EriaVti L5utoi-iaoa* iznaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno . . 48 K polletno . . 24 » četrtletno 12 » posamezna številka 2 » ji Vestnik in napredek slovenskega obrtništva. Oficijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira. , Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20. Cene inseratom: Pri IX objavi */,.str. 1000 K » » » */, » 500 » » » » t/t » 26,0 » » » » */* » 140 » v„ 75 Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratni obj. 10% popusta. IV. letnik. V Ljubljani, 8. oktobra 1921. Štev. 19. Obrtna razstava v Mariboru. Zanimiva je bila razstava prvega zajčjerejskega društva za Slovenijo, ki jo je aranžiral stavbeni nad-komisar Karl Steinbrenner. Društvo je razstavilo kože raznih zajčjih pasem, kakor belgijskega velikana, srebrastega Angora, sivosrebrastega Havara, black and tan, rumeno-srebrastega in modrega. Društvo šteje okrog 55 članov in ima 400 do 500 zajcev. Namen društva je propaganda racijonelne kulture, in ekonomičnega vnovčenja zajcev. V najkrajši dobi namerava povečati svoje podružnice v Št. liju in Ptuju in drugod po Spodnjem Štajerskem. Med vzorci so bili razen kož in zajčjega hleva razstavljeni vzorci zajčje dlake, zajčjih kožuhovin, zajčjega usnja in čevljev iz zajčje kože. Višek užitka na razstavi je bila zbirka v mali dvorani, ki je bila posvečena umetni obrti. Tu so razstavile šolske sestre, ženska obrtna šola, umetni rezbarji, slikarji, ključavničarji, graverji in izdelovalci godbenih instrumentov. V oglju se je nahajal krasni, moderno rezban in ornamentiran oltar kiparja Ivan Sojča, zraven pa slike njegovih cerkvenih rezbarskih del iz Vuzenice, Cirkovc, Št. Vida pri Ptuju, Remšnika, Kebelja, Sv. Martina, Sv. Bolfenka, Zagvele, Št. Lovrenca in osnutki še ne izvršenih del. Steno sta krasili dve sliki umetnega slikarja g. Kocbeka, ki sta bili povečani po stari šoli. Šolske sestre so razstavile mašno obleko in razne vezenine. Na drugi strani sta bila dva klavirja in del orgelj, harmonijev in klavirjev Josipa Brandla iz Maribora. Jako okusni so bili rezbarski izdelki Josip Tuhtana in graverski Friderik Binderja, dalje pasarski predmeti, cerkveno orodje, električna stojala, svetilke in lestenci Karol Tratnika. Fran Kagerja, dalje slikarski vzorci in ornamenti Fr. Horvata, ki se bavi specijalno s cerkvenim slikarstvom in Henrika Coffon. Izredno pohvalo je zaslužila razstavaVesne, ženske obrtne šole in umetne obrtnice gdč. Špelce Mladič. Ženska obrtna šola je v dveh letih svojega obstoja dosegla naravnost presenetljive uspehe. Oddelek za risanje osnutkov je razstavil kolekcijo risb svojih gojenk za namizne prtiče, soutache-okraske za ženske obleke, bordure, za otroške oble- kice, za torbice, za narodne in moderne vezenine v okusni, najdovršenejši zvršbi, ki dokazuje originelno kombinacijo in modno fantazijo risalk. Oddelek za vezenine, katerega je vodila ga. Aui-ca Ašičeva, je razstavil krasno izbrano kolekcijo ve-zonin, s hrvaškimi, slovenskimi in maloruskimi motivi slovenskih peč, modernih prtičev, srbske tkanine z modernimi okraski, ročnih torbic, modernih rut, blazin, čipkarskih izdelkov, z vezeninami okrašenih pisalnih map in spominskih knjig § hrvaškimi motivi. Trud in vnema obeh učiteljic za povzdigo zmisla in cenitev ter razvoja ženske umetne obrti je izrednega priznanja in polivale vreden. Umetna obrtnica Špelca Mladič je študirala na Dunaju pri Olbrichu moderno ornamentiko in vodi sedaj oddelk za risanje osnutkov na ženski obrtni šoli. Od lastnih del je razstavila razne slike na svilene trakove, rez v linoleju, moderno poslikane in ornamentirane vaze in razne druge ornamente in slike. izmed ostalih skupin razstavljal cev je predvsem omeniti prvo mariborsko tovarno za milo prej C. Bros, ki je na velikem bloku mila razstavila iz mila umetno izvršen kip iz Zlatorogove pravljice, dalje tvrdko Erich Eisenmann, ki izdeluje sirilni prašek in tekoči sirilni izvleček. Tvrdka je za naše planince in sirarje jako važna in ima zastopstva po celi državi. Tvrdka Viktor Zorc iz Lajteršperga razstavlja svoje izdelke kavinih nadomestkov in sicer zdravstvene sladne kave, ržene kave znamka Merkur« in žganega ječmena. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1910 in zalaga s svojimi izdelki vso Slovenijo in Hrvaško do Mitroviče. Ludvik Zabukovšek ima na razstavi zbirko svojih kemičnih izdelkov in sicer makovo olje, firnež, laneno, kremzirsko, belo, mastiko in re-tušni firnež za oljnato slikarstvo. Dalje je omeniti sedlarske in jermenarske izdelke, konjske opreme Ivan Kravosa in I. Bezjaka, luksuzno kočijo Jos. Pečarja in sani Jos. Stanjka. Pavel Ledinenk je razstavil kolekcijo vinskih in pivnih sodov, v katerih je specijaliziran, ker jih kranjski sodarji ne izdelujejo. Posebno pozornost vzbuja miniaturni landauer tvrdke Počivalnink, ki je izveden z luksuzno opremo in največjo dovršeno- stjo. Od usnjarjev je razstavil kolekcijo samo tov. Vil. Freund, ki je zadnji čas začel tudi izdelovati stiskano usnje za tapetnike in za pohištvo, ki se poprej pri nas ni izdelovalo. Za poljedelce je posebno važna kolekcija verig Ferdinanda Frankla, ki ima v Studencih pri Mariboru tovarno vsakovrstnih verig za tehnične in poljedelske svrlie in okovov za jarme. Kakor uvodoma omenjeno, ta prva razstava nin obsegala vseh strok obrtništva, ki skriva po svojih delavnicah še mnogo zanimivega in originelnega dela. Tako n. pr. živilna industrija, precizna, fina mehanika; mehanično in stavbeno ključavničarstvo skoro sploh niso bili zastopani na razstavi, dasi imajo v Mariboru velike obrate. Zato želimo, da jih bodoča povečana in razširjena razstava ve združi in enotno seznani z javnostjo. Že letošnja obrtna razstava bo dosegla sigurno svoj uspeh in marsikateri kupec se bo odslej ustavil v Mariboru in ne bo iskal za mejo v Avstriji tega, kar si lahko nabavi po konkurenčni ceni doma. Štajersko obrtništvo j( osve-dočilo svoj polet in upamo, da bo to stremljenje našlo pri merodajnih činiteljih polnega porazumevanja in podpore. Izenačenje upravnih zakonov. Že parkrat smo na gotovih mestih govorili o izenačenju zakonov. Ako ne pride v bližnji bodočnosti do velikih notranjepolitičnih izprememb, in bo zopet zasedal parlament, bo to vprašanje postalo zelo aktualno. Vladne stranke bodo skušale, čimpreje izvesti izenačenje nekaterih upravnih zakonov, da si s tem utrdijo stališče. — Iz strokovnih, povsem nepolitičnih razlogov pa moramo v tem vprašanju resno svariti pred vsako prenagljenostjo, ker smo si v svesti, da bi se na ta način uvedlo v upravo skrajno pomanjkljive in nobeden del države zadovoljujoče postave, ker bi slednje premalo upoštevale dosedanje gospodarske razmere v posameznih pokrajinah. V mislih imamo predvsem ono upravno zakonodajo, ki regle-mentira gospodarsko življc nje ter postavlja norme za tovarniško in obrtniško delo ter za različne panoge trgovskega poslovanja. Vlada je dozdaj že izdala ne-broj začasnih uredb, ki zadevajo v te poklice in ki so nastale preko noči, na brzu ruku, ter so v prizadetih krogih izzvale mnogo opravičenega odpora. Priznamo, da poteka dandanes državno življenje sila brzo in vsak dan rodi nove zahteve, ki jih mora vlada neodložljivo normirati, ali pri vsem tem pritisku razmer moramo vstrajati na zahtevi večje stvarnosti. To so uredbe, katerih življenska usoda je še negotova in se bodo še enkrat pretresale. Že tukaj moramo opozoriti na to, da mi moremo priznati samo ono gospodarsko zakonodajo, ki upošteva ne samo eno plat, ampak predvsem tudi položaj in potrebe interesentov. Mi navadno sploh nismo imeli priložnosti, da bi pretresli posamezne uredbene načrte, ter smo bili postavljeni večinoma ,pred gotova dejstva, in to mnogokrat prav nepričakovano in v našo veliko gmotno škodo. V tem oziru so vsi gospodarski krogi v državi složni, da treba v prvi vrsti slišati njihovo mnenje, kadar gre za njihove zadeve. Ali končno večina teh reglementacij zadeva prehodne gospodarske pojave in nima trajnega pomena. V tem večji meri pa moramo zahtevati, da se delo izenačenja gospodarskih upravnih zakonov, ki bodo veljali dolgo dobo let, ker obravnavajo načelna vprašanja pravne ureditve obrtnega dela, ne prenagli in se vrši brez ozira na trenotni politični položaj. Vlada bo tudi v tem pogledu morala iti tisto pot, kot so jo šle druge mlade države v preteklosti in še le po vsestranskem študiju organizacij interesentov in združitvi vseh elaboratov staviti tozadevne zakonske predloge. Danes je namreč podoba ta, da nam preti vdreti v to panogo izenačenih zakonov precejšen diletantizem in površnost. V tem oziru nam mora biti za vzgled unifikacij-sko delo na polju zasebnega prava, ki je predmet sodnega postopanja. To delo je že pred daljšim časom započelo in se marljivo in teemljito nadaljuje. In vendar bo šele z leti dokončano. Res je, da naša panoga zadeva vedno izpreminjajoče se gospodarsko življenje ter imajo tukaj besedo v veliki meri tudi praktiki; ali tudi tukaj gre za rešitev načelno važnih vprašanj, ki jih ne moremo enostavno in pavšalno rešiti enako ugodno za vse dele države, temveč moramo stopnjevati med različnim gospodarskim napredkom posameznih pokrajin. Kakšno stališče naj zavzamemo v vprašanju obrtne svobode, usposobljenostnega dokaza, zadružnega prava, delavskega prava, obrtnih oblasti itd.? Po našem mnenju bo treba tukaj temeljitega r azgovora ter vsaj za bližnjo bodočnost pustiti prost razmah sedanjim razmeram v pokrajinah. Iz Beograda smo že parkrat dobili vest, da vlada namerava vsa ta vprašnja čim preje enotno urediti. Pri vsaki taki vesti se je predvsem našega obrtništva polastila precejšnja nervoznost, in vse je hitelo, da v resolucijah izjavi, da vstraja na vseh modernih predpisih avstrijskega obrtnega zakona ter odklanja razširjenje srbske postave na vso držvo. Kar se posebej slednjega zakona tiče, moramo iz izkušnje ugotoviti sledeče: Naloga ministrstva za trgovino in industrijo je, da pripravi ves materijal za nov obrtni zakon, v ta namen imenuje komisijo interesentov, ki bi fungirala kot posvetavalni organ posameznemu strokovnjaku ali manjši skupini stro-kovnjakov-pravnikov, katerim bi se poverila naloga, da izdelajo načrt novega zakona. In ta načrt, ki bi moral biti opremljen z vsem motivnim materijalom, naj bi se najprvo obravnaval v posameznih gospodarskih stanovskih organizacijah, nato v skupnem posvetovanju teh organizacij, ter na to šele naj bi smel biti predložen parlamentu v parlamentarno obravnavanje. Ako ne bomo šli te poti, utegnemo doživeti mrtvorojeno dete, katero bo vsem v škodo, ki se posebno na tem polju kaj hitro pokaže in ima lahko nedogledne posledice. Dosedanji način, da je ministrstvo tako-rekoč skušalo od zunaj dobiti zakonski načrt, si moremo razlagati samo s pomanjkanjem strokovno iz-vežbanega uradništva, ali ta pot brezdvomno ne pelje do nobenega cilja. Saj imamo več vseučiliških profesorjev , ki bi jim bilo poveriti to težavno nalogo, seveda s primernimi časovnimi termini. Strokovne organizacije pa bodo marljivo sodelovale in v zavesti, da gre za dobrobit cele države, izvršile po svojih najboljših močeh svojo posvetovalno funkcijo. Razširjajte „Obrtni Vestnik". Davek na poslovni promet. Uvedba knjige opravljenega prometa. Po razglasu delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 26. septembra 1921, št. 2715/3 ex 1921, je uveden od 1. oktobra t. 1. dalje z uredbo z dne 27. junija 1921 ( razglašeno v Uradnem listu z dne 19. septembra 1921, št. 29), novi davek na poslovni promet hkratu pa s 30. septembrom t. 1. ukinjen dosedanji davek na poslovni promet, ki je bil razglašen v Uradnem listu št. 436, z dne 25. novembra 1920. Po novi uredbi je temu davku zavezan ves promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini, izvršeni v državi z namenom pridobivanja dohodkov, ako ga izvršujejo pravne in fizične osebe v obsegu svojega glavnega, pomožnega in postranskega posla (poklica), promet stvari pa — ako presega odškodnina 20.000 K — v smislu čl. 4 te uredbe tudi tedaj, kadar je opravljen v državi po drugih pravnih in fizičnih osebah, ne glede na njihov poklic. Za stvari v smislu te uredbe se smatrajo vse premičnine, vse stvari spojene z nepremičninami, kolikor se prodajajo ločeno, bodisi tudi preden se ločijo, listine, s katerimi se pridobiva lastninska pravica do premičnin (razkladnice, konosmani, opremni listi), potem zastavni listi’ in druge listine, ki dajejo zastavno pravico na premičninah, nadalje pravice, ki so predmet pravnega prometa, ter predstavljajo ekonomske dobrine, kakor n. pr. avtorske pravice do žigov vzorcev itd. in osebne pravice: koncesije, obrtna dovolila itd., razen vseh pravic do nepremičnin. Davčna obveznost nastane, ko se izvrši plačilo za kupljene stvari ali izvršene storitve. Davek znaša 1 % vsote, prejete za odškodnino. Poleg tega predvideva uredba za promet stvari in storitev na drobno, ki ga samostojno opravljajo ribiči, poulični prodajalci, mesarji, fijakerji in enovprežnki, odnosno vozniki z enim ali1 največ z dvema konjema, nosači ali težaki, čistilci obutev in podobni pavšalno obdačenje. Vsi plačevalci davka po tej uredbi, razen ravnokar navedenih pavšalno obdačenih in onih oseb, ki so izvršile promet po (čl. 4, zadnji odstavek uredbe) morajo od 1. oktobra 1921 dalje voditi »opravljenega prometa« po vzorcu A) ali a) in sicer za vsak obrat posebej. Do nadaljnega so zavezani voditi knjigo po vzorcu A) 1. Vsa podjetja, ki so zavezana pridobnini po II. pogl. zak. o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, 2. Vse družbe z omejeno zavezo, 3. Vse protokolirane tvrdke. Vsi drugi davčni zavezanci, razen onih, ki bodo plačevali davek pavšdlno, morajo voditi knjigo po vzorcu a). Glede premogovnikov vsebuje natančneje določbe Pravilnik za izvrševanje uredbe z dne 20. julija 1921, št. 290, Uradnega lista k členu 10. V knjigo morajo davčni zavezanci vpisovati dnevno ob sklepu poslovanja vsoto odškodnin, prejetih v gotovini za opravljeni promet t. j. prejeta plačila za opravljene prodaje ali izvršene storitve. Iz tiskovine A) je razvidno, kako je knjižiti odškodnine za promet, opravljen na kredit; oba vzorca A) in a) vsebujeta še poseben razpredel za promet z državo in navodilo, kako je knjižiti predmet in vrednost predmeta, ki ga vzame lastnik iz obrata za svojo osebno in domačo potrebo. Na koncu vsakega trimesečja, torej prvič 31. decembra 1921 morajo davčni zavezanci knjige zaključiti, od skupnega prejemka preračuniti po čl. 6 odst. 6 pravilnika 1 %, ter proračunjeni znesek oddati kot davek na poslovni promet brez vsakega posebnega poziva najkasneje v 30 dneh davčnemu uradu s kuponom, ki se nahaja pri knjigi opravljenega prometa. Zgoraj omenjeni pavšalno obdavčeni morajo na individualen poziv davčnega oblastva vložiti prijave po vzorcu b), navesti vsoto letnega prometa, izvršenega v predidočem letu ter plačevati kletno davek na poslovni promet — krošnjarji in drugi obvezanci z obrtnim dovoljenjem za 1 leto ali krajšo dobo plačujejo davek na podlagi prijave b) za celo leto, odnosno za del leta vnaprej obenem s plačilom ostalega neposrednega davka. — Osebe pa, ki so izvršile slučajni promet stvari proti odškodnini, ki presega 20.000 K (čl. 4 zadnji odstavek) morajo v; 14 dneh prijaviti vsak tak primer s prijavo po vzorcu b) in plačati 10% davek. Ob zaključku leta se potom javnega razglasa pozovejo vsi davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa po uzorcu A) oziroma a), da pred-lože prijave po uzorcu B). Davčna oblastva bodo na podlagi teh prijav in uradnih poizvedb ugotovila končni predpis davka in odredila ali odpis med letom preveč plačanega davka ali pa naknadni predpis davka, kateri se bo davčnim zavezancem naznanil s posebnim plačilnim nalogom po vzorcu a). Tiskovine vzorcev A), a) in b) se dobivajo pri davčnih uradih, razpečevalcih kolkov in trafikantih, ppl pole stane 4 K. i Člena 12 in 13 uredbe vsebujeta strogo kazenska določila za prestopke uredbe o davku na poslovni promet. Novi pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami je stopil v veljavo dne 25. septembra t. 1. Objavljen je v »Služb. Novinah« št. 214. Cela trgovina z valutami in devizami je pod kontrolo fin. ministra in Narodne banke in njenih filijalk, pri katerih se ustanove posebni odbori. Tmport valut je dovoljen, tran-zil istotako proti izpolnitvi prijavnih formalnosti. Izvoz valut (jemati seboj na pot) je dovoljen brez nadaljnega v vsoti 3000 franc, frankov ali tej vrednosti jednaki množini druge valute. Za večje vsote treba dovoljenja Narodne banke, odnosno ministra za finance. Dinarjev sme tekom enega meseca vzeti potnik seboj do 3000. V zemlji je trgovina z valutami ter zlatom in srebrom dovoljena, ali trgovina z valu-tami 1 ra voditi posebne knjige o prodaji in nakupu. ?• met z devizami, akreditivi, izplačili se sme vršiti !i' potom Narodne banke in pooblaščennih bank s kapitalom 10 milijonov kron. Import deviz je prost, prodajati se smejo le Narodni banki in pooblaščenim bankam. O prometu se vodi knjiga. Devize smejo dobivali le osebe, ki dobe dovoljenje na podlagi izkazov o kupčijski obveznosti v inozemstvu. Kupujejo se devize pri Nemški banki in pooblaščenih bankah. Take stranke morajo dobiti dovoljenje pri odborih Narodne banke. Devize dobe pri obvezi, da importi-rajo blago tekom šestih mesecev. Strankam treba tudi potrdila o protokoliranju financ in plačila davka za 1920 in polovico 1921. Za netrgovce je možno dobiti devize v gotovih primerili do zneska 3000 fr., preko s posebnim dovoljenjem. Za inozemske trgovce so posebni predpisi. Osiguranje valute na strani ekspor-terjev je potrebno le za sledeče blago: moko in žito vseh vrst, živino, mast, meso, surove kože in izdelane; izdelke iz mesa; za les vobče, kuhano in suho sadje, izvzeto pekmez, jajca. Uvoznik hkratu izvoznik ima posebno stališče za 2/s devizne vrednosti. Država more kupiti Va devizne svote po kurzu. Krediti na podlagi valut in deviz niso dopustni. Inozemskim firmam ni dovoljeno dajati kredite v dinarjih. Prevzemanje obvez v dinarjih v inozemstvu je tudi posebej urejeno. Odbori za kontrolo se ustanove pri Narodni banki v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju. Bankam se more postaviti tudi posebne komisije. Pooblaščene banke plačajo 2% pro mille svojega kapitala za kontrolo. Obrtno nadaljevalne šole. Dolgo vrsto let se že bori obrtniški stan za svoje pravice. Ko je padla v prah sila stare avstro-ogrske monarhije, ki s svojimi starokopitnimi zakoni in uredbami ni dopuščala obrtnikom, da bi povzdignili svojo obrt in jo unapredili v zmislu zahtev moderne dobe, tedaj je bilo vsem obrtnikom, ki so bili na ozemlju bivše monarhije in ki pripadajo danes Jugoslaviji, pri srcu, ko da bi odpadli vsi okovi in vse verige, ki so vezale obrtniški stan. Zato smo upali na preobrat in se ga veselili, ker smo pričakovali, da prinese obrtništvu preporod, ki mu bo odprl nova pota in nova sredstva za dosego ciljev. Upali smo :— toda žal moramo upati še danes, ker pravega izboljšanja ni, kar se vidi posebno pri obrtno nadaljevalnih šolah. Še danes morajo obrtniki sami vzdrževati obrtno nadaljevalne šole, kar niti včasih ni bilo potrebno. Država, ki bi morala z vsemi močmi podpirati obrtniški stan, ki bi morala na vse kriplje skrbeti za procvit obrti in njen napredek, ker je to v prvi vrsti njena korist, ta država plača danes samo dve tretjini vseh stroškov za vzdrževanje obrtno nadaljevalnih šol — eno tretjino pa morajo plačati interesenti, to je občina in obrtniške organizacije. Ker se pa vse občine branijo teh izdatkov, zato nalože to breme že po davkih dovolj izmozganemu obrtniku. Ali plačati ali pa ne bo šol — je stalni ultimat, s katerim se prisili obrtnika, da plača vso tretjino. Obrtnik je tako v vsej državi edini, ki si mora sam plačevati svoje strokovne šole. In vendar je to največje koristi za državo, ker brez šole ni dobre obrti, brez dobre obrti pa ni dobre države, ni njene gospodarske osamosvojitve. Zato vprašamo merodajne kroge, ali mislijo ukreniti vse potrebno, da prevzame država vse izdatke za vzdrževanje obrtno-nadaljevalnih šol in da iz-po polne obrtnonadaljevalno šolstvo tako, da bo v resnici odgovarjalo potrebam obrtništva! Tudi obrtniški stan je steber države in zato pri čakujemo, da vsaj v tem oziru ne bo varano naše upanje. Izvršilna ^naredba ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani o ustanovitvi pokrajinske zadruge sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev vozov. Na podstavi členov 3. in 4. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 15. novembra 1919, št. 11 v Uradnem listu iz leta 1920, s katero so sr izdali predpisi za pospeševanje ustanovitve strokovnih obrtnih zadrug in zvez obrtnih zadrug, se odreja po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in poslujočih zvez obrtnih zadrug: Člen 1. Ustanavlja se ta-le pokrajinska strokovna obrtna zadruga za vse območje pokrajinske uprave za Slovenijo: Zadruga sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev vozov s sedežem v Ljubljani. Člen 2. Z ustanovitvijo zadruge, navedene v členu 1. so postali vsi sedlarji, jermenarji, torbarji, bičarji in ličarji vozov člani te strokovne zadruge in so izločeni iz obrtnih zadrug, pri katerih so bili dosedaj vpisani. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, drle 28. septembra 1921. Dr. Marn, s. r. / Razpisi. Dobava 10.000 kg svinjske masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 10. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofertalna licitacija na nakup 10.000 kg čiste svinjske masti. Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Stare šatulje in zaboje iz pločevine ima na prodaj vojna uprava. Ta materijal se nahaja v intendant-skih skladiščih in sicer v Ljubljani 10.000 kg v Mariboru 15.0000 kg in v Celju 2.500 kg. Materijal je spravljen pod streho ter se nahaja v dobrem stanju. Interesentje si ga naj ogledajo in naj stavijo svoje ponudbe komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Prodaja pločevinastih škatelj. Uprava intendant-skega skladišča IV. armijske in savske divizije v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prodalo dne 10. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v njeni pisarni (Zagreb, Savska cesta 4) potom ustmene licitacije '220.000 komadov raznih pločevinastih škatelj (od konzerv in biskvita). Isto-tam so na vpogled podrobnejši podatki in pogoji. Prodaja iglastega lesa pri gozdarskem odseku pokrajinske uprave v Sarajevu, določena za dan 17. septembra t. 1., je preložena na dan 17. oktobra t. 1. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Razno. Okrožnica vsem okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram, mestnemu magistratu v Ljubljani in civilnemu komisarijatu za Prekmurje. Nekatere obrtne zadruge posedujejo in oddajajo članom še vedno le v nemškem jeziku sestavljena pravila. Da se zadrugam ne povzroči stroškov, se zaenkrat to še dopušča, a pri eventualnih spremembah pravil naj zadruge poskrbijo za slovenska pravila in le taka predlože v odobritev. Zahtevati pa je od zadrug, da kot javne korporacije pošiljajo vloge na državne urade in izdajajo spričevala le v slovenskem jeziku. Isto-tako morajo zadruge rabiti le slovenske žige. Obrtne zadruge naj se o tem na primeren način obveste. — Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani. — Dr. Marn 1. r. Obrtnim zadrugam, ki rabijo zadružna pravila se poroča, da je Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani naprosila Delniško tiskarno«, da ima stavek zadružnih pravil vedno pripravljen in da lahko zadružna pravila v najkrajšem času zgotovi. Vsled tega se obrtne zadruge, katerim so zadružna pravila pošla, opozarja, da jih v slučaju potrebe naroče potom Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, katera priskrbi tudi potrebno korekturo. Pripominja se, da so pravila z ozirom na to, da stavek stoji izdatno cenejša, kakor pa če da posamezna zadruga pravila tiskati v tiskarni, v kateri se mora cela pravila na novo staviti. V zadnjem času se je ustanovilo nekaj novih zadrug, ki pa še nimajo tiskanih pravil in tem bode omenjena olajšava dobro došla. Uzorna pravila za ustanovitev strokovno-obrtnih zadrug je izdala in založila Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani«. Pravila so skrbno in sedanjemu času primemo in prav dobro sestavljena in služijo v vsakem oziru v olajšavo glede sestave pravil pripravljalnim odborom. Obrtni oblasti je treba predložiti pet iztisov uzornih pravil in eden iztis si naj pridrži pripravljalni odbor, da vsak čas lahko konstatira kako se je sestava pravil izvršila. Naročati je toraj šest iztisov uzornih pravil in sicer pri »Deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični Soli v Ljubljani. Lončarska obrt v Sloveniji je bila soj čas lepo razvita ter je donašala lončarjem lepe zaslužke. Danes s enahaja ta nekdaj cvetoča obrt v stanju propadanja, zlasti radi tega, ker so mladina posveča raje drugim strokam, ki momentano nudijo lepšo eksistenco. Da bi lončarska obrt, ki je v več krajih v Sloveniji še danes razširjena kot domača industrija, se povzdignila na višjo stopnjo, je Urad zo pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev v Ljubljani nastavil posebnega keramičnega učitelja, ki naj bi seznanil naše lončarje z vsemi napredki v keramični industriji. V ta namen se namerava ustanoviti na srednji tehnični šoli v Ljubljani stalen keramični oddelek, ki bo zasigural naši lončarski obrti praktično in teoretično dobro izvežban naraščaj. S 1. novembrom se otvori prvi 3 mesečni strokovni keramični tečaj. Natančneje informacije dajeTJrad za pospeševanje obrti. Prirezovalni tečaj za čevljarje v Žireh. Dne 7. septembra t. 1. je bil zaključek prirezovalnega tečaja za tukajšnje črevljarje, ki se je vršil pod vodstvom potovalnega učitelja za črevljarstvo pri Uradu za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v prostorih tukajšnje črevljarske gospodarske zadruge v Dobračevem. Udeležencev (mojstrov in pomočnikov) je bilo 43. Tečaj se je moral radi prevelikega števila deliti v dva oddelka, katerih eden se je vršil dopoldne, drugi popoldne ter je trajal od 25. julija dalje. Vsi udeleženci so pouku kar najmarljivejše sledili ter bili z uspehom jako zadovoljni. Ker so stroški obiskovalcev za sedanje razmere jako majhni, priporočamo vsem črevljarskim zadrugam v njih lastnem interesu, da se kar največ poslužujejo ugodne prilike, ki jo jim nudi urad za pospeševanje obrti. Nekaj besed o uspehu I. obrtne razstave v Mariboru. Razstavo je obiskalo od 8. do 25. septembra 1921 skupno 9757 oseb (vključno vabljeni gostje pri otvoritvi razstave, šole s prosto vstopnino, šole z vstopnino po 50 para, dijaki z vstopnino po 1 dinar in korporacije s prosto vstopnino). — Prodalo se je na razstavi za nad 650.000 K raznih razstavljenih pred metov. — Pojasnil in podatkov o razstavljenih predmetih se je dalo v celem času razstave 931 strankam. — Prireditelji (Slov. obrtno društvo) so dosegli brezdvomno velik moraličen uspeh, kateri daje povod in zagotovilo, da se v bodoče take razstave lahko ponavljajo. Za prihodnje leto je projektirana »Pokrajinska obrtna razstava«, h kateri se pritegnejo tudi pomočniška in vajeniška dela, kar bo za naš obrtno-gospodarski razvoj gotovo velikega pomena. Za raz-stavljalce-obrtnike se je rajstava tudi gmotno dobro obnesla, kajti dobil je skoraj vsak večja ali manjša naročila. Na razstavi so se občudovale marsikaterega obrtnika-razstavljalca zmožnosti, o katerih pred razstavo ni likdo verjel. Obrtniki razstavljal« so si naredili na obrtni razstavi brezdvomno neprecenljivo reklamo. Za Obrtniški dom je daroval gospod Ivan Jakopič, knjigoveški mojster v Ljubljani 500 K. — Za tiskovni sklad je daroval gospod Vaclav Rogelj, načelnik Dimnikarske zadruge 200 K. — Hvala vam, zavedni obrtniki! Lesene jermenice. Tvrdka Grajsko Kolovška lesna industrija Feliks Stare, katera je pričela pred 1 letom z izdelovanjem lesenih jermenic je svoj obrat v toliko uredila, da zamore sedaj glede kakovosti konkurirati s tujimi proizvodi. (73-24) Posestnikom gline (ilovice). Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani naproša vse posestnike, na katerih zemljišču se nahaja finejša ilovica, da mu to sporoče in če le mogoče, dopošljejo oziroma ob priliki donesejo tudi manjšo množino za vzorec. Na obrtni šoli bo vse doposlane gline preizkusil učitelj za keramiko glede njih vporabljivosti. V interesu vsakega posestnika gline je, da se radevolje odzove, da se more dognati kakovost in množina naših glin, od katerih se da na lahke način doseči lep zaslužek, posebno, ako bi bile sposobne za izvoz. Mladenič, 17 let star iz poštene kmetske rodbine se želi priučiti pri kakem mojstru strojnega ključavničarstva, ki bi imel popolno oskrbo pri mojstru. — Eventualne ponudbe je poslati na naslov: Janez Gaber, Draga 9, p. Medvode. Izvoz blaga iz Poljske. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled seznam predmetov oziroma izdelkov, ki jih Poljska izvaža. Nov pri vredni list. lnicijativom karlovačkih pri-vrednika osnovan je Izdavački Konzorcij Ekonomista, koji počevši od 15. o. mj. izdaje u Karlovcu nov privredni list EKONOMISTU«. — List je potpuno vanstranačan i neče biti lokalnog karaktera, več re-digovan na' širokoj ekonomsko-socijalnoj osnovci. — List Ekonomista uredjuje redakcioni odbor, a di-rektorom mu je publicista Ljubomir St. Kosi e r. Maksimalni cenovnik za dimnikarska dela Z ozirom na tozadevno prošnjo deželne zadruge dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani določuje podpisani oddelek v zmislu določil § 51 obrt. reda za čas od 1. oktobra 1921 nadalje do preklica sledeči maksimalni cenik za dimnikarska dela v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju (1) ter v območju pokrajinske uprave za Slovenijo, izvzemši mest Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj (II): Za enkratno ometanje: I. II. 1. odprtega kuhinjskega ognjišča . 6.— 6.60 2. navadnega prolaznega dimnika: a) v pritličju..............4.— 4,— b) za vsako nadaljnje nadstropje . 1.20 1.60 3. ruskega ali valjastega dimnika: a) v..................................pritličju ........................3.— 3.— b) za vsako nadaljnje nadstropje . 1.— 1.20 4. štedilnika z enim kotličem in eno pečico (vštevši dimno cev do enega metra dolgosti)..........................6.— 6.— 5 štedilnika z enim kotličem in dvema pečicama (vštevši dimno cev do 1 m dolgosti) H.— 8.— 6. štedilnika v večjih gostilnah, kavarnah itd. (vštevši dimno cev do 1 m dolgosti) ..........................12.— 12.— 7. štedilnika v zavodih in hotelih (vštevši dimno cev do lm dolgosti) 24.— 24.— 8. male železne peči (vštevši dimno cev do 1 m dolgoti) 2.80 3.40 9. srednje velike železne peči (vštevši dimnika do 1 m dolgosti) . . 420 4.80 10. velike železne peči (vštevši dimnika do 1 m dolgosti).......................6.— 6.60 11. izvanredno velike železne peči (vštevši dimnika do 1 m dolgosti) 7.20 8.- 12. cevi od vsakega metra .... 1.20 1.60 13. navadne lončene ali švedske peči (skupno s cevjo do 1 m dolgosti . 13.20 14,— !4. velike kot pod točko 13. omenjene peči 17.— 17.— 15. malega aparata za centralno kurjavi) ..................................... 30.— 30.— 16. srednje velikega aparata za centralno kurjavo 45.— 45.— 17. velikega aparata za centralno kurjavo 60,— 60.— 18. cevi v steklarnah in hmeljnih sušilnicah za 1 m......................3.— 3.— 19. pekovskega (luška 2.20 2.60 Za enkratno požiganje: 20. prolaznega dimnika .................15.— 15.— 21. ruskega ali valjastega dimnika . . 9.— 9.— 22. dimne cevi 7.20 7.60 Za enkratno ometanje: 23. malega kotliča v zasebnih hišah . 1.60 2.20 24. srednje velikega kotliča v zasebnih hišah................................3.— 3.60 25. velikega kotliča v zasebnih hišah . 4.40 5.20 26. prolaznega dimnika v pekovskih obratih (vsakih 14 dni) .... 6.— 6.60 27. ruskega kot pod točko 26. omenjenega dimnika........................................................................4.40 5.20 28. malega kotla v pivovarnah in tovarnah 60.— 60.— 29. velikega kotla v pivovarnah in tovarnah ................................. 105.— 105.— 30. izredno velikega kotla v pivovarnah in tovarnah................................................................ 150.— 150.— 31. za pregledovanje in snaženje novih dimnikov.................................8.— 8.— Za enkratno snaženje: 32. malih kanalov v pivovarnah . . . 45.— 45.— 33. velikih kanalov v pivovarnah . . 75.— 75.- Za enkratno ometanje: 34. tovarnišk. dimnika do višine 20 m 60.— 60.— 35. tovarnišk. dimnika do višine 30 m 75.— 75.— 36. tovarnišk. dimnika do višine 40 m 90.— 90.— Za enkratno snaženje: 37. kurilnih cevi pri parnih kotlih: navadne velikosti do 40 m . . . 38.— 38.— navadne velikosti do 60 m . . . 48.-- 48.— navadne velikosti do 100 m . . . 75.— 75.— 38. v nočnem času od 1. aprila do 30. septembra od 20. do 5. ure ter od 1. oktobra do 31. marca od 18. ure do 6. ure se zvišajo gornje cene za 50%. 39. za delo ob nedeljah iti praznikih se zaračuna k gornjim cenam še 50% poviška. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 26. septembra 1921. Dr. Marn, s. r. Obrtni koledarček za 1. 1922. bo izšel tudi letos. Te dni bo upravništvo razposlalo na vse obrtne zadruge in na vsa društva vabilo na naročbo s prošnjo, da zadruge same naberejo naročnike v njenem delokrogu. Naročilni list jc vposlati najkasneje do dne 31. oktobra t. 1. na upravništvo Obrtnega koledarja v Ljubljani. Upravništvo Obrtnega koledarja. Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. ©00000000000000000 El 0 Laneno prejo | 0 (p in domač sukanec izgotavija in ifj oddaja Mehanična vrvarna, teri!-!P nica in predilnica B Anton Šinkovec, Hrnnj-Scosupije. Cenj. naročila na tovarno v Grosuplju. 0 Anton Černe GRAVEUR Naročnikom »Obrtnega Vestnika naznanjamo, da je od 2100 naročnikov plačalo naročnino doslej le okrog 1000 naročnikov. Ker se nam ne zdi več primerno znova terjati, prosimo vse tiste, ki list prejemajo, pa ga ne nameravajo plačati, da ga vrnejo. — Kdor noče koristiti, naj vsaj ne škodi! Upravništvo »Obrtnega Vestnika«. Sl 13 0 0 0 0 Velika izbira otročjih vozičkov, dvokoles In šivalnih strojev po ceni i F. Batiel, Ljubljana Stari trg it. 28. Sprejmejo se v polno popravo za emajliranje z S ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica: Karlovška cesta št. 4. „TRIBUNA“ (F. Batjel) tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovška cesta 4. Zuonnrskii ul. l JADRANSKA BANKA Delniška glavnica: k 30,000.000 —. Rezerva nad K 10,000.000 —. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura: Brzojavni naslov: Kranj. Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega. Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. 24, 6 Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljansKe dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem krediti zmožnim osebam in tvrdkam. „ 18, 10—7 „ Pravi malinovec se vedno dobiva po najnižjih dnevnih cenah pri 30,14-9 Potnik Srečko, Ljubljana, Metelkova ulica, blizu Belgijske vojašnice. Istotam se dobijo ekstraktivni izdelki za sodavičarje. II Kongresni trg 4. Telefon št. 508. Poštno-ček. urad št. 12.051. 13, 23-19 U* H % V daje Kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih In industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 4 °/. od dne vloge do dne dviga. M. KUŠTRIN LJUBLJANA podr MARIBOR DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470. JURČIČEVA ULICA 9 PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AUTO IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! L ! ! 1 i 1 1 1, 19-19 j l l i I