudne mini i, taki temni čuti, taka nejasna mi je vprašanja, — a kakor da nisem imel ne moči, ne volje, da bi jih rešil. A ta rešitev ni moga naloga.
Danes se ne bova videla. Ko sva se včeraj poslovala, začeli so oblaki prepregaiti nebo in vzdignila se je megla. Rekel sem, da bo jutri slab dan; <ma ni odgovorila, ni hotela govoriti proti sebi; zanjo je ta dan svetel in jasen, niti ena meglica ne satenmi njene sreče.
—	Ako ho dež, ne bova se videla, je dejal*, — ne pridem.
Mislil sem, da niti »spi ril s ni dbnainjega dežja, in vendar ni prišla.
Včeraj je bilo najino tretje svi
varii i, kakor njo v Um trenutku, pa saj visaktio v takf-ni slučaju nekako radostno posluša, vsakor-šnc toUibo in je prajv rad, ako dobi vsaj senco opravičen j«.
— Pa saj je smešno, začel sem ter vedno bolj ui bolj vnemal in zaljulfcival se v nenavadno jasnost svojih dokazov; — saj ni mogel priti; še mene ste prcvairili in Speljali. Nastenjka, da sem se tudi jaz •zaračunil s časom... Le pomislite: »e pismo je jedva dobil: morda lie more priti, morda odgovori, in pisino ne pride prej nego jutri. Jutri takoj zjutraj pojdem ponj in vam takoj sporočim. Pa še tisoč drugih slučajev je možnih: m<»rda ga ni bilo doma, ko je iprišlo pismo, morda ga pa še doslej ni čita.l. Vse se lahko prigodi.
(Dalje prihodnjič).
Sama prafriganost.
Držaivni agenti so poročali vladi, da so lastniki tovarn, ki izde-ituijejo anunioijo, dali vladi napačne podatke o d<>b*sčkih, ki so jih napravili. Vlada je v nevarnosti, da izgubi na ta način okrog 26 miljonov dolarjev na davkih. M'nogo tovarnarjev je zatajilo več kot ]K)lovico svote, ki bi morala biti vknjižena kot dobiček in za katero l>i se po pc&tavi moralo ptlačati 12 centov pri dolarju davita. Doibički teii tovarnarjev znašajo miljarde zad-nje leto in vziic te<mu no marajo plačati davka. Radi bi, da bi nosilo revno ljudstvo vse to breme novih in starih davkov. Po njihovem mnenju je .po pravici, da dobijo oni miljone, medtem ko mima revno ljudistvo drugega kakor dolžnosti in bremena.
Angleška vlada je dognala, da so razne parobrodne družbe v An-srliji napravile" miljone s tem, da so postavile razne nerabne pamike nazaj v službo na morju. Ti pamniki so bili nerabni in so tvorili nesprestano nevarnost za moštvo, ki se je voi^ilo ž njimi. Ko pa je angleška vlada dovolila visoke svote za pamike, ki bodo postavljeni v njeno službo, so dražbe in tudi privatni lastniki raznih slabih nerabnih ladij postavili iste na razpolago vladi in jih pošiljali ma morje tako dolgo, da so bile potopljene od podmorskih čolnov ali pa min. Potem so zahtevali odškodnino, katero jim je vlada tudi vedno morala izplačati, daSiravno že niso bile te ladje vredne ničesar.
Položaj na Danskem
Kodanj, Dansko, 5. julija. — Posebna komisija, ki je imela na lofiro preiskati živilske razmere, je dognala, da ima Danska za letos še dovolj živil.
Sramotno hišo sta vodila.
Iz Hibbinga, Minn.: S. Tabobki in Joe Dobrota se nahajata v o-k rajni ječi pod obdolikvijo, da
Ker se niso registrirali.
Iz Aurore. Minn., se poroča; Radi .neregistriranja so zaprti sledeči: G. Paul, Mile Btmčie, Mike Bun eič, A. Osame«, B. Linič, Joe Karakoš, E. Matonič, M. 3Iaiar, Steiaai Bončič, K. Mattson, V. Spring, F. Helstrom, D. Kundni-la, II. Rodelj in A. Nasiani, ki se nahajajo v ječi v Virginiji, Minu.
Iz Elbe, Minn.: Tukaj je bilo prijetih i oseb radi neregistrira-nja. in sic or: ilike Miskelin, To-nv Boldiski, V. Bioncl-ie, B. Naftič, Joe Kastelnič, Y. Virpič in li. Bi-ondič. Nahajajo se v ječi v Virginiji.
Iz Chishoima, 31 inn.: Lov na oKebe, ki se niso registrirale/ je nekoliko pojenjal; aretiran je bi i le eden, in sicer D. Dobee.
Smrtna nesreča v tovarni.
Vo-z električne žeJt^ni^e je skočil s tira v tovarni Virginia and Rainy Lake Co. v Virginiji, Minn.
Pri t«m je 'bil nsmrčen 181cten va-%*nrae Ueo. Lopatka, staaiujoč hj 302 Popular St.
Busko poslaništvo.
Washington, D. C.. 4. julija. — Ruska posebna misija, ki je bila narodni jrost. od 19. junija, preneha jutri kot taka in postane stalno rusko poslaništvo za Rusijo. Jutri bo načelnik misije Boris A. Bakhmetijev predložil predsedniku svoje listine, oVrisal pa bo še svojo polno oblast za podajanja.
Olani sedanje misije bodo v petek obiskali New York, kjer se že pripravlja velik sprejem.
Železni križ za v jetnike.
London, Anglija, 4. julija. — "Eexhange Telegraph" iz Amstcr-' dama poroča, da je nemški e^sar odredil, da bodo vsi vojni jetniki, ki se bodo t>o vojni mosrli skakati. da niso bili prostovoljno vjetl, dobili odlikovanje železnega križ-
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kaparl-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledlce, mazulji, revmatizem in druge
bolezni, uprasajte za nasvet Dr. Rosenthal a ' '	^^ A N
in povedal vam bo če ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni S zdravljenjem vam vrnem dva dolarja
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On žeU zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn AvePittsburgh, Pa.
Mtuwrlira w PitUborchu lms 20 lat. Uradne nrettedenako od 9. zjutraj do 5. po pol. Ob četrtkih is aobotmh od 9. zjutraj do & »večer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3: popoldne.
Govori ae iloreniko.	Ne zdravi po pod ti.	Iz rež i te in obdrži t« to objav 0
T
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom fiirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -»p
(Regiment po cesti gre	'" •
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -»r
(Divja rožica	IOC
E 3260 (Škrjanček poie žvrgoli 7r (Slišala sem ptičko pet' «3 C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vas rojak: XVAWPAJK, 466 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
QliAS NAKOPA^ 6. JUtu WT
deffije, najina tretja noč...
Vendar, kako lepega naredijo Move k a radoet. zadovoljnost in sreča! Kako kipi ljuba vi srce! Zdi se ti, da hočeš izliti vse svoje srce v drugo, hočeš, da bi bilo vse veselo, da bi se vse smejailo. In kako očarnjoča je ta rado-st! VTče-raj je bilo v uj-enih besedah toliko nežnosti, toliko dobrotijivosti v nje«em srcu . . Kako jc šla za menoj, kako se je laskala, kako je vzpodbujala in nežila raoje srce! 0. koliko koketstvia. od sireee! A jaz... Jaz som sprejemal vso za čisto zlato, mial3 sem, da oma.. .	|
Toda, za Hoga, kako sem mog»d to ničditi! Kako sem mogel biti tako dtep, ko je /e vse vzvi nekdo drugi, ko nii«-esar ni mojega: ko tiaposled vsa ta njena, nežnost, ujema skrb, njena ljub«Een... da, ljubezen do mene — ni bila nič dmgega, kakor radost, da kmalu »nide z drugim, želja, da bi navezala tudi meni svojo srečo? Ko njega ni bilo, ko sva čakala zaman, postala je ona čemerna, plašna, boječa. Vse njeno kreta-nge. vse njene liesede niso bile več tako lahke, šaljive, vesele,. In. čudno, — podvojila je svoje zanimanje zame, kakor da hoče instinktivno izliti name to, kar si je sama želela, za kar se je sama bala, ako se ne zgodi. Moja Nastenjka se jc tako bala, tako prestrašila, da je naposled menda spoznala, da jo ljuibim, in se ji je smilila moja uboga ljubezen. Ko smo nesrečni, čutimo močneje ljubezen drugih; čuvstvo se ne razbija, temveč združuje___
Prišel sem k njej s polnim srcem in jedva pričakoval »videnja. Tega pač nišam slutil, kaj bom sedaj čutil, nisem slutil, da se vse to ne konča tako. Ona je ajala rado«ti, pričakovala je odgovora. Odgovor ibil je on sam. Moral je priti, prihiteti na njen klic. Ona je prišla celo uro pred menoj. Iz-prva se je vsemu smejala, vsaki »noji besedi. Mislil sem začeti govoriti, a umolknil sem.
—	Ali veste, zakaj sem tako vesela? je dejala. — Zakaj vas vidim tako rada? Zakaj vas danes tako ljubim?
-- Zakaj? vprašal sem in sre* mi je zatrepetalo.
—	Ljubim vas zalo, ker ste niste Zaljubili v mene. Kdo drugi na vašem (mestu bi postal nemiren, vsiljeval bi se, vzdihoval, zbolel, a vi ste tako pridni!
Tu mi je tako stisnila roko, da sem malone zakričal, ter zasmeja-se je.
—- Bože! Kak prijatelj ste vi! začelia je čez trenutek prav resno.
—	Prav Bog mi je va« poslal! Kaj bi bilo z menoj, ako bi vas ne bilo sedaj z menoj? Kako nesebični ste vi! Kako dobro me ljubite! Ko se omažim, bova velika prijatelja, bolj nego bratje. Lju-|bila vas bom skoro tako kakor
jega...
V	tem trenutku sem postal zelo otožen; vendar nekaj takega ka-, kor smeh se je vzbudilo v mojem
srcu.
—	Vas je spreletelo, rek*d sem3
—	vi mislite in se bojite, da ne pride.
—	Kaj ae! odgovorila je. -• Če bi bila imanj srečna, bd menda začela plakati, ker ne verjamete in me karate. Sicer ste me pa pripravili do dolgih mislij; toda mislila bom poslej, sedaj vam pa pri anam, da govorite resnico. Da! Zdi se mi, kakor da nisem sama fvoja; vsa sem nekako v pričakovanju in se čutim nekako posebno dobro. A dovolj, pustimo čuv stva...	. t
V	tem treaotkn so se aa^jUj
Oba sva se stresla, ona je skoro zakričala. Sipustil sem njeno roko ki delal se, kakor da hoeem oditi. Toda varalk sva se: ta, Jii bil on.
—	Česa se bojite* Zakaj ste iz pustili mojo roko ? dejala je in podala mi jo zopet. — Kaj to; Srečava ga skupaj. Jaz želim, da bi videl tudi on, kako se ljubiva.
—	Kako se ljubiva ! sem zakričal.
"O, Nastenjka, Nastenjka!" mislil se*n. "Kako mnogo si povedala s temi besedami! Od take ljubezni, >fastenjka, znirzava dni gikrat srce in teži dušo. Kako si nlepa. Nastenjka! . . O, kako neznosen je včasih srečen človek' Toda a^ate se nisem mogel ujeziti!"
Naposled se je moje srce pre napolnilo.
—	Poslušajte, Nastenjka! zakričal sem. — Ali veste, kaj je bilo z menorj ves dan ?
—	No, kaj pa, kajf Povejte naglo! Zakaj ste doslej vedno molčali ?
—	Prvič, Nastenjka, ko sem izvršil vsa vaša naročila, oddal pi-(*mo, bil pri vaših dobrih ljudeh, potem — potem sem prišel domovin legel spat.
—	Nič več? prebila me je ona in zasmejafla se.
—	Da, skoro nič več, odgovoril sem, utrjujoč srce, ker moje oči so že izalivale neumne solze. — Zbudil sem se eno uro pred Jiaiii-irim svidenjem, a zdelo se <ma je, da nisem spal. Ne vem, kaj je bilo z menoj. .Šel sem, da bi vam povedal vse to, kakur da se mi je čas ustavil, kakor da je z onega časa na veke moralo ostati v imeni eno čuvstvo. en čut, k<akor da je morala trajati ena minuta, celo večnost in kakor da se mi je ustavilo vse življenje____Ko sem se
tfbndi-l, zdelo se mi je vse, da ;se mi vzbuja v spominu neki davno znan, sladek napev, kateri sem nekje proj slišal, a poeabil. Zdeio i se mi je, <ia si je iprasil vse življe-j nje iz moje duše, in šele sedaj...
I — Ah, Bože moj, Bože moj! (prebila me je Nastenjka. — Kaj I pa je to? Ja-z ne razumem niti besedi ee.
—	Ah, Nastenjka! Hotel sem vara nekako izraziti ta čudni utre, začel sem žalostnim glasom, v katerem se je skrivala nada, dasi zelo oddaljena.
—	Dovolj, nehajte, dovolj! dejala je in migom uganila, ta pti-čica! ,
Naenkrat je postala nekako nenavadno zgovorna, veseila, šaljiva. Prijela me je pod roko, smejala se„ hotela, da bi se smejal tudi jaz, in vsaka moja zmešana beseda se je odzvala v njej ^ glasnim, doilgim smehom... Začel sem se jeziti, zato je brzo nehala ko-ketovati.
—	Poslušajte, začela je, — jaz sem pa nekoliko nevoljna, da se miste zaljubili v mene. Potem pa ganite takega človeka! Vendar pa, neganljivi gospod, pohvaliti me pač morete, da sem tako pri-prosta. Povem vam čisto vse, čisto vse, naj mi šine v glavo še taka neumnost.
—	Cojte! Enajsti ura menda, rekel sem, ko je zndonei udarec evona od oddaljenega mestnega stolpa.
Ona se je ustalila, nehala smejati se in začela šteti.
—	Da, enajsta, rekla je naposled s plašnim, neodločnim glasom.
Jaz sem se takoj kesal, da som jo prestrašil, ko sein jo pripravil, da je štela ure. Začela se mi je smiliti, m vedel nisem, kako bi popravil pogresek. Začel sem jo fco-jlafitt, iskati vzrok njegove odsot-jyft pmrJjuU Mame vzroke in
LOV KO 0--=H@
podp. društvo svete Barbare -- ^mr -
IS	E1
SA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE ™itl
Bedel: FOREST CITY, PA.
ImUirifMi dm ti. Januarja 1*2 t drtavl Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Pradaadnlk: F. S. TAUCHER, «74 Ahnj At«., Rock Sprlnga,
Podpredsednik : JAKOB nOLENC, box 181, Brou^hton, Pa. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. box 647, Forest City, Pa. Pondtal tajnik: AVGUST OOSTlAA. box 210, Forest City. Pa. Blacajnik: JOSIP MARINČIČ, 580G St Clair Are., Cleveland, Oblo.
blasajnifc: ANT. HOC1IEVAR, RFD. Na 2, box 11%, Bridgeport
E H 8
NADZORNI ODBOR:
Pradmtfofk nad« odbora: JOSIP PETERXEL, bor 9G, WUlolk, Pa.
1. nadaornik: JERNEJ HAFNER, box 05, Burdine, Pa. t. MdMnlk: IVAN CRoSEU. 885 E. KTTth St. Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik pan*. odbora: MARTIN OBREŽAV. box 72, E. Mineral Kana L porotnik: FKAXC TEROPClC, R F. D. Na 3, bor 14«, Fort Smith, Ark.
t. poraCnlk: JOSIP GOLOB, 1®1« So. 14tb St^ Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. ORAHEK, 84.1 Fl. Oblo »C. PlttsbarcU, Pa.
Urada« f!a«!lo: -GLAS NARODA". 82 Cortlandt St. New York. H. X.
On Jena drufttva. odroma njih nradnlkl ao naprofieni pottljatl vse do. direktno na rtavnega UJnlka in nikakor dragega. Denar na j se pa po
Ulja Mi .BO pocua portnlli. ek*prwom» ali banCnUi denarnih nakaznic, nlka kar pa ne potom priratnih *ekov. na naslov: Frank Pavlov««. Farmer* A Miner* National Rank. Forest City, Pa.
* »lučaja, da of«xijo druAvenl tajniki prt poroMllb farnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenndoma naznanijo nradu glav. tajnika, da "amora napako popraviti.
»ERSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
20
(Nadaljevanje).
Moj .tans. - Moj mož' - je ponovila nesrcčnica m pogleda a , -k , ^enkrat j, p, bridko zajokala in govorila med j<v kom. Alrtv,. »rtv. vsi so mrtvi.... vsi leže v krvavem *ro-L	l ~ Je V"kk,ul11 ""»"»ki-at «n Penila kvttku. — Voda
h U ZM ' * nUP K° ~ * E,hard	Poi^vil iz vode. je
hA Med .n ,„ m „ne| razklane fflave. - 1„ smejal se .je. smejal.
- Ravno vsled te^a smeha sem zblaznela.
»wm.. 10 je v naroi'-je m j« prit«.*! k sebi. _ Ona je nepresta no hlHa. «, je pa prt .rvefc, anj« svoje duie prisegi, da bo ščita do
k<M>!j" V to	* tako strastno ljubil in vsled
kalerega j^pnMal n^reeci /a cclo svoje življenje.
Ko se je zdanilo, je pri^l čolnu naproti pa mik "Van Buren*
,n - «■i«
15.
aANDEROVI NAČRTI, — STARI LIVELY.
r «-as, s0 se vračali možje proti domu. — Mulat Dan je ležal B^nre,,nr,»o. sarro. ee je konj malo iiapak stopil, je bolestno vzdibnil rr»*oda so (HMebno težko čakale žeuuske.
Lively! - Xa bwjo voljo! — je vzkliknila starka. — Kje ao «rsta •• -- Kje je ostal ( ook in James? - I„ krvav si? __ Kaj je Zjrodilo?
Kje sta .Tames it, Mr. HawsT — *ta vpraševali Mrs. Dav-ton nt Aifela.
Vprašanj je hiln toliko, da siaree ni mogel sproti odjrmarjati. ha/al je % roko nazaj in jrovoril: - Saj ie ni mrtev.
Za božjo voljo, kdo m mrtev T — James?_Cook!
N enotnost - se je razjezil starec. — Mulat. — Tat, ki je kra-
v	— ^ *	"m« pa z<frravi in nepoškodovani.
— Moj Hojr. kako >ino se prestrašili.
Zdaj pa le hitro. — Takoj po zdravnika Monroe.
Pastir Je ^.-kel proti him. v kateri je stanoval pad ar Monroe.
Pol ure po/ftej* je /e obve*al doktor Honroe Mulat« rano —
Ji.tiidj.- so se htli k malo potolažili. samo Sander je hil v velikih skrbeh.
Kaj Iht. «-e p* mulat izda? ~ Ve,"- let je bil na otoku in pozna ^ . lan.- roiMTske .fružine. — je. da ffa veže jrrozna prisega, toda v urah < uupa m na pracru smrti S4> eiovek ne briga veliko za ob-Ijuhe in priseg kater»- je napravil v življenju.
Žensk, sta se žareli pripravljati na odhod. — Konji so bili že o-Msilm, samo Hawes se je še miki H v sobi, kjer je ležal bolnik. — Dr. Al on r oe je odprl svojo torbo, privlekel iz nje vsakovrstne nože in ža-«re ter veliko množino malih stekleni«, ki je pa vsaka vsebovala <iru-pra-eno tekočino.
—	Gospod zdravnik, kaj je v tej steklenici? — je vprašal Safider.
Zdravnik je pogledal in odvrnil:
—	Pazite, nikar ne odpirajte. — Arzenik je v nji.
—	Kaj je (»a v tem mehurju T
—	To je mandeljnova kislina. — To je najstrašnejši strup, kai jih imam seboj.
—	Mandeljnova kislina je gotovo najhujši strup? — je vprašal Sander radovedno.
—	Seveda, to je najstramieje sredstvo. — Nobena živa stvar se mu ne more vstavljati.
—	Ali bi eiovek hitro umrl, če bi zavžil ta strup?
Prosim vas, d en it e mehur nazaj v torbo — je vzkliknil actr&v jnik skoraj jezno. — Takoj, da ae ne pripeti kaka nesreča.
Sander je položil mehur na polico.
—	Tako — je rekel Monroe — ko je preiskušl žago — po MuJato-vi nogi sem že dolgo rasa hrepenel. — Nekoč sem jo hotel odrezati Daytonovemu služabniku, toda Dayton mi ni dovolil.
Stopil je k nezavestnemu, položil je orodja na stol in ga začei
—	Seveda. — Zdaj sope čisto pravilno in tudi žila mu bije pravilno. — Če bi umrl, bi najrajše vsega vzel seboj> tako se bom mora« zadovoljiti pa samo z nogo. — Kaj zato, če mu odrežem eno nogo ? — Saj mu bosta ostali še dve roki. — In dve roki sta zamorcu, čist o dovolj. — Zlodja, zdaj sem pa pozabil deščice doma. — No, v gozdu se ho že kaj dobilo. — Prosim vas, ostanite par trenutkov p^i ranjencu.
Komaj je izginil zdravnik iz sobe, je vzel Sander s police mehur in ga stisnil v levi pesti. •
Zatem je napravil z nožem malo luknjo v mehurju.
—	Vode! — je zastokal Mulat. — To je bila prva beseda, ki jo je izpregovoril.
Samder je zaklel, ker se je ravno v tem trenutku vrnil zdravnik.
—	Hudiča! — je rekel zdravnik in pogledal ranjenca. — Saj je •'•isto pri zavesti. — Gleda in globoko sope. — Moei se mu vracaja. -Xe bo drugače. — Samo z nogo se bom moral zadovoljiti.
—Vode! — je vzkliknil nesrečnik . — Gorim! — Vse bom priznal____vse____
Naenkrat se je zdravnik obrnil in je začel vohati po zraku.
—	Hudiča! — Mandeljeva kislina!.— Gotovo ste se toliko časa
i pral i z mehurjem, da ste ga prebili. — Prokleto, saj pravim____No,
dobro go«pod Cook, da ste prišli. — Ta fant pravi, da bi rad nekaj Tiovedal.
—	Ali še živi? — je vprašal Cook. — Ali je govoril?
—	Malo še živi, raaJo živi, pa vseeno.
—	Slabo mi je, slabo — jc šepetal nesrečnež. — Glava, o moji. glava! t
—	Da, rana je nevarna. — Ona na fflavi je še hujša ko ona na
nogi. — Sicer imajo raulati debele lobanje, pa vendar____Prosim,
vprašajte ga, kaj hoee, kajti jaz nimam veliko časa.
—	Mojster Cook — je zacepetal Mulat — jaz vas že ml prej po-/.nam. — Vi ste dobri. — Ali mi boste napravili malo uslugo, če vam bom vse priznal?
—	Le govori, Dan, — jc rekel Cook in mu dal kozarec vode. — Če boš pov -dal vse kar se je zgodilo, da ti dam častno besedo, da boš ;>ro<*t- — Kazni si dovolj prestal s svojimi ranami.
—	Oni mož — je jecal mulat :n kazal na zdravnika — mi hoče odrezati no?o.
—	Ne, tega ne bo storil — ga j«' potolažil Cook, — častno besedo ti dam da ne. — Niti noža niti žage ne bo položil na rano.
—	Mr. <Y*>k — je odvrnil zdravnik — nikar ne obljnfoujte preveč. — Kaj takega sploh ne smete objubiti. — Kar se bo izvršilo, se »o izvršilo v imenu znanosti. — Sieer pa zamorce, kaj pa je zaino-
rf-e ? —
(Daljo prihodnjič).
Koža podgan se uporablja. {
V	Franciji so price!i uporabljati kuzo podsian za kožuhovmo. Ker so podgane v strelskih zako-pih velika nadlega vojakom, plc-•a vlada za vsako ubito pod'gano po en su nagrade (1 su je 5 centi-mov, nekaj manj kot naš cent). Vojaki porabljajo svoj prejsti čas za lov na podgane ter rabijo mnogi pri tem celo pse terierje. Krzna rji pa so začeli izrabljati to priložnost in predelujejo kožo podgan za kožuhovioo.
Vse mora delati.
V	West Virginiji je bila sprejeta postava, po kateri je primo-rana vsaka ost ha, ida dela naj-.naiij :J6 ur na teden. Izvzeti niso niti bogati. Policija po mestih kakor po deželi gleda na to, da ne postopa nobena oseba brez dela. Dotični, ki se pregreši zoper to postavo, zapade kazni od $100 na prej. ali pa v zapor pri težkem Jelu. Posebno strogo se postopa z naznimi profesionalnimi postopači, ki niso navajeni na stanovitno delo.
Konjsko meso. Harrisburg, 5. julija. — Governed Brumbaugh je danes odobril predlogo, ki določa, da se sme u-porabljati konjsko meso za živila.
Chicago, 111., 5. julija. — Iz zanesljivega vira se je dozalo, da ne bo še tako kmalo zmanjkalo svinjskega mesa. Zaloge svinjskega mesa so za šestnajst miljonov funtov večje kot so bile lansko leto ob istem času.
Japonska se noče vmešavati v kitajske zadeve. Tokio, Japonsko, 4. julija. — Po sebno poročilo iz Pekinga pravi, da je general Čang-Hsun vprašal japonskega poslanika barona Ha. jaši. ako bo Japonska podpirala Kitajsko v tem, da se zopet vsta-novi monarhija. Poslanik je odgovoril. da se Japonska ne bo vmešavala v notranje zadeve Kitajske.
Iščem svojo sorodnike, ol katerih se jih največ nahaja v Cleve-landu, Ohio. Prosim jih, da mi pišejo. — Anton Metlika, pri-gioniero di guerra, Aquila, Abruzzi, Italia.	(5-7—7)
HARMONIKE
bodla! kakršnekoli nato ladelnjea ta popravljam po najnlžjin cenah, a <3o< lo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aeaa ia nad 18 tet tukaj v tem poaln ln aedaj v svojem lastnem domu. V popravek rsamea kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln ka-korSno kdo zahteva, bres a><iiljnHi vprafianj.
JOHN WENZEL, W17 East CSnd St- Cleveland. Qftfe
Kje je moj mož JOHN MODER? Prišla sva 9. marca iz Brook-Ivna, N. V., v Cleveland, O., »n se nastanila na 1297 K. 55. St., kjer me je zapustil z otrokom 30. marca. Cula sem, da se neha ja v Detroitu, Miclu, ali pa v Duluthu, Minn. V Detroitu ima sestre. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00, ali naj sc pa sam oglasi. — Mrs. Mary Moder, 6226 Carl Ave., Cleveland, O., ali par Joseph Spacepnn, 6226 Carl Avenne Cleveland, Ohio. ((5.7—7)
naznanilo!
Cenjenim roj&k&m t državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nu zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki jo pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" m izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti žc večkrat prepotoval države, v ! katerih so naši rojaki naseljeni in ! je povsod dobro poznan. — Upati j je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima i pokvarjeno levo roko.
Dr. LORENZc
Jas sem edini rafi Specialist moSkllk Pittsbnrgbn, Pa.
aaiaaaaaaiaiia^^
CENIK KNJIG 1
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 COBTLANDT ST., NEW YORK, N. 7.
Uradna ara:- dnevno od i. do-i poldne do & ure »tete. Y pst-IkUi od 0. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LOBENZ,

pocCni knjigi I
vnnov aeralkns nglaikl tnlaml
derkvena s^dovtaa	h.T0
Hitri računar	—.40
Poljedelstvo	sUO
Badjereja v pogoroflM	fcJI Btov.-siiftUil la angl slov,
slovar	9LN
Trtna ni la trtonja
Umna BHaorata	»^-SO
Umni kletar	taJO
Gmni kmetovalss	«J0 Veliki ■linisirtii ■■slini
tolmsi	M0
rsnfiak lastiti	t=Ji
UIATMI IN KAZNI DHMB DUMB:
DoU a mdOtm	^JD
r——t1 mala Jtposks	i 9 Isldor, pobotal kmet
Is rajaiDi stanov (p—Ins)	t—M
Jama aad Dobrne	JO
JamnO	mIO
Joan Miserla	fL00
Jul bana Taca	—M
KraljUHa ariu	i»J0
Korejska brata	mM
O^Jottkl^
nhii ie'lslta****1* 9tmm
Sodjataa ■isnilnUJi	mM Btaalsr ▼ Afrfld
TisMtal la lUsMaa	» f-v»
Tjstatt aapOsU
Zlatokopi
Zlatarjevo tfato	fLOS
Življenje aa avstr. dvora ali Smrt e—srjevlfla Radoita (Tea, ■edlla v Msvarllaffa)	■*!»
Strah na Sokolskem sradn
100 zvn.	$6.00
▼ eakvl kraj ^ifrf	—Tt
Zaklad kopftevalca s sritaji	kU
Ena sama kaplja dntfla	mJI
Grob v svetilniku	^U
Gospa a ksnarsktm brfljaatom	Mil
KakojovjeU Jacka rasps rafa	»II
Pisali	ajf
dnoat po	snji
■tel rttkal. mali * mmj*
■■n mum
BflntasOi diflav mali	«Ui
nBU	r=*M
Avitea-Ttil!Jama a vejaa ssapa	»JI
JJJJ"	tsOj
Ji ataT ^ mS
ZstaljsTldl: Now Tort. Potoni
OMo, PIMISUS, Mta^tal
Wlirns^ Wyosstag la Wart
laMptaMl	hS
^sfjs^-IT
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda'* je: za celo let" $3.50, za pol leta $2.00 in za Četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. Ban Franeisro, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Jx>nis AndolSek in Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Colo, in okolica: Lonl, Costello. Somerset, Colo.: Matb. Kernelj. Clinton. IncL: Lambert BoLskar. . Indianapolis. Ind.: Alois Hudman. Aurora, I1L: Martin Jurkas in" Jernej B. Verbtč.
Chicago. I1L: Jos, Bostič, Jos. Bllsh in Frank Jnrjovee. Depne. m. in okolica: A. Mežnarlch. Joliet,' 11L: Frank Bambich. Antoj Bambich, Frank Lanrich, A. Oberst&t in John ZaieteL
La Salle. IIL: Matija Komp. Livingston. DL: Mik Cirar. Nokonis. IIL in akotiea: Math. Galshek
North Chieaso, DL in okolica: Anton Kohal in Math. Ogrin. So. CUogt, DL: Frank Černe. Springfield, DL: Matija BarborlC. Waokegan, DL in okolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank BeUsnik. Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin. Kans.: Frank Leakovec. Frantenae. Kan. ia skeHca: Rok Firm in Frank Kernc.
Kansas City, Kam.: Geo. Bajnk tn Peter Schneller. MineraL Kana.: Frank Ancofitin. Riago, Kans.: Mike FencU. KitzmiUer. Md. hi ekeUca: tank Vodopivec.
Bailie. Mich.: M. D. Likovich. Cslisniil, Meh. In ehoHca: M. F. Kobe. Martin Bade in Pavel a^flttr Dctntt, IDch.: Jos. Glaskh. Nahllp^ Meh. la T^iTra Im Kotalaa. __
Pegiahm Zm^y*^**** ***
Jos. J. Peahel, Anton Poljanec in Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Govfe in Jur»j Kotna.
Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing. Minn.: Ivan Pouie. Kitrviile, Minn, in okoUca: Joe
Adamich.
McKinley. Minn, in okoli ca: Fr. Boje New Dulnth, Minn.: John Jerina. SartelL Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petrieh.
Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. ITrlch. Roundup, Mont.: TomaS Paniln. Dawson, N. Met.: Mike Krivec Gowanda, N. ¥,: Karl SternL5a. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton, 0. in okollca: Math. Kramar.
Bridgeport. O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik tn John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser. Jakob Debevc, Chas. Karlinger,' J. Marinčič, Frank Meh, John Prostor in Jakob Resnlk.
Lorain, 0. in okolica: Frank Anzel
Louis Balant In J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Younpttown, 0.: Anton KikelJ.
Oregon City,Orej.: M. Justin in 7. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Beaemer. Pa.: Louis Hribar. Broaghton, Pa m okoUca: Anton Ipavec.
Bardine, Pa. in okolica: John
Dpmsar.
Canonsburg, Pa.: John Koklieh. CeeiL Pa. in okolica: Mike Kot-evar.
Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovansek In Jos. Turk.
Oaridge, Pa.: Anton .Terlna In Anton Kozoglov. Dunlo. Pa. in okoBea: Joseph Snn.»r. Export. Pa.: Lonis Snpančič in Fr Trebets.
Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Frank Leben In K. Zalar. FareU, Pa.: Anton Valentinčič, Greensburg. Pa. in okoUca: Fran£ Novak.
Hostetter, Pa.- in okoUca: Frank Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja i.i John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik,
Manor, Pa. in okoUca: Fr. Demšar. Moon Run, Pa.: Frank Mac«k in Fr PodmilSek.
Pittsburgh, Pa. in okoUca: U. R. Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Mat., I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Beading, Pa. in okoUca: Fr. Špohur. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hi en. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Fran* Sclilfrer.
Tyre, Pa. in okoUca: AloLs Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WiUock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoUca: J. Ka-itelic. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta.
Davis, W. Va. in okoUca: Johj
Brosieh in John TavZelJ. Thomas, W. Va. in okoUca: 1
Korenchan.
Milwaukee. Wis.: Aug. Collander i Josip Tcatnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martha Kos, John Stampfel in Heronin Svetliu.
West AIUs, Wis.: Anton Demšar in Frank Skok.
Bock Springs, Wyo.: Frank Fortuua. A Justin, Valentin Mardna in Val Stelich.
Kje je Washington?
NA PRODAJ
je 180 akrov obsegajoča farma z vsem gospodarskim poslopjem in drugo opremo. Za nadaljtna pojasnila se obrnite na lastnika: Andrew Pnch, Millston, Jackson Co., Wis.
Iščem svojega svaka JURIJA BEVK, rodom iz Požarnico, občina Plesče, Gorski kotar, Ča-bar. Pred 15. meseci sva Ml a skupaj v Reyviile v Louisiani in zdaj ne vem, kje se nahaja. Zato pro«im prijatelje m znanca. če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Math, ffaaparac, Box 208, Custer City, Pa.	(3-S--7)
IŠČE SE MOŽE
za delati v iLsnjarni. Do-bra plača, stalno dedo.
C. Moensch Sons Company, (1-°—4 v d) Gowanda, N. Y.
Iščem svoja prijatelja JOSIPA JESEUXIK, podomače PUŽE, in JOSIPA WIDERWOHL iz Drage. Oba prosim, da se mi eim prej javita. — Ed. R. Turk, P. O. Box 144, Lyons, Ga. (3-17—7)
POZOR ROJAKI
ki—t —ti ta dotal taja kakor t*dl
rtn asa* fenija omm. hhIiIIm v ni data b#-■ ill i odrtt—Kdor H mta »štrlim trm. msilBtaba mm nafti sa M*W. Plitu takoj p* trnak. ki aa tatad t~Uimn sMtoaal. . —' »sajKOLEPAR m loto 1917 MM* aka aail|«to 4 Mote n »attain*.
JAKOB WAHdld,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
DOCTOR KOLER
«3« PKNN ATI,	PITTSBUBGH. PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
xdravaik. ipMiali.t v Pitt*
POMhoia moika xmoiaoat. aa __P^j*« ia» tmb fc bom »opt porroll.
^IT^« " krif« inlSt^^h todl pri n***«* ki • Uradna unz od 9 do S, Ob nadaljab od t. do 3.
Veliki vojni atlas
▼ojdttqoah se »evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov,; ]
GENA SAMO .25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60. TOLIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAt-MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGR8KE Z ITALIJO. — GENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Sbyenic Publishing Company
Hew York, N. Y,
• . _ QT^US NARODA^ 6? ŠVl*. 1911