V NAŠI DRŽAVI. Eonferenca Male zvcze na Bledu se je vršila 29. In 30. avgusta. Posvetovanja zunanjih minitsrov Jugoslavije, Čehoslovaške in Rumunije so bila zaključena 30. avgusta s skupnim sprejemom novinarjev pri vseh treh zunanjih minis-trih. Zastopniki Male zveze so razpravtjali na Bledu o podonavski pogodbi glede nenapadanja Dva osnutka o tej pogodbi sta predložili predlagateljici Italija in Francija. V zvezo podonavskih držav bi naj vstopila Mala zveza, Avstrija, Madžarska in Nemčija. Mala zveza bo to pogodbo podpisala, ako dajo velesile izjavo, da Habsburžani ne smejo na avstrijski prestol in da je habsburžansko vprašanje tnednafodnega značaja. Drugo glavno ioč- ko blejsikega sestanka je tvoril razgovor glede dvostranske pogodbe o medsebojni pomoči. Nekatere države, kot Avstrija-Italija ali Avstrija-Francija bodo te vrste dvos'trans.ke pogodbe takoj podpisale, za druge pa obstojajo za enkrat še zapreke, !ki jih bodo bodofia pogajanja odstranila. Potovanje nekaterih državnikov Male zveze v Italijo spada med to pripravljalno delo. Morda bo pozneje mogoče, da se slične pogodbe o medsebojni p&moči sklencjo tudi med Malo zvezo in Italijo, Malo zvezo in Avstrijo itd. Po posvetovanjih zunanjih ministrov Male zveze se je vršila na Bledu 31. avgusta konferenca Balkanske zveze, katere so se udeležili zastopniki štirib balkanskih držav, iki pripadajo zvezi. Turčijo je zastopal zunanji minister Ruždi Aras. Predsednik vladc odpotoval v Pariz. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sc jc odzval va- bilu predsednika francoske vlade Lavala ter je odpotoval 1. septembra v Pariz. V njegovl odsotnosti ga bo zastopal notrajni minister dr. Anton Korožec. Vlada izpopolnjena. Kakor smo že poročali, je pričelo delovati s 1. septembrom novo ministrstvo za pošte. Za pošt nega ministra je imenovan dr. Brarrko Kaludjerčič, narodni poslanec iz Sarajeva in po poklicu advokat. Rodil se je v Sarajevu leta 1891. — Minister brez portfelja je postal dr. Miha Kr&k. Rodil se je leta 1897 v Lesikovici pri Škof ji Loki. Gimnazijo je dovršil v škofijsfcih zavodib v Št. Vidu pri Ljubljani. Po poklicu je odvetnik. Urejeval je »Slovenca«, veliko je delal na zadružnem in socijalnem ter kulturnem polju in je že bil pod predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani. Nova ministra sta prisegla dne 1. s&P. tembra. V DRUGIH DRŽAVAH. Mussolini je spregovoril o abesinskem vprašanju. Mussalini ne pošilja samo tedensiko čet v vzhodno Afriko, ampak je priredil zadnje dni velike manevi^e na Tirolskem, ikaterih se je sam udeleževal in jih deloma vodil. Manevri so požrli ogromne denarne svote in Mussolini se je pobahal ob koncu manevrov dne 28. avgusta, da ima Italija dobro opremljeno vojsko, ^posobno za vsak položaj v Evropi, tudi v času, če bo prišlo do kolonijalne vojne z Abesinijo. Na Tirolsko je pozval Mussolini vse ostale člane vlade in se je vršila v Bolcanu seja ministrskega sveta. Na tej seji je govoril Mussolini o mednarodncm položaju in je posebno pod.rtal, da bo Italija zastopana na seji sveta Društva narodov 4. septembra. Zastopnik Italije bo dne 4. septembra v Žencvi orisal abesin&ko vprašanje tako, da bo o njem poučen celotni svet. Italija bo razložila dne 4. septembra svoje stališč do Abcsinije in predložila politično zgodovino italijansko-abesins-kega razmerja zadnjih 5Olet.. Krog italijansko-abesinskega spora. Italija je pripravila za Abesinijo nadaljnih 200.000 mož. Angleži so že odposlali v Sredozemsko morje del vojnega brodovja, ki je bilo dozdaj na scveru. — Anglo ameriška družba, za katero tiči Anglija ,je kupila ves petrolej na abesinskem ozemju in je ta žc pravnomočno sklenjena pogodba vcljavna za dobo 75 let. Si1*1/^1 petrolej bo tekcl po ceveh iz Abesinije do morske obale v angleški Somaliji. Ccvi bodo šle po ozemlju, katerega hoče Italija priključiti svoji vzhodno-afriški koloniji in radi katerega ja izbruhnil spor med Italijani in Abcsin- ci. Z nakupom petrolejskib vrelcev je posegla v sporno zadevo Anglija. Itaiijaai so že začeli prodirati na spcrno abesinsko ozemlje. Italijanska vojska je začela v vzhodni Afriki v Somaliji prodirati v abesinsko ozemlje in je zasedla 7000 kvadratnih kilometrov spornega ozemlja. Abesinci so prcpustili zascdene kraje začasno Italijanom brez odpora in boja. Nemčija sili v javnost z zahtevo po vrnitvi koionij. Spor med Italijo in Abcsinijo skuša Nemčija izrabiti v svo- je dobro. Nemško časopisje je začelo objavljati nemško zahtevo po vrnitvi kolonij, ki so bile odvzete Nemcem z mirovno pogodbo po zgubljeni svetovni vojni. Nemški listi se obračajo prav posebno na Angleže, ki bi naj bili toliko uvidevni, da dobi Nemčija prostovoljno od velesil njene nekdanje kolonije v Afriki, ker sicer si jih bo morala sama vzeti. Nakanc komnnistov. Francoski komunist Marti je na shodu komunistične internacijonale v Moskvi odkrito izjavil, da je naloga komunistov v Franciji ta: 1. da si pridobijo armado in 2. da izkoristijo antifašizem francoskih učiteljev. Komunisti morajo iti v francosko armado, da jo razkoljejo. Lenin je rekel (tako je nadaljeval Marti), da so za zmago sovjetske oblasti potrebni trije pogoji: 1. vdanost ljudskih množic. 2. pomoč inozemskega proletarijata in 3. izkoriščanje medsebojnega nasprotja kapitalističnih držav. Sovjetska vlada svcto izpolnuje te pogoje. Ruski list pristavi tem besedam: Kateri imajo ušesa, naj poslušajo! Res, jasne besede, katerih nc smemo pozabiti! Ruske pripfrave. Dne 13. avgusta je prišel v Moskvo g&neral Bliicher, poveljnik ruske armade na Daljncm vzliodu. V Moskvi je imel več posvetovanj. Baje gre ž njim Stalin na Daljni vzhod, da bo pregledal novo sovjetsko luko v Tatarskem zalivu, kamor se bo Dremestila baza iz Vladivostoka. Osebne vesti. Duhovniške vesti. Častni kanonik lavant. stolnega ikapitlja v Mariboru je ob _01etnici mašništva postal p. n. g. dr. Anton Korošec, notranji minister v Beogradu. — Imenovanja: Za kn. šk. duliovna svetovalca sta imenovana gg. p. Kerubin Tušek, župnik-vikar pri M. Nazaret, in Franc Sal. Šegula sen., vitez reda božjega groba v Jeruzalemu in vpokojeni župnik v Mariboru. — Nameščen je bil g. Mihael Ferk, provizor v Cezanjevcih, kot župnik istotam. — Postavljeni &o bili gg.: Alojz Drvodel, kaplan pri Sv. Lovrencu na Poborju, za vikarja-pomočnika v Črnečab; Štefan Lejko, kaplan v Dobrovniku, za provizorja istotam; Friderik Sternad, kaplan pri Sv. Martinu ob Paki, za provizorja v Podčetrtku; Ivan Grcgor, semeniški dubovnik, za III. prefekta v kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru. — Prestavljeni so gg. kaplani: Fr. Časl iz Konjic I v Šmartno pri Slovenjgradcu; Franc Kač iz Starega trga v Trbovlje III; Franc Korban, III. kaplan v Trbovljah, za II. kaplana istotam; Matija Medvcšek iz Trbovelj II v Dol pri Hrastniku; Alojz Peitler, provizor na Muti, je premeščen za kaplana k Sv. Martinu ob Paki. — Nastavljeni so gg. novo-mašniki: Ivan Camplin za !kaplana pri Sv. Juriju v Prekmurju; Rudolf Jerman za kaplana pri Sv. Ani v Slov. goricah, z delokrogom pri Mariji Snežni; Ivan Škraban za II. kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, z delokrogom v Gornji Lendavi; Ivan Voda za l.aplana pri Sv. Andražu v Halozah; p. Hugolin Prah, kapucin, je bil nastavljen za II. kaplana v Jarenini, z dek>krogom izseljeniškega dubovnika v Belgiji in Holandiji. — V stalni pokoj so stopili ggč: Ivan Jodl, kn. šk. duh. svetovalec in župni kna Polzeli; Anton Radanovič, l:aplan na dopustu v Zrečah, in Pavel Volper, župnik v Dobrovniku. — Diakonat je prejel dne 25. avgusta t. 1. v mariborski stolnici g. Ivan Žličar, bogoslovec V. lotnika. Za ravnatelja poštnega ravnateljslva v Ljubljani je imenovan dr. Anto?i Vagaja, Kesreče. Posestnica smrtno ponesrečila. V Brcsternici pri Mariboru je botela posestnica Frančiška Stupan v noči skozi okno podstrešne sabo izliti škaf vode. V temi ni videla, je padla skozi odprtino in so jo nasli mrtvo v pritličju. Marof pogorel. V Jauhovi v Apački kotlini pri Gornji Radgoni je upepclil nočni požar marof Antona Ferk. Zgorela je zaloga krme, slama in ostrešje na hiši. Škoda 40.000 Din. Pcžari na Dravskem polju brez konca in kraja. Dne 27. avgusta je začelo gorcti v Mihovcah pri Cirkovcab na Dravskem polju gospodarsko pcslopje posestnika Štefana Premzela. Plamcni so preskočili na sosedno poslopje posestnika Jožefa Pernata. Gasilci so re- šili Pernatovo poslopje, da je zgorela samo streha, Premzelovo poslopje je pa ogenj uničil. — Isti dan okrog ¦'_. ure zjutraj je začelo v Zlatoličju pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju goreii gospodarsko poslopje Antona Rodošeka. Od svinjakov se je razširil ogenj na lepo urejene kurnjke in je zgorelo 90 kokoši. Ogenj je upepelil zaloge scna, slame in precej gospodarskega orodja. Veter je zanesel ogenj na poslopje soseda Goloba, ki je pogorelo z vsem, kar je bilo v njem shranjenega. Požarna nesreča. Dne 28. avgusta na večer so ovohali ljudjc, iki stanujejo v Tržiču v največji hiši na Glavnem trgu, dim. Poklicani dimnikar in drugi so dognali, da so se vnele saje v dimniku in so nevarnost naglo odstranili. Dne 29. avgusta po 9. uri zvečer se je vnela streha omenjene hiše l.ar s plameni. Na pomoč je pribrzelo iz Gorenjske 10 gasilnih društev, ki so ogenj takoj omejila. Škoda je velika, ker so v splošni zmedi metali pohištvo iz stanovanj, ikar ga je pa ostalo v notrajnosti hiše, je pokvarjeno od obilne vode. Ogenj je nastal najbrž n^ ta način, da je od dimnika vneto tramovje tlelo, dokler ni prišlo do izbruha plamenov. Avtomobilska nesrcča avstrijskecja ministra. Avstrijski minister major Fey je ponesrečil pri avtomobilskem izletu. Dobil je hud pretres živcev, ker ga je pognalo iz sedeža zadaj v sprednj-o debelo šipo. Drobci šipe so povzročili ministru poškodbo po glavi in mu zlomih nosno kost. 5MRTNA NESREČA BEJ^GIJSKE KRALJICE. Smrtna žrtov avtomobilžke ncsrcčo je postala dne 29. avgusta ob Vienvaldstattskem jezeru v Švici belgijska kraljica Astrid. Belgijski kraljevski par se je mudil na oddihu v vili blizu Luzerna. Dne 29. avgusta je šofiral kralj sam avtomobil, poleg njega je sedela kraljica in šofor. Vozili so se po cesti krog jczera. Cesta je proti jezeru zavarovana s 15 cm visokirn in 20 cm širokim zidom. ki je pa večkrat prckinjen radi odtoka vode. Kralj je vozil tik ob zidu in na mestu, kjcr ni zida za 2 m, jo zdrknilo desno kolo v odprtino in zadelo ob zid. Vsled sunka je zdrčal avto še daljc in treščil ob drcvo. Kraljico je vrglo iz avtomobila, priletela je z obrazom ob dcblo s tako silo, da ji jc zdrobil uda- rec prsni koš, ji je počila lobanja in je izdahnila po podelitvi sv. poslednjega olja. Kralj je tudi padcl Iz vozila, pognalo ga je pa mimo drevesa in je le lažje poškodovan. Avto je po nesreči še metalo naprej. Priletel je še v eno drevo, preskočil obrambni zid ob jezeru in je obstal kakili 10 m dalje na plitvini, ne da bi se bil prevrnil. Nesreča se je zgodila ob 9.15. Kraljevi otroci so odpotovali dan poprej domov v Belgijo, sicer bi bili sigurno v avtomobilu. Truplo smrtno ponesrečene kraljice so prepeljali v belgijsko prestolico v Bruselj. Kraljica Astrid se je rodila dne 17. novembra 1905 v Stockholmu kot hčerka princa Karla in princese Ingeborg, nečakinje švedskega kralja Gustava V. Poročila sc je leta 1926 s tedanjim belgijskim prestolonaslcdnikom Leopoldom. Bclgijska kraljeva dvojica ima eno bčerko in enega sina. Zasedla sta prestol leta 1934, ko je oče sedanjega kralja Albert smrtno ponesrečil kot turist pri Namurju. Smrtno ponesrečena je bila v Belgiji zelo priljubljena radi izredno usmiljenega srca. Največji požar v Ameriki. Iz glavnega mesta južnoameriške države Argentina iz Buonos Airesa poročajo dne 30. avgusta naslednjo vest o silovitem požaru: V pokrajini okoli Gualeguaycha je divjal strahovit gozdni pažar, ki je zajel doslej že nad 25.000 ha in se še vedn-o širi. Vsa pokrajina j? Izpremenjena v ognjeno morjc, v katerem ne more zdržati nobeno živo bitje. Drevje, rastline, hiše, vse je spremenjeno v pepe!, ki ga nosi veter v ogromnih oblakib na stotine kilometrov daleč. Na reki Paraai so morali ustaviti ves promei, 'ker jo daleč naokrog vae zavito v neprodorno meglo dima in pepela. Doslej so ostali vsi poskusi, da bi.ogenj pogasili ali vsaj omejili, brez uspei.a. To je največji gozdni požar, kar jih pomnijo v Ameriki. Štiii mesta so morali z vso naglico izprazniti. Pol ure pozneje so bila mesta že izprcmenjena v požarne razvaline. Ljudje so jedva rešili golo življenje, vso drugo je postolo žrtev plamenov. Razne novice Prvi jngoslovanski saclni sejem v Maribcru. Kmctijska podružnica v Št. Petru pri Mariboru je dala že par let lepo spodbudo za prodajo sadja z razstavami, katere je priredila v IMariboru in so dobili na ta način sadni pro ducenti stik s trgovci brez mešetarskega posredovanja in izrabljanja. Le.03 boče napraviti omenjena podružnica on korak dalje. Priredila bo od 25. do 28. oktobra zadaj v »UnLonu« prvi jugoslovanski sadni sejem. Pozvala jo žo pismenim potom druge podružnicc v Slovenskib goricah, naj se udeležijo sejma. Poskrbljcno bo za reklamo na merodajnib mestib in opozorjeni bodo na sejm inozcmski kupci, ki bodo lepo zfipakano blago sami videli in ga lahko tudi takoj ikupili. Upanje je, da bodo pri letošnjem pomanjkanju sadja cene višje nego druga leta. 0 nakratko omenjenem sejmr še bomo večkrat pisali in pravočasno obveščali naše sadjarje o podmbnostili te velevažne prireditve, ki bo ostala za slučaj ugodnega uspeha nekaj stalnega in se bodo na njej določale cene sadju. Maribor dobi z letošnjim šolskim letom žensko realno gimnazijo, ki bo nameščena v prostorib trgovske akademije v bližini glavnega kolodvora. Rimski studenec pod Sv. Bolfenkom nad Maiiborom je vsakomui- dobro poznan. Tam se nahajajoea kapelica sv. Antona se je v povojni dobi po povsod ee ovekovečujočiii obiskovalcih tako ponesnažila, da se popravila nikdo ni hotel lotiti. To naj bo pa tudi posebno poglavje za prizadete, da bodo v bodoče v oči domačih in posebno tujih obiskovalcev našega zelenega Pohorja naše kulturne spomenike dostojno spoštovali. — Nekaj planincev se je odločilo, da ta pred vojsko tako priljubljen kotiček zopet primerno uredi. Kapelica se bo očistila, r.anovo pobelila. Vdolbino v kapelici, katera bo zavarovana z zaklenjeno mrežo, bo krasil kip sv. Antona Padovan.skega, delo našega mojstra Sojča. Naj postane in ostane tu zopet predvojni mirni kraj, čist, nedotakljiv, dostojanstven. Slavnostna blagoslovitev se bo vršila predvidoma 22. septembra ter se bo natančen dan še pravočasno objavil. Čez dva dni sta priklicala pomoč. — Dne 30. avgusta je prejela celjska rešilna postaja planinskega društva obvestilo, da pogrešajo že od 28. avgusta dr. Gvidona Majerja iz Zagreba in gospico Sfiligoj iz Ljubljane, ki sta se podala v planine nad Logarjevo dolino. Imenovana sta krenila 28. avgusta od gostilne pri Rogovilcu v Robanov kot in tamkaj je zginila za njima vsaka sled. Andrino Kopinšck in dijak Dušan Gradišnik iz Celja sta šla iskat pogrešana. Pri Veršniku so jimapovedali, da kliče nekdo že dva dni izza neke stene Ojstrice na pomoč. Pogumna reševalca sta zadela v petek dne 30. avgiista popoldne visoko v steni na izmučeno dvojico, ki je prebila dva strašna dneva med življenjem in smrtjo. SOletnico Katoliškega rokodelskega društva so slavili dne 31. avgusta in 1. septembra v Ljubljani s slovesno blagoslovitvijo nove društvene zastave. Obžalovanja vredni sSučofi. Precejšnja tatvina blaga. Predilnica Mautner v Melju v Mariboru je prejela nepodpisano pismo, v katerern navaja neznanec imena treh delavcev, ki so dalje časa kradli v podjetju. Tvornica je predala zadevo policiji, ki je napravila pri enem od obdolženih hišno preiskavo. Našli so blaga za 16.000 Din. Zaprli so vse tri ovadene in domnevajo, da presegajo tatvine trojice daleč navedeno svoto. Velik vlom pri št. Ilju v Slov. gor. V noči 29. avgusta so obiskali neznani vlomilci trgovca Ivana Šefa v Štrihovcih pri Št. Ilju. Tatovi so vlomili vrata in udrli v notrajnost trgovine. Lotili so se pr&dvsem železne blagajne, a je niso izpraznili, ker ji nlso bili kos, ali pa jih je kaj zmotilo pri tem delu. Z blagajno ni bilo nič, so se pa vrgli na blago in napravili s tatvino raznega blaga 22.000 Din škode. Iz Maribora nc. pomoč poklicani policijski strokovnjak ni mogel nikjer ugotoviti odtisov prstov, iz česar sklepajo, da so delali lo^ povi z rokavicami in da gre za izurjene vlomilce- Krvav incident v Ljutomeru. Pavel Horvat, trgovec in agent od Male Nedelje, je prijavil javen političen shod na Glavnem trgu v Ljutomeru. Shoda politična oblast ni dovolila, a kljub temu se je zbrala dne 1. septembra ob 10. nri dopoldne na ljutomerskem Glavnem trgu ljudska množica, ki je dmonstrirala proti prepovedi sboda. Horvata je oblast pozvala, naj pomiri zbrane, da s& bodo mirno razšli, česar ni hotel in je sfcušal celo politično govoriti. Orožništvo je zahtevalo razhod. Naenkrat sta padla na orožnike dva strela. Izzvani žandarji so oddali dva strela v zrak. Ker. niti to ni pomagalo, ampak je priletelo nanje kamenje, so trikrat ustrelili iz pušk. Na mestu je obležal mrtev Alojzij Mavrič iz Vitana, ranjena sta bila Ivan Medic od Sv. Bolfenka in še eden, ki je pa pobegnil z demonstranti vred. Sklicatelj shoda Horvat je že bil parkrat kaznovan od policije in njegov pomagač j© bil neki visokošolec, iki je komunistično navdahnjen. Oba sta pobegnila, a ju bodo že izsledili. Krvavi slučaj preiskuje banska uprava. Nepoboljšljiv. Dne 31. avgusta je dajal odgovor pred mariborakimi sodniki 651etni delavec Franc Šorej. Imenovani je bil leta 1910 obsojen radi Timora na smrt in pozneje pomiloSčen na 20 let, katere je presedel. Letos junija je vlomil v fclet posestnice Matilde Kokolj v Bratlslavcih. Radi tega vloma j« bil ob-sojen na 6 mesecev zapora. Krave sta kradla na debelo. Orožniki so zaprli in predali v sodne zapore pri Št. Lenartu v Slov. gor.: 251etnega vini.-( čarja Tomaža Zemljiča iz Ložan in 20letnega viničarskega sina Franca Zemljiča iz Vrhovdola. Aretirana sta brata in sta kradla od spomladi po Slovenskih' goricah krave na debelo. Meseca marca sta odpeljala kravo posestniku Francu Platajsu x Gradiški. Kravo sta zaklala in meso so pojedli. Drugo kravjo tatvino sta izvršila pri viničarjti Janezu Škofiču v Ploderšnici in jo je obdržal pri sebi Tomaž Zemljič. Našli so jo še pri njem. Posestniku Francu Somerju v Stogovcih sta odgnala kravo in jo prodala na sejmu v Mariboru za 600 Dih. V noči od 11. na 12. marca sta obiskala hlev posestnice Terezije Hamer v Nasovi in sta njej ukradeno ikravo prodala v Ptuju na sejmu za 550 Din. Predzadnjo tatvino sta izvršila dne 10. maja pri posestniku Alojziju Fuksu v Stogovcih, fcravo si je obdržal Tomaž Zemljič in so jo sedaj vrnili lastniku. Zadnja krava je bila ukradena 18. avgusta Francu Perku v Žiču in tudi to si je obdržal Tomaž Zemljič. Hitro so ga prijeli. Iz Ptuja poročajo: Ranželovič Dragotin iz Moslavine se je zvecer po opravljeni kupčiji šel krepčr.t v neko gostilno. Pridružil se rrm je brezposelni delavec Dermelj Franc iz Višnje gore. Ko se je naj&del in napil na Ranželovičev račun, mu je za uslugo ponu- Belgijska kraljeva dvojica. Smrtno poaesrečsna kraljica Astrid in njen soprog kralj Leopold III. dil prenočišče. Namsto v sobo pa ga J« odvedel v mestni park, kjer mu je hotel ukrasti denarnico. Ranželovič je strgal tat udenarnico iz rok, pri tem pa ga je Dermelj sunil dvakrat z nožem v levo roko. Ves okravljen je javil zadevo žandarjem, ki so Dermelja kmalu izsledili skritega v nekem grmu v parku ter so ga izročili sodišču. Vlomilci so mu izpraznili tgovino. — Neznani vlomilci so izpraznili v noči v Pišecah pri Brežicah trgovino Josipu Kostevcu in so mu napravili škode za 26.000 Din. Tri usmrtitve v Berlinu. V državni jetnišnici v Plotzensee pri Berlinu jo bila izvršena 28. avgusta nad tremi na smrt obsojenimi smrtna kazen. Med. temi je tudi nečloveška mati Karlotta Jtinnemann, katero je obsodilo Ieto3 meseca februarja na smrt berlinsko deželno sodišče, ker je svoje tri otro^ko izstradala do smrti.