tal. 201.
o Ljubllanl, u ponedeljek, dne 3. septembra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti:
j.3 celo leto naprej K 26-— za pol leta
za četrt leta za en mesec
13 -650 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol lela „
za četrt leta za en mesec
5' — 1-70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——_ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Tretji slovenski knlolišKi shod.
Socialna izobrazba.
Govoril na drugem slavnostnem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda dr. A. B r e c e 1 j.
Naš moderni vek je vek nesoglasja, protislovij in vprašanj.
Po vsi pravici se ponaša s čudovitim in nepričakovanim napredkom v vedi, tehnika in umetnosti.
Moderna veda je razširila in poglobila znanje do neznanske popolnosti. A malone vse to nepregledno znanje se nanaša na zunanji, tvarni svet. Notranji, duševni svet je pa zanemarila skoraj popolnoma, da, celo omalo-važila iu zavrgla je trdno stoječe pridobitve, ki jih je priboril človeški um tekom stoletij.
Na podlagi teli tako razvitih naravoslovnih ved je vstvarila moderna tehnika čuda. Odkrila je tajne prirodne moči, izsledila skrite naravne zaklade, ukrotila malone vse elemente in pričarala v človekovo last bogastvo, ki bi zadoščalo v obiJni meri za vse milijone človeštva.
Z naglimi koraki napredovale so tudi vse stroke umetnosti v modernem veku. Koliko umotvorov stvarja neprenehoma vsaka umetnost, ki postaja vsled izpopolnjene pomnože-valne tehnike duševna last najširših ljudskih slojev.
In vendar vlada navzlic blesteči kulturi v modernem človeštvu beda, grozna gmotna in duševna beda.
Krščanstvo je odpravilo suženjstvo poganskih narodov. V imenu gospodarske in politične svobode je vpregel moderni pagani-zem v obliki kapitalizma najvažnejše in najštevilnejše stanove v suženjski jarem, ki je trši, krutejši in brezsrčnejši od poganskega.
Nenasiten pohlep, medsebojno nezaupanje med državami in pa barbarsko načelo, da je surova moč pravica, nam vzdržuje oboroženi mir, kj piie modernim državam in narodom srčno kri.
Ni več tistih velikih nadlog, kakor kuge in lakote; moderna veda in tehnika sta jih zatrli. A več ljudstva kot vse kuge in lakote skupaj pomori jetika, prava družabna bolezen, kot nujna posledica polaganega, kroničnega stradanja in druzega nedostajanja zadostnih življenskih sredstev.
Še hujša in britkejša je duševna beda in iz nje izvirajoče morje vsakovrstnega zla.
Moderni človek ve in zna mnogo, sila mnogo v primeri s srednjeveškim ali staro-veškim človekom, dasi je njegovo znanje bolj enciklopedično in površno kot urejeno in vtemeljeno. A kar bi moral najbolje vedeti, kar je zanj najbolj važno in zanimivo, tega
ne ve in noče vedeti. Moderni človek se ne zaveda ali vsaj ne upošteva svojega poko-lenja, svojega stališča v stvarstvu, svojega posmrtnega namena; ne pozna ne dolžnosti do sebe, ne do Boga, ne do bližnjega. Življenje mu velja toliko, kolikor mu da.ie naslade in vžitka.
Ali naj se odreče nasladi, ako tudi s tem trajno vniči blagostanje in srečo bližnjikovo, ako mu ne grozi zato občutna kazen? Zakaj ne bi izkoriščal druzih ljudi, ki se ne morejo ali ne znajo braniti? Ako nc more sam iz lastne moči premagati ovir ki mu branijo neomejeno vživanje, druži se z druzimi, da stre in vniči vse, kar sc protivi njegovemu nebrzdanemu pohlepu.
Kakor posameznik v malem ravna družba v velikem. Brez ozira na pravičnost izkorišča večja in močnejša država manjšo in šibkejšo, velik in mogočen narod neusmiljeno tlači manjšega v svoje sebične namene. Ta stan vničuje druzega, celo med posamezniki enega in istega stanu vlada »prosta tekma«, t. j. postavno dovoljeno ropanje gospodarsko, telesno in duševno šibkejših tovarišev, 'i a podla in brezobzirna pohlepnost se je prikradla celo v svetišče družine, hoteč človeški družbi razrušiti osnovno družabno prvino!
Da ni že povsod prišlo do skrajnih, ravnokar označenih posledic, do popolnega poloma človeške družbe in neomejene raz-brzdanosti posameznikov, ima največ zaslug ne še povsod izumrla veljava kulturnih načel prejšnje dobe in pa zdravo jedro v človeku in človeštvu, ki se ne da trajno in splošno zastrupiti ali vničiti.
Vendar je stanje človeštva, zlasti v kulturnih državah tako neznosno, da stoji v ospredju, gostemu roju raznih vprašanj kot najbolj pereče in najbolj nujno, družabno vprašanje, vprašanje, kako preosnovati iu preurediti človeško družbo, da bo imel vsak posameznik in pa vsak drugi družabni del v ob-čeveljavnem družabnem redu vtemeljen in zagotovljen dostojen in zadovoljiv obstanek.
Kako povoljno rešiti to vprašanje vseh vprašanj ?
Za odgovor vprašajmo najprej zgodo, vino, saj je veljala tisočletja za učiteljico življenja, dasi je v modernem veku izgubila svoj vpliv, ker moderniki hodijo po življenjsko modrost v šolo k moneram, izumrlim pol kuščarjem pol ptičem ali po moralna načela v kemijo in fiziko.
Zgodovina nam opisuje davne dobe, naši za las podobne. Zunaj blišči in lesk, slava in mogočnost, znotraj pohlep in krivica, beda in stok. Vzroki isti kot dandanes. Moč je stala pred pravico. Posamezniki so živeli udobno in razkošno življenje, ki se jim je celo gabilo radi duševne praznote; ogromna večina ljudstva je pa ječala v sponah gmotnega in duševnega robstva.
Zginili so že stebri človeške družbe, ko
je nastopilo krščanstvo. Zahtevalo jc mnogo, zelo mnogo: zatajevanje samega sebe, obetalo pa malo, sila tnalo, samo srečno posmrtno življenje, ki se je le malokomu o njem sanjalo. A izpopolnilo je neskončno več.
Kamor jc prodrlo in kjer so jc vsprejeli z odprtim srcem in dobro voljo, je izpreme-nilo obličje sveta in uvedlo vzoren družabni red. Vrnilo je človeštvu dostojanstvo, ker jc povsod odpravilo sramotno suženjstvo in povzdignilo čast ženstvu, ukrotilo in omikaio divje narode, zenačilo razliko med velikašem ir. siromakom, lajšalo telesno bedo z nezaslišanimi dobrodelnimi ustanovami, širilo omiko z vsakovrstnimi izobraževališči, or-ganizovalo ljudstvo po stanovih.
Zgodovina srednjega veka je zlata knjiga katoliške ccrkve, en sam in veličasten slavo-spev njenemu delovanju.
Vzcvela je veda in umetnost, obrt in trgovina, blagostanje ie rastio povsod. Celo kmet, tedaj najnižji stan, nam je izza tistih časov zapustil prislovico: Pod krivo palico (pod cerkveno posvetno oblastjo) je dobro bivati. Kako tudi ne, saj takrat so, držeč se krščanskih načel, pomagali vsi enemu, vsak vsem. Ni bilo razprtij in sovraštva med stanovi, ue divje tekme med posamezniki, vladala jc neka zadovoljnost v življenju, kakršne zastonj iščemo v današnjem veku.
Srednjeveški človek ie bil sam na sebi organizovan, vse svoje mišljenje in delovanje je imel urejeno in v soglasju z verskim prepričanjem. Kot veren krščan je umerjal iu urejal svoje pozemsko delovanje z ozirom na svoj glavni smoter, ki ga je pričakoval po smrti. Najprej Bogu, kar je božjega, ljudem pa po božji zapovedi, kar sebi. Kjer so bila ta pjačela občeveljavna v zasebnem in javnem življenju, ni moglo priti do večjega iu trajnega nesoglasja v nobenem družabnem organizmu.
Zgodovina nam vestno pripoveduje dalje, kako in zakaj jc propadlo sedanje blagostanje.
Soglasje v javnem in zasebnem življenju je zrušil Luter, hoteč osvoboditi sebe in človeštvo vezi, ki so ga družile s papežem in cerkvijo. Izpodbil je avktoriteto papeževo in učeče cerkve, a s tem izpodmakni! temelj krščanstvu. Dosledno v Lutrovcm duhu je nekaj stoletij za njim Voltaire javno zavrgel Kristusa in krščanstvo, kmalu za tem pa Proudhon Boga in vsako vero. Te zmote so zašle po izobražencih v ljudstvo. Ako ni Boga nc veljajo njegove zapovedi. Človek se je začutil svobodnega v svojem mišljenju in de-vladalo je geslo: vsak sme, kar more.
Dosledni potomci Lutrovega čistega evangelija so anarhisti, ki zametajo vsako avktoriteto in dosledno tudi vsako družbo. Katoličana so osvobodili v kristjana, kristjana v človeka, a človeka, ki je vendar družabno bitje, hočejo ponižati v žival , ki se vsaka sama zase potika po zem.ii. Ker je ta zmota
tako protislovna človeški naravi, anarhizem m in ne bo mogel dobiti trdnih tal v človeški družbi.
Bogoslovno-vcrske zmote je sprejela in zagovarjala veda, ker je zlasti humanistično nadahnjenim učenjakom zelo prijal nauk o svobodi, ki jim je nudila nebrzdano, epiku-rejsko življenje.
Ze prej so katoliški učenjaki, ponajveč redovniki, zelo temeljito proučevali prirodo in stvarni svet ter tako položili temelje našemu modernemu prirodoznanstvu, toda glavni predmet proučevanja jim je bil človek in njegova duša. Njih duševni pogled se je obračal navzgor!
Cerkve, Boga in vere osvobojeni učenjaki niso imeli več zanimanja za duševni svet, pozabili so celo svojo dušo, jo utajili in sc za-globili v opazovanje iu proučevanje tvarnega sveta. Omamljena od vspehov raziskavama pri rodnih pojavov se je veda tako izpozabila, da je zanikala ves netvarni svet. Materialrzem je zavladal celo v modroslovju. vedi vseh ved.
Iz verske svobode se .ie rodila filozofska svoboda, iz obeh politiška in gospodarska. Vsakdo sme v imenu svobode, kar more! Z načelom te neomejene svobode je bil odpravljen temelj vsaki družabni organizaciji, samopašna sebičnost je zavladala nad krščansko ljubeznijo do bližnjika, moč nad pravico.
Posledice teh osodepolnih zmot so bile zato tako pogubne, ker so se duševno in gmotno krepkejši posamezniki polastili vseh važnejših pridobitev tehnike. Neorganizovano v kosce razbito in zmrvljeno ljudstvo ni imelo opore proti političnim in gospodarskim izkoriščevalcem. Završal je vsepovsod divji boj v človeški družbi; posledice vidimo in čutimo.
Vidimo iu čutimo pa tudi, kako se človeška duša z vso silo upira temu nesoglasju med dejanskimi razmerami in zahtevami človeškega uma in srca, kako željno išče potov in sredstev, da zavlada soglasje v družbi in posameznikovi duši.
S tem pregledom je pravzaprav rešeno stavljeno vprašanje, kako preosnovati družabno življenje; zgodovina govori dovolj jasno in glasno.
Toda, ugovarjal bi kdo, kolo časa se ne zavrti nazaj! Kaj hočemo obrtnike tlačiti v srednjeveške cehe, kmete vpreči v fevdalni jarem, vseučilišča spraviti pod redovniške halje?
Brez odgovora na ugovor pojdimo v posvete k najmodernejšim vedam, k socialni ekonomiki in higieni, ki sta obe vzrasli v najslabših, ker individualističnih, antisocialnih tradicijah.
Socialna ekonomika (navadno jc imenujemo narodno gospodarstvo) jc veda, ki raziskuje oblike javnega gospodarstva, njih raz-
l i m it.
Skrivnosten umoru dolini Bascombe.
Angleški spisal C. Doyle.
(Dalje.)
Prebravši to poročilo sem položil časopis na stran.
»Kakor razvidim,« dejal sem Hohnesu, »posledica tega zaslišanja ne bode ravno ugodna za mladega Mc. Carthyja. Sodnik se — in to po pravici — sklicuje na nesoglasje v izpovedi, da je oče sina klical, ne da bi ga bil poprej videl; zlasti pa, ker sc je obtoženec branil povedati, kaj sta govorila z očetom. Čudna je tudi zadnja beseda umirajočega. Vse to priča odločno proti mladeniču.«
Holmes se je potihoma smejal in se naslonil na blazino.
»Ti in preiskovalni sodnik sta sc trudila, da bi zasledila v zagovoru mladega moža najhujše točke. Opazil pa nisi, da sta ga smatrala oba deloma kot preveč, deloma premalo bistroumnega. Premalo, če sta menila, da ni bil v stanu izmisliti si kakega povoda prepiru, s čemur bi si bil pridobil naklonjenost sodnikov; preveč zopet, če sta mislila, da bi si bil kar tja v en dan izmislil pripovedko o izginolem plašču. Ne, dragi Watson, jaz pre-
sojam vso stvar s čisto drugega stališča ter pravim, da jc vse, kar govori mladi mož -resnica. Videli bomo, v koliko bom imel jaz prav. Ne rečem več besedice o tem, dokler ne bomo tam, kamor smo namenjeni. V dvajsetih minutah bomo v Swindonu.«
Malo pred četrto uro sva dospela v prijazno mestece Ross, kjer naju je pričakoval na kolodvoru velik mož, suhega obraza in visokega čela, izpod katerega je živahno gledalo dvoje pretkanih oči. Četudi jc bil ogrnjen v svetlorjav potni plašč za dež in imel obute visoke škornje, spoznal sem na prvi hip znanega londonskega detektiva Lestradeja. Peljali smo se v gostilno, kjer je bila za naju že naročena soba.
»Zdolaj čaka pripravljen voz,« dejal je Lestrade, ko smo sedeli pri čašr čaja; »znana mi je vaša gorečnost, zato sem vedel, da nc bodete preje odjenjali, dokler ne pridete na kraj zločina.«
»Jako hvalevredna in ljubezniva pozornost od vas. Najina vožnja jc sedaj odvisna od barometra.«
Lestrade je bil osupnjen.
»Meni ni prav jasno ...« dejal je.
»Kako kaže barometer? Dobro — devetindvajset. Brez vetra, nebo jasno, brez najmanjšega oblačka. Pri sebi imam zavitek smodk; te so zato, da jih zapalimo. In na-
slanjača ugaja mi mnogo bol.i, kot trdi gostilniški stoli. Voza torej najbrže danes ne bom potreboval.«
Lestrade sc je skoro prezirjljivo nasmehnil.
»Gotovo ste si že ustvarili svojo sodbo na podlagi časniških poročil.« Cela stvar je jako jasna in prozorna kot zrak; čim dalje časa se jo premišljuje, tem jasnejša postaja. Vendar pa se mladi dami — posebno pa še taki. ki kaže tako odločen nastop ne more protiviti, četudi sem .ii žc ponovno zatrjeval, da tudi vi, gospod Holmes, ne bodete v stanu kaj več dognati, kot sem storil jaz. Evo, njen voz je že tukaj!«
Komaj je Lestrade izgovoril, planila je v sobo mladenka, ena izmed najljubeznjivejših devojk, kar sem jih kdaj videl. Oči so ji žarelo. napol odprte ustnice trepetale; rdečica na licih je pričala, da vsled razburjenja in skrbi ni mogla'niti vspričo tujca obvladati notranjih čuvstev.
»Kako me veseli, gospod Holmes, da ste prišli,« je dejala in uprla vanj svoje krasne oči. »Zato sem se takoj pripeljala semkaj, da vam to povem. Jaz dobro vem, da je James nedolžen, pa tudi morate to vedeti, predno začnete s svojo preiskavo; niti trenotka ne smete o tem dvomiti. Rastla sva in bivala skupaj od mladosti in nikdo ne pozna njego-
vih slabosti bolje od mene. ()n ima tako dobro srce, da ni v stanu poškodovati niti črva. Kdor ga pozna, mora vedeti, da jc taka ob-dolžitev največja budalost.«
»Upam, da se nam posreči oprostiti! ga, gospica,« dejal je Sherlock Holmes. »Zanesite se name; kar je v moji moči, vse storim.«
»Ali ste čitali obtožnico? Kaj sklepate iz nje? Ali ni nikakega izhoda, nikake rešitve? Ali mislite tudi vi, da je on kriv?«
»Nasprotno, zdi se mi jako verjetno, da jc nedolžen.«
»Cujete li!« vzkliknila jc mladenka ter sc zmagoslavno ozrla na Lestradeja. »Sedaj vidite! Daje mi celo upanje.«
Ta je zmajal z rameni.
»Meni se zdi. da je moj tovariš nekoliko prenagel v svojih sodbah.«
»Toda on ima prav, — jaz vem, da ima prav. Nikdar in nikoli ni tega storil James. Kar pa se tiče prepira z očetom, sem prepričana, da pri zaslišanju Ic zaradi tega ni hotel povedati resnice, ker se je tikalo mene.«
»V kakem oziru?« vprašal je Sherlok Holmes.
»Cettiu naj še sedaj prikrivam. James in oče njegov sta prišla zavoljo mene večkrat navskriž. Gospod M. Carthy jc zahteval, naj bi sc tnidva z Jamesom takoj poročila. James in jaz sva sc imela rada že od otroške dobe
vojna pravila, kri tik nje njih ponavljanje in posredno ali neposredno nasvetuje njih iz-boljšave.
Narodna ekonomika mora upoštevati načelo vsake organizacije, da trpi vsa celota, ako trpi en del. To načelo je že spoznal Me-nenij Agripa, ki je pomiril rimske plebejce, izselivši se na Sv. goro, s prispodobo o želodcu v razmerju do drugih udov človeškega telesa. Ker trpi gospodarsko večji del moderne družbe, posebno delavski sloji, obrača ekonomika posebno pozornost zlasti tem, kako bi se jih dalo gospodarsko povzdigniti in okrepiti.
Utilitaristično (koristnostmi) načelo, naj posameznik ne izkorišča družili ljudi žc radi lastne koristi, ker če trpi družba, trpi tudi posameznik, ne zadošča v ekonomiki. Človeška sebičnost je kratkovidna, da rajši grabi bližnji dobiček ko čaka radi drugih kasnejšega. Zato stavi novejša ekonomika kot vodilo gospodarskemu življenju načelo, da nihče ne sme ničesar, kar bi bilo drugim iu družbi v kvar.
Ali ni to načelo nravno načelo, izključno krščansko načelo o ljubezni do bližnjika?
Torej celo iz materialistično-kapitalistič-nih tal vsklila, na pravoslovnih gradicah negovana ekonomika nujno zahteva kot vodilo gospodarskemu življenju nravno načelo ,ki je po svojem bistvu krščansko in nravnost v nasprotju z nauki gospodarskega liberalizma.
Se določnejše se izraža o načelih družabnega reda higiena, najmlajša hčerka globoko v materializmu zakopane medicine. Higiena je znanost, kako si utrditi in ohraniti zdravje. Prej se jc omejevala medicina po-največ na zdravljenje, t. j. na zboljšavanje pohabljenega zdravja pri posameznikih. S higieno ie stopila velik in dalekosežen korak naprej, zakaj higiena naj se uči bolezni in bo-lehanje preprečevati.
Negovanje zdravja je obča, javna, družabna zadeva in naloga. Od posameznika ni odvisno, ali oboli ali ne, ko diha okužen zrak, pije nezdravo vodo, vživa sprijeno hrano, dela v nevarnih obrtih, zato stavi higiena na družbo zahtevo, da jc njena dolžnost skrbno varovati zdravje kot največji zaklad vsakemu posamezniku.
Ker se zahteve higiene tako prikladajo zahtevam in čutu človeške duše, je dobila higiena pripravljena tla za svoje delovanje. Dasi še zelo mlada, provzročila je celo vrsto občekoristnih socialnih naprav. Kako zelo je omejila kužne bolezni, koliko zakonskih določb, ki branijo izkoriščanje mladoletnih delavcev, skrbe za zadostni počitek, odstranjajo zdravstvene nevarnosti v delavnicah, tovarnah in stanovanjih, preprečajo ponarejanje jestvin in pijač, oskrbujejo obolele in ponesrečene člane organizacij za časa bolezni in po-habljenosti itd.
Se važnejša so navodila higiene v onih poglavjih, kjer govori o boleznih, ki jih za-krivlja posameznik na sebi samemu. Prej se je reklo k večemu: Glej, da ne oboliš' Higiena pa pravi: Ne samo z ozirom na druge nc smeš ničesar storiti ali opustiti, kar bi jim bilo v zdravstveno kvar, marveč tudi sani sebi ne smeš ničesar dovoliti, kar bi oškodovalo tvoje zdravje, ker tvoje zdravje ui izključno tvoja last, ampak tudi last družbe, ali družine ali občine ali naroda ali države.
Iz materializma, ki je najhujša družabna zmota, je vzrasla najlepša cvetka socialnih znanosti, higiena, ki je vneta propovednica družabne morale!
Higiena je šele začela svoje socialno-kul-turno delo, a vsi že čutimo nje osvežujoči družabni vpliv. Mi jo pa tembolj iskreno pozdravljamo kot svojo vrlo zaveznico, ki je modernemu človeštvu nešumno in neovržno dokazala, d:i je družabni prospeh mogoč lc na nravni (moralni) podlagi! Potrdila je s tem davno znano resnico, ki jo je konstatiral že Tertulijan z besedami: Človeška duša je v svoji naravi krščanska.
Tudi druge vede popuščajo neplodno pot protidružabnega materializma. Vže nepre-
kot brat in sestra, pa on je še premlad, je še premalo poizkusil v življenju — zato in
pa--- zato se še ni hotel vezati za vedno.
Vsled tega je med Jamesom in očetom nastal večkrat prepir in jaz sem uverjena, da jc bilo temu tudi tako na usodepolni dan.«
»Ali je bil vaš oče z vajino zvezo zadovoljen?« vprašal je Holtties.
»Ne; nasprotoval jc z vso odločnostjo. To je hotel le Mc. Carthy.«
Mladostni, sveži obrazek je zardel, ko je uprl vanj Holmes svoj prodirajoč in vprašujoč pogled.
»Hvala vam za vaše izvestje,« dejal je; »ali mi bo mogoče govoriti z vašim očetom, če ga jutri obiščem?«
»Bojim se, da ne bode dovolil zdravnik.«
»Zdravnik? Cemu?«
»Moj ubogi oče jc že mnogo let bolan; ta strašni dogodek pa ga jc docela potrl. Sedaj ne more iz postelje in dr. Willows trdi, da ima neozdravljiv živčni napad. Smrt gospoda M. Carthyja ga je tembolj pretresla, ker je bil njegov edini znanec izza one dobe, ki jo je preživel v Viktoriji.«
»Kaj pravite — v Viktoriji! To je važno.«
»Da, bil jc med iskalci zlata.«
»Res, tam si je gospod Turner — kolikor sem čul — pridobil svoje premoženje.«
»Tako je.«
»Hvala vatli, gospica. Vaše pripovedovanje je zame velikega pomena in koristi.«
gledno znanje, ki so nagrontadile prirodo-slovne znanosti, zlasti paleontologija, botanika, zoologija, anatomija, filozofija in biologija, je sijajno izpričalo resničnosti izreka Proudhona, anarhističnega socialista: An fond des toutes les choses nous trouvous la religion. Na dnu vseh stvari dobimo vero ali pravzaprav predmet veri — Boga! Le površno poznanje prirode in človekove narave more zavesti človeka v nevero in bogotajstvo temeljito proučevanje prirode vodi naravnost do spoznanja Boga, našega Stvarnika in Ohranjevavca.
S tem dolgim uvodom sem razvil poglavitna načela družabni izobrazbi. Zgodovina, ki nam kaže razvoj človeštva, in pa glas človeškega uma, ki se nam javlja v znanosti, spričujeta soglasno temelje, ki naj preobrazijo človeško družbo.
Človek je nujno, že po svoji naravi družabno bitje, član organizma, ki mu pravimo človeška družba. Brez nje in izven nje ni posamezniku nobenega obstanka, ne razvitja, ne napredka. Prospeh posameznikov je odvisen od prospeha družbe in obratno. Iz tega razmerja izhaja kot nujna potreba dolžnost, da uredi vsak posameznik vse svoje delovanje z ozirom na prospeh vse družbe. Ker je vsak posameznik odvisen od družbe, ne more biti hkrati od nje odvisen. Neomejena svoboda rodi nasprotja, boj, zatiranje, izkoriščanje, krivico. Tudi družba ne sme jemati svobode posamezniku, ki naj sc svobodno giblje v svojem delokrogu, da le ne škoduje drugim članom družbe. Med posameznimi člani družbe bodi urejeno razmerje po načelu vzajemnosti: vsi za enega, eden za vse.
Vse te družabne dolžnosti so pa doslei neobvezne in vsled tega brezvspešne, dokler človek v družbi in kot posameznik umsko ne spozna in dejansko ne prizna, da je od Boga odvisen, da je namenjen za boljše posmrtno življenje, ki si ga more pridobiti s tem, da služi tukaj svojemu Stvarniku in pa svojemu bližnjiku. Lc s tega vidika, z ozirom na Boga in večnost, bo človek prav presojal in cenil svet in stvarstvo in si prav uredil svoje ravnanje do bližnjika in družbe. Ljubezen do Boga jc temelj ljubezni do bližnjega, ljubezen do bližnjika je edini in iieusahni vir vse družabnosti. Socialno vprašanje je po svoiem jedru versko vprašanje!
Iz tega sledi, da mora socialna izobrazba začeti z versko izobrazbo uma in volje pri posamezniku.
Kadar bo vsak prepričan,
»Da smo očeta enega sinovi,
Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.
Da ljubit' mor'nio se,« kakor lepo poje naš globoki pesnik Prešeren, in bo na tem prepričanju uravnal vse svoje mišljenje in delovanje, izgine sebičnost in zatiranje med posainniki in stanovi, narodi in državami. Združevalni duh krščanstva bo zopet spojil v ljubezni razcepljeno človeštvo, vtrdil družinske vezi, oživil stanovske organizacije, ojačil narode in države ter odstranil nasprotja med njimi.
Ko prošine krščanstvo vse sloje, ko postane zvezda vodnica v vedi in umetnosti, vzgoji in politiki, gospodarstvu in zakonodaji, zavlada zopet v človeški družbi in razdejani duši posamnikov soglasje. In s tem bo rešeno socialno vprašanje ua splošno zado-voljnost.
Na trdni podlagi krščanstva bodi zasnovana vsa druga izobrazba. Znanje je moč!
Splošna izobrazba, ki jo vživa ves narod v osnovnih šolah, bi se morala oslanjati na družabna načela in že v otroških srcih buditi smisel za družabno mišljenje in delovanje.
Vsak stan bi moral imeti svoja izobraže-vališča, ki naj podajajo teoretičen in praktičen pouk o vsem, kar treba posamezniku za uspešno izvrševanje njegovega poklica. Kmetom treba kmetijskih šol, obrtnikom obrtnih, trgovcem trgovskih itd.
Se bolj ko v ljudskih šolah treba gojiti v strokovnih šolah družabni duh in navajati
»Kaj ne da mi takoj naznanite, če bodete jutri kaj novega izvedeli, gospod Holmes. Gotovo obiščete Jamesa v zaporu. Povejte mu, vas prosim, da sem jaz povsem prepričana, o njegovi nedolžnosti.«
»To storim, gospica.«
»Hiteti moram domov, ker jc oče jako slab in me vedno zelo pogreša, če nisem pri njem. Zdravstvujte in Bog naj vam pomaga pri vašem nadaljnem poslu.«
Brzo kakor je prišla je odhajala mladenka; s ceste culo sc jc le še drdranje koles.
»Ne veni, kaj naj si mislim o vas, Holmes«, dejal jc po kratkem molku nekako oblastveno Lestrade.
»Cemu je treba mladenki vzbujati upe, ki jim mora biti posledica razočaranje? Nisem prerahločuten, toda to moram imenovati krutost.«
»Jaz sem nasprotno popolnoma prepričan, da s,e mi posreči oprostiti Jamesa,« zavrnil ga je Holmes.
»Ali imate dovoljenje, obiskati ga v zaporu ?«
»Da, toda le za vas in zase.«
»Potem sem pa vendarle primoran iz-premeniti svoj sklep, da danes nikamor več nc odidem. Imava li šc dovolj časa peljati se z vlakom v Hereford, da govoriva z obtožencem?«	(Dalje.)
gojence, kako snovati, vzdrževati in voditi strokovne družabne ustanove.
Izobrazba omikanih stanov se mora po-družabiti. Tista učenjaška oholost se mora umakniti spoznanju, da je glavni namen znanosti služiti človeštvu, da so tudi otnikanci člani človeške družbe in da treba višjo izobrazbo obračati družbi v prid! Vsak izobraženec bi se moral sam temeljito poučiti o družabnem vprašanju in o sredstvih, kako ga ugodno reševati. Pripomočkov in prilike zato je dovoli! Ako je kdo te ali one vede doktor, ni še noben sociolog, ne spreten politik, ne srečen organizator, ne poklican voditelj narodu 1 Ako izobraženec izpopolni in harinoni-zuje svojo višjo izobrazbo v družabnem pogledu, bo lahko deloval družbi v prid in sebi v čast!
Za nas Slovence je socialna izobrazba posebnega pomena. Za nas jc socialno vprašanje življenjsko vprašanje našega narodnega obstoja.
Le trdna stanovska, gospodarska in politična organizacija nas more rešiti narodne smrti. Ako je naš kmetiški stan ves organizo-van, ali si bodo mogli tujci prilastiti ped naše zemlje? Ako so naši obrtniki združeni v stanovskih organizacijah, kdo jih bo mogel izpodrivati? Ako se naše delavstvo druži, kdo se ga bo drznil izkoriščati ? Ako se vsi trgovci tesno sklenejo po svojih strokah, ali jih ne bo upošteval tudi veliki trg? Ako smo se orga-nizovali gospodarsko, koliko časa nas more še tlačiti tuji kapital? Ako smo naposled še politiško organizovani, kje je tista sila, ki bi mogla teptati naše narodne pravice?
Da se razširi smisel in volja za družabno delovanje do zadnje gorske vasi, treba nam vsem na izobraževalno delo! Glavna naloga je vaša, duhovniki! Vi ste sol zemlje, vi ste poklicani oznanjevavci blagovestja, ki je edina trdna podlaga vsi socialni izobrazbi. Kdor sprejme božje blago-vestje v 11111 in srce, bo umel svojo socialno nalogo in jo bo tudi hotel izvrševati. Saj vemo vsi iz življenjske izkušnje, da dobri verniki so dobri člani družine, dobri člani svojega stanu zvesti in požrtvovalni narodnjaki! Vršite z vso vnemo nalogo, ki ste jo prejeli od Kristusa, s tem ste storili vso svojo socialno in narodno dolžnost v najvišji meri!
Važna naloga čaka vas, učitelji! Večinoma se držite v strahu in tožite o svoji bedi. Zvečine vas je vzgojil duh, ki ni socialen. Otresite se vplivov, ki so v škodo vam in narodu. Poprimite se soc. dela! Ze v obstoječih razmerah lahko mnogo koristite mladini ako v šoli spravite ves pouk v soglasje z družabnimi načeli. Koliko dela, prav hvaležnega izobraževalnega dela vas čaka zunaj šole! Bodite uverjeni, da vam hvaležni narod preskrbi dostojen obstoj, ako vidi vaše družabno prizadevanje.
Velik kos socialne izobrazbe je naloga naših zdravnikov. Težko in nehvaležno jc zdraviti bolezni, lahko in hvaležno je preprečevati bolezni. Nevednost je mogočen, dasi ne edin vir zdravstvenemu zlu. Higienično izobrazbo širiti med vse ljudske sloje bodi socialna naloga vsakemu vestnemu zdravniku!
Široko polje sodelovanja pri družabni izobrazbi imate vi, pravniki! Poučujte narod o vseh pravnih pripomočkih v dosego izboljšanja družabnih razmer, pomagajte mu s svojim državnopravnim znanjem pri snovanju in vzdrževanju organizacij, kažite mu socialne nedostatke v zakonodaji, da narod zahteva potrebnih prememb in izpopolnitve!
Mnogo jc v vaših rokah, profesorji! Vi nam odgajatc bodoče izobraženstvo - našo mladino. Kakršna gre iz vaših rok, taka ostane po večini. Ako jo ohranite v stiku in soglasju z narodovo dušo, storili ste popolnoma svojo narodno socialno dolžnost!
Narod hlepi po vašem strokovnem pouku, ekonomiki, tehniki, agronomi, trgovski in eksportni akademiki. Ni res, da se naši liudje malo zanimajo za strokovni pouk. Še dandanes čitajo kmetje s slastjo pol stoletja staro Vrtovčevo kemijo. In kjer najdete premalo zanimanja, bodi vaša skrb, da ga vzbudite!
Tudi vas. umetniki, treba pri socialni izobrazbi ljudstva. Fina vaša pesem prepriča-včasih boli ko debela knjiga; ena povest pouči mnogokrat temeljiteje ko vsaka učena razprava; glasbeni umotvor nas često bolj navduši ko najognjevitejši govor; slika ali kip nam predočita kako blažeče čuvstvo izrazitejše ko vsak popis.
Koga naj še pozovem na sodelovanje pri socialni izobrazbi? Vsak izobraženec že najde med svojim znanjem obilo gradiva!
Vsakdo torej brez izgovora na delo narodne prosvete, vsak v svoji stroki, vsak po svojih boljših zmožnostih in nagnenju!
Hvala Bogu in našim učiteljem-budilcem, ki so nam razorali ledino socialne izobrazbe, lep začetek je med nami že storjen. Izkopana je globoka zemlja, v njo so postavljeni trdni temelji samorasle krščanske apologije in sociologije, kakršnih nimajo tudi mnogo večji narodi. Izdelan je tudi vzoren načrt za vso veličastno zgradbo.
V kratkem se osnuje v »Kat. tiskovnem društvu« sociaino-znanstvena knjižnica, kjer dobi vsakdo potrebne vire za socialne študije. OsnoVana je »Leonova družba« ki naj pospeši in organizujc apologetična, filozofska, socialna in druga načelno važna raziskovanja. V »Kat. Obzorniku« imamo revijo znanstvene vrednosti, ki priobčuje take razprave. Naša krepka »Slov. kršč. soc. zveza« ima za svoj glavni namen ustanavljanje društev, ki naj s čitalnicami, knjižnicami, predavanji in drugimi sredstvi širijo socialno izobrazbo v vse sloje našega naroda!
Oklcnimo se vsi teli izobraževalnih organizacij, da se vse te ustanove v socialno pro-bujo našega naroda oživotvorijo, utrdijo in
po vsi domovini razširijo! Tekmujmo v ti plemeniti tekmi med seboj, kdo donese več kamnov in napravi več dela pri zgradbi našega narodnega doma, doma prosvete in ze-dinjenja, doma, ki ga je videl v duhu naš nežnočutni domoljub pesnik S. Gregorčič iu ga blagoslavljal:
Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene!«
Šesti Katol. shod nemšKili Katoličanov v nebu na Češkem.
H c b, 2. sept.
Na katoliškem shodu v Hebu je udeležencev 4000. Došlo je tudi lepo število bavarskih katoličanov. Posebno častno so zastopani člani katoliških društev rokodelskih pomočnikov, mladeniških društev in žensk, za katere sc priredi jutri poseben ženski shod. Neki Vse-nemec je iztrgal na dekanijski cerkvi papeževe barve. Na kolodvoru so priredili nemškona-rodni malo demonstracijo, ker so odtrgali nekemu reditelju znak, a so ostali reditelji napravili red. V slavnostnem izprevodu je bilo 65 društev s 21 zastavami in 10 godbami. Nemško narodni dijaki so kazali svojo oliko s tem, da so napadali katoliško dijaštvo Za protest proti kat. shodu so imeli ustanovni shod krajevne skupine »Društva svobodna šola.« Nasproti krajevni skupini »Svobodne šole« ustanove katoličani v Hebu krajevno skupino »Katoliškega šolskega društva«.
Katoliškemu shodu je poslal kardinal Merry del Val pismo, ki izraža veselje Sv. očeta vsled shoda in podeli udeležencem apostolski blagoslov.
Glede na veliko število udeležencev se je vršilo popoldansko zborovanje v dveh dvoranah. Shodoma sta predsedovala grof Trautt-mansdorff in prelat Pammer. Praški jezuit p. Boisel je govoril o naših dolžnostih. Ostro je obsodil gibanje »Proč od Rima«, ki je identično z gibanjem »Proč od Avstrije« in o tendenci »Svobodne šole«. Nižjeavstrijski deželni poslanec List je pozdravil shod v imenu dunajskih krščanskih socialcev in v imenu dunajskega župana dr. Luegerja. Nemški državni poslanec katoliškega centra R a c k e je govoril: kaj se ima zahvaliti nemško ljudstvo kato-ličanstvu, S p a 1 o \v s k y z Dunaja je govoril o delavskem vprašanju. Grof Trauttmansdorf je govoril proti razdružnosti katoliškega zakona, temelju države in rodbine. Grof Gablenz je ostro napadal vlado, ki je podpirala s svojo pasiviteto gibanje »Proč od Rima«, kar je mogoče le v Avstriji.
Shod je izjavil, da hočejo katoličani ostati zvesti cerkvi, nositeljici kulture med narodi in pogumno izpovedati katoliško vero. Katoličani se ne smejo strahopetno umikati, marveč morajo možato braniti verske koristi, ki so najvažnejše za ljudstvo v javnosti, osobito po poslancih in izobraženih laikih. Verske vaje sc ne smejo omejiti ali odstraniti po šolah. Nastopati se mora proti stremljenjem za po Kristusu zapovedano nerazdružnost katoliškega zakona. Nobene razlike med ljudstvi, nobenega narodnega ali razrednega sovraštva. Na miren način sc morajo rešiti narodni spori, izvesti sc morajo socialnc iu gospodarske reforme osobito po organizaciji posameznih stanov.
Nadalje so sklenili, da pospešujejo katoliško časopisje in ustanovljajo katoliške organizacije.
Udanostni brzojavki sta bili poslani cesarjevi kabinetni pisarni in papeževi nun-ciaturi.
Zvečer je bil komerz, na katerem je govoril slavnostni govornik o vedi in napredku.
Dne 3. je napovedan shod za ženske in posvetovanja v odsekih.
POMNOŽENO VOJAŠTVO V OKUPACIJSKIH DEŽELAH.
V	Bosni in Hercegovini nameravajo pomnožiti vojaštvo za 70.000 mož. Deželi raz-dele v dva poveljništva armadnih zborov s sedežem v Sarajevu in Mostaru. Uradnikom deželne vlade so že naročili, da se morajo učiti albanščine, da jih lahko porabijo v potrebi za tolmače.
RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Novi vladni način na Hrvaškem ni dosti boljši, kakor je bil stari. Suspendirali so učitelja Totha, ker je priobčil pritožbe v nekem opozicionalnem listu in sc podpisal kot učitelj in Starčevičev pristaš. Ta slučaj je zelo podoben onim iz slavne Khuenove dobe. Hrvaški listi so poročali te dni, da vpokličejo znanega reškega Supila v ravnateljstvo paro-plovne družbe »Adrija«. Supilo sicer to vest dementira, a kljub temu listi vzdržujejo svoje prvotno poročilo. »Pokretova« gonja proti nadškofu Posiloviču še vedno traja. Očitajo mu zdaj, da ga je vlada podkupila s štiri milijoni, da trpi interkonf. zakone. To so poročali furtimaši v Rim, nakar je došcl v zagrebško nadškofijo vizitator Palunko.
Na kongres jugoslovanskih časnikarjev v Sofijo sta odpotovala tudi reška resolucionaša dr. Harambašič in Bavič-Gjalski.
CESAR V ŠLEZIJI.
Pri sobotnih cesarskih vajah je zmagala zahodna stranka, ki ji je poveljeval fcm. Fied-Icr, vzhodna stranka pod poveljstvom fcm. Horseckega sc jc morala umakniti. Vaje so ve-lezanimive. Uporabljajo tudi zrakoplove in zelo veliko avtomobilov.
V	nedeljo ie bil cesar z nadvojvodi pri sv. maši kardinala knezoškofa dr. Koppa. Množica jc vladarja burno pozdravljala. Cesar je podelil kardinalu dr. Koppu veliki križ reda sv. Štefana. Po sv. maši je bilo pri cesarju veliko zaslišanje.
OGRSKA POVEČANA.
Mešana ogrskorumunska obmejna komisija je uredila ogrsko-rumunsko mejo tako, da odstopi Rumunija Odrski precej ozemlja pri Mehadiji do Bivice doline. Pretekli ponedeljek je zasedla Ogrska fortnelno novo ogrsko ozemlje.
MAZARI PROTI CESARSKI PESMI.
Pred kratkim je igrala v Reki angleška godba cesarsko pesem. Nato so začuli žvižge. Del poslušalcev jc izkušal zadušiti žvižge s ploskanjem. Policija je aretirala nekaj oseb.
GRKI IN BOLGARI.
Grki poročajo iz Sredca, da je izjavil bolgarski minister za notranje zadeve, zastopnikom velevlasti, da je zdaj zagotovljen mir. a da ne more zanj jamčiti, ako bodo nadaljevale grške čete z grozodejstvi. Na grške vladne kroge je napravila ta izjava velik vtis, ker sklepajo, da je odobril knez Ferdinand postopanje bolgarske vlade in da ostane Petrov na krmilu ter da se velevlasti ne marajo vmešavati. Vse to bo tudi vplivalo na grško gibanje.
GOVOR SRBSKEGA KRALJA PETRA.
V	Negotinu je nagovoril dne 31. m. m. srbski kralj meščane, ki so njemu na čast priredili bakljado. Kralja je pozdravil poslanec Petrovič, da so pripravljeni Srbi žrtvovati premoženje in kri za domovino, nad katero sc kupičijo črni oblaki in groze neopravičeno časti in dostojnosti države. Kralj je odgovoril: Med vami ostanejo v večnem spominu junaštva hajduka Veljka, proslulega junaka mojega nepozabnega starega očeta. Boj obeh za svobodo domovine je bil obupen, a slaven. Mlade rodove so vedno navduševali zgledi moške vztrajnosti in požrtvovalnosti takratnih borilcev. Neodvisna kraljevina Srbska je sad stoletnih naporov naših dedov, naših očetov in bratov. Dolžni smo. da jo zapustimo krepko in sposobno za napredek našim potomcem. Ohraniti je pa težavnejše, kakor pridobiti, trdi srbska prislovica. Ce so imeli naši dedi dovelj poguma in vstrajnosti, da so priborili domovini svobodo, imeti moramo tudi mi te čednosti, da vzdržimo, kar so nam priborili. Dolžni smo, da za našo ljubo domovino nc žrtvujemo samo zadnje kapljice krvi, ako bi sc kdo dotikal njene neodvisnosti, marveč da varujemo tudi narodne pravice sedanje kraljevine. Pod mojim vodstvom bo Srbija delala, da se vzdržita red in mir na Balkanu, a bo tudi vedno pripravljena, da z vso močjo odbije one. ki hočejo poizkusiti, da pridobe v neredu in v nemiru kaj zase v škodo bistvenih naših narodnih koristij. Tako razumem ded-ščino, ki mi jo je zapustil moj ded.
VOJNE PRIPRAVE V BOLGARIJI.
Širi se vest, da je ukazala porta obvestiti inozemskim zastopnikom svoje vlade o velikih vojnih pripravah Bolgarije za napad na Turčijo. Med drugim se porta zlasti sklicuje na neki članek bolgarskega lista »Mir«, ki govori o tajnih ukazih ministrstva glede mobilizacije armade.
POMILOŠCENJE NA PRUSKEM.
Povodom rojstva vnuka nemškega cesarja so odpustili kazen Ki obsojencem. Kazensko postopanje zaradi razžaljenja veličanstva so uvedli proti sedmim listom, ki so grajali odlok.
VSTAJA NA KUBI.
Položaj je vedno bolj resen. Vstaja je nastala tudi v provinci Santiago, dasi vlada to taji. Za Almovo vlada je težak udarec, ker so se uprli v vzhodnih krajih otoka. V Car-denasu so neprestani boji med vstaši in med orožniki.
VSENEMŠKI ZVEZNI SHOD.
V	Draždanih je pričel 1. t. 111. vsenemški zvezni shod. Na shodu je zelo veliko avstrijskih vsenemcev. Shod se je izjavil za pomno-žitev nemške mornarice in je toplo pozdravljal nemška obrambena društva v Avstriji, osobito štajeski in tirolski ljudski svet. Vse-nemška zveza ima 148.61o članov.
ZA KRŠČANSKI NAUK V POLJŠČINI.
Na Poznanjskem so priredili Poljaki mnogo shodov, na katerih so sklepali, da sc otroci ne udeleže pouka o krščanskem nauku v nemščini.
RUSIJA.
Od 29. julija do 7. avgusta, pravoslavni koledar, so umorili na Ruskem razven Kavkaza in Finske, 101 policistov, orožnikov in uradnikov. Ranili jih pa 27. Zasebnikov so umorili in ranili 291. O plenili 34 državnih prodajaln za žganje in oškodovali zasebnike za 316.631, državne zavode pa za 1599 rubljev. Oboroženih napadov je bilo nad 150.
Železniškemu blagajniku vyborškega okraja so 4 našemljeni možje oropali 20.000 rubljev, pri Maršatisku so oropali blagajniku državne posojilnice žganja za 16.000 rubljev.
V	petek jc bil napaden pri Libavi transport jetnikov. Vojaki so streljali. Ubitih je osem, ranjenih pa več oseb. Več krogclj je poškodovalo hiše. Ubita je bila tudi neka mati s svojim detetom.
Ministrski svet je razpravljal o odpravi izjemnega stanja, o sklicanju dume, o diktaturi in o liberalnih preosnovah. Prve tri predloge so odklonili, četrtega pa nakazali odseku.
Pri napadu na Stolypina ranjeni knez Ša-hovskoj je umrl.
Vstajo na križarici »Pamjat Azova« jc povzročil pop, ki so ga žc zaprli.
Nevarno je obolel general T repov.
Neki pijani policijski agent jc z nekim tovarišem napadel italijansko poslaništvo. V veži je streljal z revolverjem, ranil vratarja in pobil več šip. Policiste so zaprli.
Štajerske novice.
š Naloge prihodnjega občinskega odbora v Celju našteva zadnja »Marburgerca«: Te so: 1. naprava vodovoda, 2. kanalizacija mesta, 3. ustanovitev nemške šole za Gaberje in 4. razširjenje meščanske dekliške šole v trgovinsko šolo. Prvo in drugo nalogo rešuje že cela vrsta občinskih odbornikov in želimo novim možem tudi mi, da bi imeli več sreče in pameti, kot njihovi predniki. Na tretjo in četrto točko pa bi opozorili one gospode, kojih glavna naloga je danes napadati duhovščino in njene naprave, zlasti tudi slovensko dekliško šolo. Ali nc bi bilo boljega dela za razne gospode, če bi se bavili z vprašanji, kako sc naj paralizuje pogubni vpliv nemške šole v Gaberji, namesto da se zaletajo vedno v nas in našo stranko, ki je zmiraj in povsod pripravljena delati na narodnem polju. Iščete in premišljujete, kako bi preprečili vpliv naše stranke na Štajerskem. To se vam ne bo posrečilo! To je prazno delo! Raje uničujmo slabi vpliv Nemcev!
š Iz Mozirja. Dne 8. t. ni. se bo blagoslovila na slovesen način zastava tukajšnjega gasilnega društva. Sprejem gostov gornje Savinjske doline se bo vršil pri gostilni Premer, spodnje Savinske doline pa v Libiji. Sodelovala bo vrla šoštanjska godba.
š Nesreča. Dvanajstletna hčerka gimnazijskega sluge v Mariboru, Lujiza Laupal, je 31 m. m. tako nesrečno prišla z roko v stroj za pukanje žime, da ji je tri prste desne roke zmečkalo.
š Umrl je v Konjicah tainošnji dosluženi odvetnik g. dr. Mihael Lcderer, oče sedanjega odvetnika dr. Roberta Lcderer.
š Najvišje potrjenje jc dobil sklep štajerskega deželnega zbora od 28. novembra min. leta, s kojim se cestna proga Maribor-Ptuj-Zavrč uvrsti v 1. razred okrajnih cest.
š Ušel — a se vrnil. Dne 25. avgusta je iz mariborske moške kaznilnice pobegnil v večletno ječo obsojeni Franc Marinšek. Ze 31. min. mes. so ga prijeli orožniki v Slov. Bistrici in v njih spremstvu se je vrnil Marinšek v varno zavetje svoje celice, da odsluži zahtevi pravice.
š Beg ga je izdal. Dninar Josip Nerat iz Košaka je 31. 111. 111. ukradel iz izložbe Marije Cirič v Mariboru par hlač. Storil je to tako previdno, da ga ni nihče opazil. Gredoč z ukradenimi hlačami na roki po ulicah zagleda stražnika. Slaba vest ga je tako bodla, da je pred stražnikom začel bežati. Stražnik jc takoj slutil, da ima mož poseben vzrok, se ga bati, zato ga je zasledoval in vlovil. Nerat je sam priznal tatvino in šel zato v zapor.
š Maribor. Pri tukajšnji vinarsko-sad-jarski šoli bo se vršil tečaj za izkoriščanje sadja in sočivja od dne 17. do 22. septembra. Poduk je brezplačen. Prostora bo za 30 ude-ležnikov. Poslušalci Slovenci naj zahtevajo, da se bo razlagalo tudi s pomočjo slovenščine, čeravno razumejo nemščino. Toda k poduku prihajajo in bi radi prišli tudi ljudje, ki nemščini ne morejo slediti.
Koroške novice.
k Saški kralj Friderik Avgust je došel dne 28. pr. mes. s svojo lovsko družbo v Rahel, kjer se je nastanil v gostilni »pri pošti«. Tam mudeči se častniki so se mu predstavili.
k Duhovnih vaj sc je udeleževalo poleg premil. kneza in škofa dr, Jožefa Kalina 80 duhovnikov, med temi 39 Slovencev.
k Učinek slovenskega napisa opazujemo v Velikovcu. Redko kateri dan mine. da bi ne zašel v velikovški »Narodni dom« kak slovenski gost iz sosednih dežel, potujoč skozi Velikovec. Pogostokrat so se slišale poprej pritožbe od tujih gostov, da so iskali »Narodni dom«, toda ga niso našli, ker ni bilo slovenskega napisa. Slovenci, na dan s slovenskimi napisi!
k Krasno vreme je nastopilo za skoro celoletnim vsakdanjim deževanjem. Po dnevi vlada precejšnja vročina, dočitn so noči že občutno mrzle.__
Izpred sodišča.
Nepravi obtoženci: V soboto, dne 1. t. 111. se jc vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču zanimiva kazenska razprava iz železniškega življenja. Poslušalcev je bilo pri obravnavi, ki je trajala skoraj do 8. ure zvečer, vse polno, več kakor pri porotnih obravnavah. Občinstvo je z zanimanjem sledilo dogodkom in je ko-nečno bilo prepričano, da državno pravdni-štvo ni posadilo pravih krivcev na zatožno klop. —Predmet obtožbi jc bil sledeči: Dne 7. prosinca t. I. zjutraj je moral od Trsta prihajajoči tovorni vlak št. 155 čakati na progi pred postajo Planina, tako, da v smeri iz Trsta ne bi smel noben vlak prihajati od Rakeka proti Planini toliko časa, da bi se vlak št. 155 umaknil, ker bi siccr poznejši vlak lahko trčil ob čakajoči vlak št. 155. Kljub temu sc jc pc-ijal tovorni vlak št. 117 skozi postajo Rakek, nc da bi ga kedo vstavil, in jc v rcsnici trčil ob vlak št. 155. Pri tem se je poškodoval vodja drugega vlaka št. 117, Franc Slanovič težko, dva druga uslužbenca pa lahko. Razbilo sc jc tudi nekaj vozov čakajočega vlaka št. 155. — Krivdo na tej nesreči pripisuje obtožnica v prvi vrsti azistentu Gvidonu Stedry, ki je imel tisto jutro službo v Rakeku. On je namreč ravno, ki jc prihajal drugi vlak št. 117 proti postaji Rakek zapustil svoj službeni prostor na peronu in šel na potrebo, ker jc imel hud črevesni katar. Med tem časom jc prišel vlak in sc odpeljal skozi postajo, ne da bi ga bil kdo ustavil. Stcdryjevo krivdo ugleda oblast v tem, ne da bi bil dal kakemu drugemu železniškemu uslužbencu naročilo, naj vlak vstavi. Stedrv se jc zagovarjal s tem, da 11111
tudi v odsotnosti ni bilo treba dati navodila kaki drugi osebi, da vlak vstavi, to pa zaradi tega ne, ker se je imel vlak št. 117, ki je nesrečo povzročil, na Rakeku itak vstaviti. Vla-kovodja Slanovič je namreč že iz Št. Petra naročil, naj ga čaka na Rakeku en zavirač; da tega vzame na vlak, bi bil moral Slanovič na Rakeku vstaviti. Mesto tega se je pa proti predpisom peljal skozi postajo, kar je nesrečo povzročilo. Ce bi bil storil Slanovič svojo dolžnost in vlak vstavil, bi ga bil Stedry lahko obvestil, da zaradi vlaka št. 155 ne sme naprej. Vendar jc skušal Stedry še na vse mogoče druge načine preprečiti nesrečo, tako jc na primer signaliziral po vsej progi Rakek-Planina, da naj se vlaki vstavijo. Toda železniški aparati niso ubogali, ker so bili pomanjkljivi. Drugi krivec po mnenju zatožne oblasti jc bil železniški čuvaj Miha Žerjav, ki po prihodu vlaka št. 155 ni šel dovolj naglo vlaku št. 117 nasproti in tega vstavil. Žerjav je v svoje opravičenje trdil, da je bila tisto jutro huda burja, močan metež in že preccj snega. Ni torej mogel v času, ki ga je imel na razpolago, napraviti 600 metrov dolge predpisane poti proti vlaku št. 117. — Tretji obtoženec je strojevodja vlaka št. 117, Matija V i č i č. — Temu očita obtožnica, da je po progi Rakek-Planina prenaglo vozil, vsled česar mu ni mogel priti čuvaj, M. Žerjav dovolj daleč nasproti. Vrhu tega bi pri bolj počasni vožnji vlak lažje in prej vstavil. Dokazalo se jc po pričah in po izvedencih, da jc vozil Vičič po progi brez pare, ker proga visi. da torej ni mogel niti hitreje niti počasneje voziti, dalje pa tudi, da je prišel natančno ob predpisanem času na svoje mesto. — Iz cele razprave se je videlo, da je nesrečo povzročil v prvi vrsti vlakovodja Slanovič, ki je v Rakeku naročil zavirača, pa ni dal vlaka št. 117 vstaviti, dalje pa vzorni aparati za signale, ki niso ubogali. — To jc sprevidelo tudi sodišče in je vse tri obtožence vsake službene nemarnosti popolnoma oprostilo. Pri Vičiču je celo državni pravdnik sam predlagal oprostitev. —Občinstvo jc z vidno zadovoljnostjo vzelo sodbo na znanje. — Sodnemu zboru je predsedoval g. svetnik dr. Travner, obtožno oblast je zastopal g. dr. Kremžar.
Dnevne novice.
+Slovanski dnevi v Zagrebu. Predvčerajšnjim je bila slovesno otvorjena h r v a -ška deželna gospodarska razstava v Zagrebu. Istočasno s to razstavo sta bili otvorjeni v Zagrebu tudi h i g i j c ti i č 11 a razstava in umetniška razstava. Včeraj je bil v Zagrebu sokolski dan. Na so-kolskcni izletu je bilo navzočih na stotine Sokolov iz vseh slovanskih krajev, 450 Sokolov iz Poljske jc pripeljal poseben vlak. Cehov jc bilo 600, Praga je poslala na slavnost deputa-cijo županom dr. Grossom in podžupanom dr. S t y c k o 111 na čelu. Srbov jc bilo 200, Bolgarov 220. Pri dohodu slovenskih Sokolov v soboto sc je na kolodvoru v imenu slovenskih Sokolov zahvaljeval za sprejem dr. Rybar. Dejal jc: Hrvatje so uvideli, kako nehvaležen ie Dunaj, zato so obrnili Dunaju hrbet. Dunaj jc sedaj v neprijetni situaciji iu poizkuša napraviti zopet boljše odnošaje do Slovencev. To se pa ne posreči, ker Slovenci nečejo delati rčnorumene politike. Tudi Slovenci bodo stali na braniku proti »Drangu nach Osten«. Vseh Sokolov jc bilo včeraj zbranih v Zagrebu nad 10.000, število vseh gostov, ki so včeraj prišli v Zagreb pa cenijo na 25.000. Mnogo gostov jc moralo ostati brez prenočišč. Ljubljansko mesto je zastopal ljubljanski župan H r i b a r. V predvečer slavnosti, v soboto zvečer, je bil komerz, na katerem so govorili: praški župan G r o š, dr. P o d 1 i p n y, dr. M a z z 11 r a, dr. V r b a n i č, H o f c r, Ivan Hribar. Vsi govorniki so povdarjali potrebo skupnega nastopa Slovanov proti prodirajočemu panger-manizmu. Jako se je opažalo, da Rusi na kongresu niso bili oficielno zastopani. Včeraj opo-ludne jc bil slavnostni sprevod, katerega se je udeležilo vseh 10. 000 Sokolov. Ko jc sprevod, ki se je pričel razvijati ob 11. uri dopo-ludne, ob 1. uri prišel pred umetniški paviljon, je pozdravil goste župan dr. Amruš z navdušenim govorom. Na čelu sprevoda jc bil oddelek jahačev, zaključilo pa jc sprevod 44 hrvaških sokolskih društev. Popoludne je bila javna telovadba, zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču, v streljalni elitni ples, na vrtu »Kola« pa koncert vseh zagrebških pevskih in tamburaških društev. Danes se nadaljuje tekmovalna telovadba med slovenskimi in hrvaškimi Sokoli, dalje so si danes do-poludne gostje ogledali razstavo, ob 1. uri popoludne se je pa .pričel slavnostni banket. Popoludne sc vrši zopet javna telovadba. Ves Zagreb jc v zastavah.
+ Notranje politični položaj. O položaju pišejo »Narodni Listy«: Prej kakor druga leta prično letos parlamentarna posvetovanja. Odsek in plenum bosta predvsem razpravljala novi zakon o volilni preosnovi in vse, kar jc ž njim v zvezi, kar odstopita potem gosposki zbornici. Začetkom zasedanja predlože zbornici redni proračun za I. 1907. Državni zbor bo zboroval do konca novembra, nakar zborujejo v Budimpešti delegacije tri tedne. Kon-
cem leta zborujejo deželni zbori kratek čas, nakar sledi januarja kratko državnozborsko zasedanje. Januarja razpuste državni zbor, razpišejo takoj volitve in skličejo novi državni zbor. Iz poljskih krogov se poroča, da se vrše nove volitve po celi državi dne 25. marca 1907, nova zbornica bo pa sklicana meseca aprila 1907.
+Vlzitacija in blrinovanje. Premilostni g. knezoškof ljubljanski dr. A. Bouaventu Jeglič se je soboto I. septembra odpeljal na kano-niČno vizitacijo in birmovanjc v leskovski in semiški dekaniji. Vizitacija bo trajala do 26. septembra.
+ V ilustracijo liberalnih protestnih shodov. Kakor sc nam poroča iz verodostojne strani z Notranjskega, so dotični liberalni in radikalni visokošolci, ki so se udeležili protestnega shoda v Št. Petru, dobili zastonj vožnjo, jed in pijačo, ter vsak 2 K, da so delali »štimungo«. Torej za denar — radikalci in liberalci; včasih sc je to očitalo Daničarjem ...
+ Podeljeni sta župnija Javorje nad Škofjo Loko č. g. Janezu Pfajfarju in župnija Št. Lenart č. g. Frančišku Severju.
+ Lokalna železnica Kranj-Tržič. Pogajanja o koncesiji lokalne železnice Kranj-Tržič so končana. Vsak čas objavijo koncesijo. Železnica sc financira po 1,750.000 kron državne garancije,dežela iu zasebni udeleženci so zagotovili 320.000 kron. Progo zgradi in upravlja država. Dela razpišejo v najkrajšem času.
+ V Dolu pod Ljubljano je bilo včeraj v izobraževalnem društvu dobro obiskano predavanje. Govorila sta Gostinčar starejši in mlajši iu sicer prvi o stanovski zavesti, drugi pa o narodnem gospodarstvu in zadružništvu. Poslušalcev jc bilo mnogo, ki so z zanimanjem sledili predavanju.
+ Tretji jugoslovanski književniški kongres. Uprava novoosnovane zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev ima nalog določiti kraj za tretji jugoslovanski kongres. To bo najbrž Ljubljana ali Zagreb.
Jugoslovanski dnevi v Bolgariji. V ta zanimivi dopis se jc na konec urinila pomota. Jugoslovanski prapor obstoji iz barv: rdeče (ne črne), modre, zelene in bele, kakor jc v tretji koloni na prilogi sestavljen okvir.
—	Cerkev na Viču se prične graditi z današnjim dnem. delo je izročeno stavbeniku gospodu Viljemu Treo. Letos se postavijo temelji, se sezida podstavek, stolp pa se gradi kvišku, dokler bo ugodno vreme. Ako ne bo nesreče, bo cerkev drugo jesen posvečena. Z denarjem, nabranim do sedaj, je plačan obširni prostor, za cerkev je ostalo le prav malo; sv. Anton Padovanski nagni srca svojih častilcev, da pripomorejo k stavbi' Kakor kažejo načrti, bo cerkev lepa, prostorna, petindvajset metrov od državne ceste proč iu poldrugi meter višja od nje; stala bo ravno onstran šole in tvorila s šolo in pošto vred središče viške občine. Zupnišče jc že pod streho. Koncem meseca bo slovesno blago-slovljenje temeljnega kamna.
—	Poročil se je gospod Dragotin < 1 i 10— vert, veleposestnik in pisarniški ravnatelj v Gorici',z gdčno. Anči Cizeljevo v Celju.
Dolenjci na zagrebški razstavi. Kmetijska podružnica v Novem mestu priredi v nedeljo, 16. t. 111. skupni obisk Dolenjcev zagrebške kmetijske razstave.
Velika slavnost bo prihodnio nedeljo v Tolminu, kjer razvijejo zastavo »Narodne Čitalnice«. Slavnosti se udeleži okolu 50 društev. Tržačani prirede v Tolmin poseben vlak, Kiimica zastavi ho gospa Marija Primoži-č e v a.
š Iz Črnomlja. V nedeljo, dno 9. t. 111., prirede črnomaljski diletantje trodejansko veseloigro »Na ogledih« (spisal Anton Medved). Predstava se vrši ob osmih zvečer v salonu hotela Lackner. Po predstavi petje in prosta zabava. Cene sedežem I. vrste I K, za obi-telji 2 K, II. vrste 60 v, za obitelji I K 20 v, stojišča 40 v. Ker se vrši predstava v korist pogorelcem na Dcsincti, sc preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo črnomaljski diletantje.
Zaročil se je g. Ribnikar, ustanovitelj »Prosvete«, z gdč. Gobci iz Draždan.
V Ameriko je šel iz Kranja klepar Valentin Pajer.
—	Meščansko godbo ustanavljajo v Škofji Loki.
—	Kranjski obrtni nadzornik jc nadzoroval lani 731 krat v 664 delovršbah. Stavke so bile štiri, pri dveh je nadzoroval nadzornik. Zaradi 28 prestopkov je ovadil delodajalce. Delodajalci so sc obrnili 78krat, delavci pa 88krat na nadzornika, da posreduje. Mnogo novih obratov so ustanovili, ne da bi obvestili obrtno oblast. Obrtni nadzornik graja osobito nezdrave razmere po raznih opekarnah, ki so take, da jc res skrajni škandal. Nezgod jc bilo naznanjenih nadzorniku 1235, med njitni 18 smrtnih. Nadzornik jc zasledil 34 delovršb, ki niso itnele naznanjenih delavcev za slučaj kake nezgode. V nadzorovanih podjetjih je 12.731 moških in 4808 ženskih z 554 mladoletnih moških in 202 ženskih mladoletnih delavk. Dobil je 19 delavcev, ki so bili stari 14 let. Ni šc urejena povsod zakonita delavna doba, kakor tudi nc vajenško vprašanje. Sploh je število vajencev sorazmerno na Kranjskem preveliko. Obrtni nadzornik omenja tudi draginje zaradi gradnje nove železnice in pa stanovanjske razmere delavcev.
—	Počastitev. Nemški trn Kberstcin na Koroškem je izvanredno počastil v naših krogih občeznanega in priljubljenega gosp. grofa Oskarja Christalnigga. Za njegov rojstni dan se mu je poklonil korporativno občinski zastop pod vodstvom župana gospoda Talake-rerja, prostovoljna gasilna in pevska društva iz trga in okolice pa so mu z godbo na čelu priredila ob udeležbi ogromne množice ljudstva obhod in krasno serenado na gradu Kberstcin. Počastitev je bila v zahvalo za mnogo-brojne dobrodelne naprave, katere je grof Christalnigg naklonil občini in v dokaz splošnih simpatij, katere uživata 011 in gospa soproga v okraju.
—	Delna omejitev civilnega, tovornega prometa o priliki letošnjih vojaških vaj na Kranjskem. Povodom vojaških vaj in vsled obširnega prevažanja čet, ki sc vrše meseca kimovca 1906, se sledeče odredi: V času od 4. do vštetega 5. kimovca se brzovozno in tovorno blago, vendar izvzemši žive živali in lahko pokvarljivo blago, na postajah dolenjskih železnic in proge Trbiž-Ljubljana, dalje dne 5. kimovca 1906 na postajah proge Ljub-ljana-Kamnik, za odpravljanje ne sprejema. -Na podlagi določb S 63. o. p., oziroma S 6. iz-vrš. določb, k čl. 14 mednarodne pogodbe v železniškem, tovornem prometu, se z veljavnostjo od 4. do vštetega 6. kimovca 1906 k pravilniški dobavni dobi določi podaljšanje dveh dni za brzojavno in tovorno blago. To podaljšanje se tiče onih transportov, ki se na črtah c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu prejemajo iu oddajajo, ali so za prevoz po teh črtah določeni in katerih izvršitev se v omenjenem železniškem okolišu ali zunaj njega, povodom imenovane omejitve civilnega tovornega prometa ovira.
+ Osebne vesti. Inženir g. Rudolf Sclak je imenovan za stavbinskega adjunkta pri železnici na Jesenicah. — Absolvirani učiteljski kandidat g. Ivan B a j d e je imenovan za šolskega voditelja v Brunsko Kal, suplent g. Pr. Stupar je pa prestavljen v Telče. — O. Raj-inund Svetek je prestavljen iz Ljubljane k okr. glavarstvu v Kamnik, g. Kordin pa iz Kamnika v Radovljico. — G. Ivan Batagelj, višji revi-dent in prometni kontrolor tudi za gorenjsko železnico je premeščen iz Beljaka v Trst. — Okrajni višji komisar v Radovljici, g. Franc Schitnik je premeščen k agrarni komisiji v Ljubljano. — Odlikoval je Nj. Vzvišenost vojvoda Pavel Meklenburški blag. gosp. okrajnega glavarja novomeškega, barona R e c h -b a c h a s podelitvijo Greifovega reda.
—	Dementira okrajno glavarstvo v Opatiji vest, da bi ondi prišli na sled neki igralnici.
—	Utopljenec. Hlapca Jožefa Strgarja so pri Zdencih potegnili iz Save.
—	Nesreče v Ameriki. V Moon Runu (Pa.) je ubilo v rovu Janeza K o r oš c a, doma iz Rakitne pri Borovnici. — V Pueblo (Colo.) je ponesrečil v rovu J. K as te lic, doma iz ambruške župnije na Dolenjskem.
—	Graščino Radelco na Dolenjskem, last ljubljanskega veleposestnika Karola Kavšeka so kupili trije kmetje za 92.000 kron. Ti trije kmetski posestniki so župan Jožef Pungaršič, Janez Novak in Frančišek Weiss.
Ljubljanske nouice.
lj Primarij g. dr. Gregorič se je vrnil z dopusta in prevzame zopet svojo zdravniško prakso.
lj Slovensko gledališče. Poroča se nam: Na povabilo intendance se je zbralo včeraj dopoludne ob 10. uri vse osobje opere in drame v gledališki dvorani. Zbrano osobje je pozdravil g. intendant, uradnik g. Fr. Gove-k a r, naglašujoč, da zahteva za bodoče pri gledališču največji red ter najvzornejšo disciplino. Od osobja, njegove ambicije, rednosti in točnosti je odvisen nivo slovenskih predstav, kakoršen bode ta nivo, take bodo tudi kritike in tak bode renome zavoda. Intendanca je poskrbela drami in operi velik in krasen repertoar, ki presega daleč repertoarje provincial-nih gledališč; na osobju pa je sedaj, da se ta lepi repertoar izvrši. To mu bode letos tem lažje, ker se je ensemble izčistil nemirnih duhov in ker se je angaževalo za dramo in opero nekaj novih članov, pred katerimi gre sloves, da so resnobni, marljivi umetniki (ga. Taborska, g. režišer Taborski, g. Burjaktarovič in g. Resunov). Intendanca bo z neizprosno strogostjo zahtevala pri gledališču mir, red in točnost ter bode z vso strogostjo izvrševala določbe hišnega disciplinarnega reda. Vsak član bo imel dovolj posla in prilike, odlikovati se. V imenu režiserjev in vsega osobja se je g. režišer A. Verovšek zahvalil g. intendatu za ljubeznivi pozdrav ter je izrekel v imenu vseh članov veselje, da sc naznanja nova doba reda 111 resnično umetniškega delovanja pri slovenskem gledališču. Po tem shodu se je vršila pod predsedstvom intendanta prva seja vseh režišerjev. Sezona se otvori dne 2. oktobra z opero.
Ij Umrl je višji poštni oficijal g. Karol B u-torac. —V Gradcu je umrl višji deželno-sodni svetnik v pokoju g. Lorenc R a 11 e k, star 77 let. Pokojnik je svoj čas služboval tudi v Mokronogu, Metliki, Planini, na Vrhniki, Ribnici in Ljubljani. — V Rabensteinu jc umrl umirovljcni sekcijski šef finančnega ministrstva g. Benjamin Possauner baron Fhrenthal, častni meščan ljubljanski.
Ij Tujci v Ljubljani. Meseca avgusta t. 1. je došlo v Ljubljano 4996 tujcev (za 699 več kot prejšnji mesec in za 487 več kot v istem mesecu lanskega leta.) Od teli se jih je nastanilo v hotelu: Union 926, pri Slonu 958, pri Maliču 482, LIoyd 557, Ilirija 321, pri Avstr. cesarju 326, Štrukelj 189, pri Bavarskem dvoru 211, Grajzer 169, Južni kolodvor 190, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 667.
Ij Dovažanje panjov v Ljubljano k me-darjetn se pričenja od tega tedna naprej. Deputacija čebelarskega društva je bila lani in letos pri gospodu županu, 11111 pojasnila položaj čebelarjev in ga prosila, naj zapove me-darjem, podirati panji v zaprtih prostorih. Deputacija jc pojasnila gospodu županu, kako škodo trpe vsled tega čebelarji okrog Ljubljane, ker njih čebele hitro zavohajo po dvoriščih razstavljeno posodo, donašajo domov dostikrat že izprijen in izkisan med ter s tem provzročijo gnjilobo. Vsled tc bolezni ne trpe škodo samo tukajšnji čebelarji, marveč čebelarska kupčija na Kranjskem sploh. Gospod župan .ie deputaciji obljubil, da bo v tem oziru izdal stroge ukaze, nakar sedaj opozarjamo gospoda župana, da izpolni, ako šc ni izpolnil dane obljube. Tudi občinstvu bo s tem ustreženo, da nc bode nadlegovano od čebel, katerih je okrog medarjev in v bližnjih ulicah cele roje. Končno še opozarjamo mestnega gospoda fizika, naj nadzoruje nicdarje v delavnicah glede snažnosti iu pri pridelovanju medu, da bode občinstvo dobivalo pristen med, ne pa zmes medu, stlačenih čebel, zalege in sirupa, kakor se to godi sedaj. Saj imamo postavo proti pokvarianju živil. —
Čebelarji.
lj Velik pretep jc bil včeraj pred gostilno »pri Tigru« ob jubilejnem mostu. Teplo se je pet ponočnjakov, štirje so tolkli enega, katerega bi bili skoro ubili, da ni vmes posegel poštni poduradnik g. S p i 11 e r, ki je tačas k sreči prišel mimo. Ljudje se zgražajo, da policija mimo gleda te vedne kravale. Radi enega gostilničarja nima miru cela okolica pri jubilejnem mostu. Kdaj bo policija napravila red? Ali bode radi teli vednih kravalov po mestu, treba res pričeti akcijo na drugem mestu? To je naša zadnja beseda na adreso mestne policije. Ce ona ne napravi reda po mestu, bomo dobili pot, da red in mir drugi napravijo.
Telefonska In brzojavna poročila.
VOLILNA PREOSNOVA.
D u n a j, 3. sept. Govori se. da nameravajo volilno preosnovo izvesti v zbornici tako, da drugo branje v zbornici pospešijo tako, da en bloc potrdijo vsa določila o volilni reformi kakor jih odobri odsek za volilno preosnovo.
NAČELNIK AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V NEVARNOSTI.
T e š i n , 3. septembra. Pri današnjih vojaških vajah se je spodrsnilo konju šefa generalnega štaba Becka. ko je hotel prekoračiti neki potok. Konj je bil na krat v vodi, seboj pa je potegnil Becka, ki se je do glave potopil v vodi. Beckovi spremljevalci so hitro posegli vmes ter se je posrečilo, da je Beck dosegel obrežje, kjer je takoj zasedel drugega konja in brez presledka nadaljeval z vodstvom vojaške vaje.
HRVAŠKI DIJAKI ZA HRVAŠKE PRAVICE.
Budimpešta, 3. septembra. Iz Sofije se vračajoči hrvaški dijaki so na kolodvoru v Zemunu nastopili proti uradnikom ogrskih železnic, ker so uradniki govorili samo mažarski. Došlo je do pretepa, kateremu je šele napravil konec odhod vlaka. Na postaji Indija so se hrvaški dijaki spoprijeli z nemškimi dijaki. Tu se je razvil tako pretep, da je policija potegnila gole sablje. Tudi v Rumi so bili kravalL
STAVKA V ČEŠKIH PREMOGOKOPIH.
Praga, 3. septembra. Stavka narašča in postaja opasna. Stavkujoči rudarji nastopajo nasilno. V noči od sobote na nedeljo so v Duhcovem, Sadovicu in Osegu stavkujoči rudarji napadli in pobili okna in porušili opravo po stanovanjih delavcev, ki niso stavkali. Orožniki so zaprli voditelje stavke. Zaprli so šest rudarjev, mladih anarhistov.
Toplice, 3. septembra. Med organiziranimi delavci je bil včeraj krvav poboj, ker so organizirani delavci sklenili čakati osem dni na odgovor delodajalcev. Vodja organiziranih delavev je ranjen z nožem. Orož-nlštvo je z nasajenimi bajoneti napravilo konec pretepa.
NAMENI RUSKIH REVOCIONARJEV.
Peterburg, 3. septembra. Peterbur-ški generalni guverner je naznanil vsem ruskim guvernerjem, da nameravajo revolucionarji poslati agitatorje v vse ruske kraje, da se dela na splošno vstajo kmetov. Med dnevi 23. in 28. sept. nameravajo revolucionarji pričeti splošno stavko. Guvernerji so dobili potrebna navodila. Socialnodemokratična stranka razvija živahno delovanje in je izdala letak na kmete, naj se upro Stolypinovi vladi.
NAPAD NA ODPOSLANCA RUSKEGA MINISTRSTVA.
Peterburg, 3. septembra. Kurir mi-nistrsva se je peljal z važnimi državnimi akti v drugo ministrstvo. Med potjo je napadel kurirja njegov kočijaž, oropal akte in pobegnil. Napadalec je policiji znan.
IZPREMENJENE SMRTNE OBSODBE.
Helsingfors, 3. septembra. Smrtne obsodbe radi sveaborškega upora so izpre-menjene v dosmrtno ječo oziroma v večletno prisilno delo.
TRF.POV UMIROVLJEN.
London, 3. septembra. Iz Peterburga prihaja poročilo, da je res T repov radi boleh-nosti umirovljen.
narodni jospodar.
Hmelj. Na Zgornjem Avstrijskem letina sicdnjc dobra. Hmelj večinoma že nabirajo.
Cene sc sučejo med 140 do 160 kron za 50 kilogramov. Na Srednjem Štajerskem letina splošno slaba. Za prima-hmelj ponujajo 4 krone za kilogram. — Na Spodnjem Štajerskem so pričeli splošno hmelj nabirati 10. avgusta. Množina zaostaja za lansko, prekaša pa letošnji hmelj glede finosti in vsebine lupulina lanski hmelj. Trgovci ponujajo 120 kron za 50 klg., s čiinur pa lastniki niso zadovoljni.
Žateški hmelj (Ccško) je dober. Pridelali so ga približno 60.000 carinskih centov po 50 klg. Cena 200 do 230 kron za kilogram. — V aški okolici so pridelali 15.000 carinskih centov hmelja; ena šestina normalnega pridelka. Cena 170 do 180 kron per 50 klg. — Na Moravsketn je blago izvrstno. Pridelek cenijo na 9000 carinskih centov. Cena 140 do HO kron per 50 klg.
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijatelj-m in z an-cem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, pradeda in tasta, gospoda
Rudolfa Endlicher
c. kr. okrajnega tajnika v pok, p"sest-nika zlatega križca in častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje,
ki je po mučni bolezni prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 84. letu svojega življenja, danes ob 8'/9 uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v torek dnč 4. sept. ob 6'/». uri popoldne v hiši žalosti GradaSke ul. 8 blagoslovilo in potem na pokopališče pri Sv. Križu položilo k zadnjemu počitku.	1978 Sv maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvak.
Blagi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in častni spomin. V Ljubljani, 3. septembra 1906.
Avgust in Pavel Endlicher, sinova Viktorina om Rudman in Evgenija, Endlicher, hčeri; Josip Rudman, zet; Ela in lrma Endlicher, sinahi; desetero vnukov; dve pravnukinji.
Globoko potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je najin nepozabni oče, gospod
Lovro Zdešar
hišni posestnik in žganjekuhar
dne 1. septembra ob 3. uri popoldne po dolgi mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrži danes, 3. septembra, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na viško pokopališče,
Glince, 3. septembra 1906.
Pavla in Lovro,
1975	otroka.
delavcev
za gradnjo vodnjakov
se takoj sprejme proti dobri plači. Oglasila pri inženerju	1972 1-1
Lachniku vBethovenovih ulicah štev. 4 v Ljubljani.
Terezija Butorao obvdovela Ribič naznanja potrtega srca v svojem kakor tudi v imenu svoje nečakinje Marije Mayer žalostno , vest, da je njen iskreno ljubljeni, I nepozabni soprog, ozir. stric, gospod j
Karol Butorac
c. kr. poštni nadoficijal
po kratki in mučni bolezni, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, danes dopoldne v 65. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal
Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 3. t. m., popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta št. 13, na ['okopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega ozna-nenja dne 4. t. m ob 9. uri dopoldne.
V Ljubljani, 2. sept. 1906.

Sprejmeta se
1970 3-1
2 učenki
na hrano in stanovanje. Več se izve v Kolodvorskihulicah, pritličje.
The Kinematpgraph Edison
s pred kratkim Izboljšanim strojem
u hotelu »Ilirija", Kolodvorske ulice. Golobja vila
na novo i z SI o, barvano.
Potovanje okoli zvezde. — Bramba Port Arturja.
Dobri sodnik.
Izgubljeni ščipalnik.—Električni tok.
Predstave vsak dan od 5. do
10. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 2.
do 10. ure zvečer. Dopoldanske predstave od 10. do 12. ure.
Vsako soboto nov program.
V slučaju poškodbe kake slike se ista nadomesti z drugo.
Cene: I. prostor 50 vin., II prostor 30. vin., vojaki in otroci 20 vin.
1976 1—1
Ravnateljstvo.

JLovro tfafner
organist in posestnik
S letvica J{afner roj. J^ergani
poročena.
?res^a 2. septembra 1S06
m
PfSioifa 208,	^Slovenca" ril3* septembra 1906*
Jugoslovanski dnevi v Bolgariji-
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sofija, 31. avgusta.
Bili so jugoslovanski dnevi v Sofiji in so minili. Končan je tudi kongres književnikov in časnikarjev ter konference jugoslovanske omladine. Gostje so sc razšli iz Sofije na razne strani. Večina sc je vrnila vsak na svoj dom, nekoliko jih je odpotovalo proti Carigradu. Z obžalovanjem moram konstatirati, da so bili ti »svečanostni dnevi«« jako malo svečanostni ter z rezultatom ni nikdo zadovoljen, nc oni, ki so navajeni vsako stvar soditi po tem, kar vidijo in slišijo, niti oni, ki so sledeč vabilu prišli iz daljnih krajev na to »slavnost« prevo-zivši sc na sto in sto kilometrov, iu naposled niti sami prireditelji teh svečanosti.
Gostje so odšli nezadovoljni, mnogo izmed njih še popred, ko je bilo slavlje končano, večinoma radi tega, ker jili ni nikdo sprejel in jim ves čas njihovega bivanja tukaj nikdo posvetil najmanjše pozornosti. Kakor pozabljene sirote bili so prepuščeni samim sebi, nikdo se ni brigal zanje. Poleg tega pa še neverjetno visoke cene bodisi za stanovanja in hrano in drugo, uplivalo je, da so si gostje želeli, kolikor hitro mogoče, odkrižati se take »gostije«.
Domačini, Bolgari, so nezadovoljni ne toliko zato, ker so uvideli, da niso bili v stanu zadovoljiti gostov, marveč zlasti zato, ker sc jim je izjalovilo, da bi bili ob priliki teh »svečanosti« vjeli kaj za svojo nacionalno korist in dosegli kako resolucijo glede želje vseh Jugoslovanov, naj se da Makedoniji avtonomija, seveda po njihovem (bolgarskem) nazoru pod bolgarskim okriljem.
Zanimiva je bila sestava »kongresa književnikov in časnikarjev«. Izmed Slovencev ni bilo na njem niti enega uglednejšega. Vsled tega so si morali izbrati predsednikom Hribarja, ki pa ni bil prisoten.
Izmed Srbov ni bilo niti enega časnikarja. Vsled sklepa »Srpskoga novinarskog udru-ženja«, da se srbski časnikarji ne udeleže tega kongresa, se je naš dopisnik, ki je prvotno bil določen delegatom srbskih novinarjev, — udeležil kongresa edinole kot dopisnik »Slovenca«. Tudi uglcdnejši srbski pisatelji iu književniki niso bili zastopani. Izostali so srbski pisatelji, kojih imena navajam v sledečem in ki so sedaj pravi in poklicani nositelji srbske književnosti. Ti so: Adamov, Nušič, Matavuli, Stojan Novakovič, Mijatovič, dr. Nikola Gjo-rič. dr. Svetislav Stefanovič, Milodar Mitro-vič, Domanovič, Dragutin llič, dr. Kostič, Alekso Šantič, M. Gj. Milieevič, Grčič, Joša Tomič, Jol. Desančič, Marko Coz. M. Zivko-vio, dr. Steva Pavlovič, dr. Al. Mitrovič, Ljuba Jovanovič, Ljuba Kovačevič, dr. Jovan Cvijiči, dr. Turoman, Lazanič, general Miš-kovič, dr. Iktliut, Sreten Pašič, Bora Popovič, Zorijo Popovič, Ostnan Djikič, Curčin, Lak-sič, Jovan Zivanovič, Andra Gavrilovič, Ljuba Stojanovič, Komarčič, Milovan Glišič, Miko Sretenovič, Cipiko, Budisavljevič, Nikola Zan-kovič, Uskokovič, Pera Odovic, Omučikus, Pribičevič, Jovan Protič, Ceda Popovič, Da-vičo, Živko Romanovič, Milorad Petrovič, Gligorič, dr. Božo Nikolajevič, Milena Simi-čeva, dr. Draža Pavlovič in Cižkovič.
Izmed srbskih književnikov udeležili so se kongresa edino ti-le: Boža Stankovič, Karabe-govič, Petar Kočič, Sava Vbletič, Corovič in dr. Skerlič, razven teli pa še nekaj mladih profesorjev, ki nimajo zaslug niti del na književnem polju. Zato je bil od strani Srbov izvoljen predsednikom neki v književnosti popolnoma nepoznan gimnazijski profesor, za katerega razven njegovih učencev živa duša ni vedela, da je na svetu. Izvoljen je bil zato. ker je bil edini med Srbi, ki jc izpolnil trideseto leto. Najbolje zastopani so bili Hrvatje, ker so bili med njimi možje kot Gjalski, dr. Harambašič, dr. Dežman, Peroslav Ljubic, Zdravko Lene, Pran Arčič, dr. Livadič, Tomislav Ivkanec in drugi. Bolgari, dasi domačini so bili jako slabo zastopani. Od vseh književnikov bil je edini udeleženec Štefan Bobčev, od časnikarjev lc Georgi Nikolov in razven njega 2—3 mladi časnikarji. Bolgarski tovariši so mi pojasnili, da sc njihovo književno društvo ni hotelo udeležiti kongresa vsled tega, ker resnično ugledni časnikarji niso člani »novinarskoga društva«, kojega člani so - tako so mi zatrjevali
samo taki, katerih pravi književniki in časnikarji ne priznavajo niti prvim niti drugim.
Tako sestavljen kongres ni ničesar pridobil in ničesar izgubil, ker ni ničesar delal in storil. Pa če bi bil tudi sklenil kake glasne sklepe, kdo naj bi jih smatral za lastne, kdo upošteval in izvrševal? Nikdo!
Ce resumiram vse, kar sem v Sofiji videl in slišal, zdi se mi, da je bil edini namen Bol-
garov, pozvati goste iz daljnih krajev v to svrho, da narede sofijski gostilničarji na tuj račun skozi nekaj dni lep dobiček. Druzega namena niso mogli imeti, kajti misel, da bi jih morda pogostili, bila je daleč od njih. Lc tako se da razlagati, da so reditelji odkazovali gostom najdražje hotele, ki so imeli za goste posebne, dvojne in čestokrat trojne cene.
Kdor ui vzel s seboj dovolj novcev, več kot je mislil, da bo porabil, ta se je nepričakovano prevalil. Pa tudi one, ki so imeli do-v o j I drobiža, so se vrnili radi ničvredne in silno drage postrežbe napol sestradani, vrhtega pa še vsled strahovito nesnažnih bivališč — in to celo v hotelih prve vrste — vsi utrujeni in nenaspani. Iz navedenega si lahko ustvarite sodbo, kasne utise so odnesli gostje odtod!
Druga jugoslovanska umetniška razstava otvorila sc jc včeraj dopoldne. Otvoril jo je minister za prosveto dr. Sišinanov, ki se je zahvaljeval inozemskim umetnikom, ki so s tem da so se udelžili te razstave, doprinesli velike žrtve za oživotvorjenje te ideje: okrepljenje sorodnih vezi s pripomočjo umotvorov večne lepote. Veseli ga uspeh jugoslovanske umetnosti, ki sc manifestira ravno ob času, ko se v Bolgariji slavi lOletni jubilej državne slikarske šole, ki jc važen za splošni razvoj Bolgarske, ker sc pravo življenje narodovo ne pričenja šele takrat, ko se organizira politično in gospodarsko, ampak takrat ko se povspne do visoke umetniške, moralne in estetične kulture.
Razstavo je otvoril v kneževem imenu, kateremu je poslal brzojavni pozdrav. Knez je odgovoril, da ga zelo veseli uspeh razstave ter obžaluje, da ni navzoč v krogu onih ki s svojimi nauki in umetnostjo streme za napredkom naroda.
Ob otvoritvi razstave je bilo navzočega obilo občinstva, toda malo uplivnih oseb.
Razstava se nahaja v lokalu, ki sam ob sebi ni ravno prikladen, a so ga umetniki dosti dobro uredili. Slovenski oddelek dobil je jako lepo mesto, takoj pri vhodu na desno. I n sem našel svoje stare , znance izza prve razstave v Belgradu. Ta oddelek me je najbolj zanimal, zato sem se najdalje pomudil pri njem. Z veseljem konstatiram, da bode na tej razstavi zmaga na slovenski strani, ker so slovenski slikarji razstavili največ umetniških del. Pazno pregledujoč razstavo opazil sem na razstavi ime slikarja, čegar dela so mi izredno dopadala. To je Srečko Magolič, ki je razstavil več sicer malih slik, ki pa so velike umetniške vrednosti. Jaz sem velik ljubitelj narave, take kakoršna je, bodisi obdelano polje, sredi katerega žubori potok, bodisi zelena gora, ali pa po zimi s snegom odete doline iu gore. Vse to pa je Magolič v svojih slikah tako mojstrsko izvedel, da sem sc iskreno razveselil tega, meni povsem novega umetnika, ki si je izbral za svoje študije najkrasneje predmete: naravo. Le škoda, da so slovenski umetniki, kateri so razstavo urejevali, odkazali tem slikam malo viden prostor; kamor svetloba tako nesrečno pada, da mnogo izgube na svoji umetniški vrednosti. Proti taki nepozornosti od strani starejših umetnikov nasproti novemu — po moji sodbi velikemu talentu, hotel sem krepko ugovarjati, a nisem našel nikogar izmed rediteljev. Zato storim to sedaj na tem mestu. Talenti se pri pravičnem svetu običajno dvigajo, tu pa se je očividno postopalo tako, da se ga pokoplje že v začetku ter se mu s tem vzame veselje do dela in napredka.
To je krivica napram samim sebi, napram umetnosti iu narodu, kateremu pripada. Pri
treba, da se talenti skrbno le redkokdaj rodc. Toliko naglici; o razstavi sami še
malih narodih je varujejo, ker se glede razstave v izpregovorim.
Med srbsima umetnikoma: P. Vučetičem in Nadcždo Petrovičevo in srbskim odsekom »Lade« nastal je konflikt, ker slednji niso hoteli njihovih del sprejeti v srbski oddelek. Slovenci so hoteli njiju dela sprejeti v svoj oddelek, toda ostali Srbi so izjavili, da takoj po-bero in odneso svoja dela, čc dobita Vučetič in Petrovičeva mesto na razstavi. To je škoda, ker jc Vučetič razstavil troje del, ki bi bila vsled svoje umetniške vrednosti najboljša v srbskem oddelku.
Skupno je razloženo na razstavi preko 300 predmetov. Slovenskih je okrog 50, hrvaških 65, srbskih 50 in bolgarskih nad 100.
Nad razstavo vihra jugoslovanski prapor, ki so ga sestavili sami umetniki. Zastava je bela; to barvo imajo vsi jugoslovanski narodi. Zastava je izdelana po sledečem načrtu: sredina je bela, okrog pa so kot okvir razvrščene barve: črna, modra in zelena.
Rdeče
Modro
Naročajte se na »Slovenca«, ki brani Vas in Vaše pravice proti napadom ljudskih sovražnikov! Ako eden ne more, naj se več skupaj naroči na »Slovenca«!
Išče se
gostilna na račun
v mestu ali na deželi takoj ali pozneje. Ponudbe M. V. 110 posterestante Ljubljana.	1931 3 3


H
* s
ftaro železo,
■Ji
'S
ft V
, baker, cink in ms- u h denino m
Ij. kupuje po najvišjih cenah H
*<«	M
•i Franc Stupica A
w «5
|| trgovina z železnino '4 M na Mariji Terezije cesti M ft	v Ljubljani 863 16 fl

šsSt
-»-^BIT—ror—. m
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kamniti mizi") v Zgornji Šiški. its6 ('•*)
Mizarski pomočniki
dobe takoj trajno delo proti dobri plači pri Matko Maloviču]}
mizarju v Novem mestu. 1944 3-3
tanovanje
v Cerkvenih ulicah St. I, odda
se mirni stranki.	1951 3-2
Posestvo
v Kazljah na Kra3u št. 27. prve vrste, obstoječe u krasnega poslopja, vinogradov, pašnikov in gozdov, je na prodaj. Posestvu pripada tudi vodnjak in mlin. Lastnik posestva dovoljuje vsakemu kupievalcu vpogled.	1894 8-8
Josip Kljuder, trgovcc v Kazljah, pošta Sežana.
1672 20
flrbitcRt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
Zidarji tesarji m
delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	1538 \
F, Trumler, arhitekt,
Pred škofijo, Ljubljana.
®fl
na deželi, prav dobro idoča, se takoj proda zaradi pomanjkanja svojih, z vsem blagom. — Več po dogovoru upravništva „Slovenec".	1953 3-2
idarji m
težaki
se sprejmo pri gradnji cerkve na Viču proti dobri plači. 1967 4 -2 Prijave v stavbinski pisarni Viljem Treo, Marije Terezije cesta 10.
Razpisuje se služba 195(! 2—2
organista in cerkvenika
katero je nastopiti s 1. oktobrom t. I. Službeni dohodki so nekaj nad 1000 K.
Župni urad v Sodražici.
Gospodične
se sprejemejo v popolno oskrbo v Florijanskih ulicah štev. 10,
II. nadstropje.	1910 8—7
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikonjno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (U) Berite plakate

M11 21 v
nska kreditna banka w Ljubljani"
Podružnioa v
Kapuje in prodaja
Ys» vrat e rent, 'iitavnifc pisem, prijoritet, ko-vManulnifc obligacij, srečk, delnic valut, novcev ln devl*. k vs«?k«smw ^rebanln,
Akcijski kapital K 2 m
Rezervni zaklad K 290.000--.
K»roen',r,Y9 tn ck*fe.-uaptuje	!%je predujme dh »rednontne papirje.
Izirebaua vrednostne papirje ln vnovčujs Zavaruj* (trafika proti kura«) iapalr kupoc«.	izgubi.
Vlnkulujo lr, davlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije,
EakoKUlt 'r	vr.rvit« 1'T'	H«t«ii* tt.r.-.Slla, Vff
Podružnioa v S P L J E T U.
Denarni« vloge aprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižic« proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obreatiO* od dne vloge do dna vzdiga.
Promet ■ čeki in nakaznicami.
Podružnice:
rt»)t» z men|alnlcaml: Oraben 25, Mula stran, Mosl ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Tirno, Veliki trg 10 »»len, Olavnl trg 4. »Vika l,lpa, CeSka Kamilica, Jlnra»skl Zuiuberg, Schiller|eva cesta 3. Miidllng, Fran Josipa trg 9. NutI Jlfln, CrnB cesta 8. Plzon In S*lt»»».
Menjalnice na Dunaju:
I. Wnllzelle 10. II Taborstrassc 4, III Ungargssse 69 (votjal Rennwega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V SchBnbrunnerstrasse 88 a, VII Mariahiferstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstraase 59, XVIII. W»hrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Meftjalnična dalniška družba " i50-9i
„MERCU R"
Dunaj, I., Wollzeiie 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reaer zaklad K 7.000.000
Nnjkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
^ Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Katoliška bukvama v Ljubljani
iS
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spirftus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —"40.
V.	Žalost in veselje. K t -05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —'40.
VII. Božja kazen — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —"40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1'40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2'2o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Sinukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'4°> vezano K 2'2o.
VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1 "40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K I'40, vezano K 2*20,
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po t->baku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i-4o, vezano K 2'2o.
XI. Tugomer. — „Berite Novice*.— Veronika Deseniška Pripovedne pesni. K i'40, vezano K 2 20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —'50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K 1M3.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —-6o.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'60.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K IM3.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —'6o.
XX.	Bogdanova mlada leta K —'Oo
XXI Gangl. Pisanice. K —-fio.
XXII.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K ri3.
XXIV. Savinjski glasi. K —'60.
XXV. Razne pesmi in povesti. K IM 5
XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K P15.
XXVIl.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20."
XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K c 13.
Kr(ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva
I. do III. del po K —-70.
Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.etnik 1894 do 1902, vezan po K 3 30.
Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70.
, „ „ 1904 K 4 30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik
I. do X. po 95 vin.
Krfič, Angelček. I.etnik XI. do XII. po K 1M5.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21-42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —•90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-go.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: I.jubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —"45, vezano K — '65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —'45, vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v.
VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo'90 v.
II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 00 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan qo v„ trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmcljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P, Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vet. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v„ trdo 00 vin.
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —•70.	| jgj^
Zupančič, Fabljola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu	Hi
M. \Visemanu. K 1-30, vezano K rjo.
Igrokazi:
Poezija:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjažl. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —"85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo mi ške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmct-llerod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 1. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2 Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
BeJenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3" 10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar. Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 3-70.
Pagliarutfi-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K i'4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 1*70.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic{, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4 60.
Sienkieivicf, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K io-3o.
Sienkietvici, Z ognjem in ir.ečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6-Ko.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K
Sienkiewic\, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2* 1 o, vezano v platno K 2-70.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano K --95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5*35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele po močnik. K -'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solncc in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šalji vi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnlc iz vseh stanov. K i-7o,
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1*30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —"74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —'70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povesi, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90,
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K I'30.
Lesar, Perpctua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K ['50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K i'30, trdo vezano K i'5o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'so.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —'40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3'l3.
Is«>	» »2-13, „ „ 3-33.
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Joh in psalem 118. Vezano K 2 85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K 5'2o. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1*15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l lo. Sar Jenko Silvin, V mladem jutru. K l*6o, vezano K 2-3j. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —qo.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca I. 187S. Začetek ustajc v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-0o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisarn. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'f>o.
Mater, Učne slike iz prlrodoslovja za 111., IV. in V. razred
(Podrobni učni načrt.) K 2'70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —'70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do UI. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'fio. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti, K —'90. Blehveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleiiveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1 '40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K i-^o.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlega najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'6o, vezano K 3'8j.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K i'5o. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmerike in glumarstva, srnešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K - 'G5. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K no. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K 140, trdo vezano K i*oo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in sljvenski pogovori. Broš. K 2 20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —00. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kraikim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjige za obrtnike. K r8o. Sašelj. B isernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2 20.
Schiveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65 Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3*90, vezano K 4 40 Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K 1 'Go. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K IM5.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev : Črni bratje. — S prestola na morišče, — I.eban 100 beril za otroke — Vrtomirov prstan. — Feldmoršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan 1. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke 1. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I, — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.