si6B mr d ” TEŠILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ J ^Glasnik i/daia-delavski svet IMP - Industrijska montažna podjetja Ljubljana v 7800 izvodih. Uredn.stvo: Ljubljana. Trebmjska 9, telefon (( 61) 34.V342. Uredniški odbor. A, S Javo n k Svorniu rednik), Jože Kovač (predsednik). Majda Slapar. Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) m Helga-Volk. Tiska Tiskarna Ljudske pravice 5JJ “Nenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plač,la temeljnega davka od prometa proizvodov. 'JULIJ 1984, ŠTEVILKA 7, LETO XVII mmm Uredniški odbor: Anka Brezec. Janez Dolinar. Marijan Gantar, Vladimir Jambor, v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Mm Prane Kumše — ponovno imenovan za generalnega direktorja 4' gozdov delavski svet je na seji 10. junija ponovno imenoval dipl. inže-H|Ja Franceta Kumšeta za sozdovega generalnega direktorja za naslednje di n^atno obdobje, ki se bo začelo s L avgustom. Razpis za generalnega l4 ka^orja je bil objavljen maja, Franc Kumše je bil edini kandidat, čigar * lovh-e - uro 50 podprle družbenopolitične organizacije vseh tozdov in de-r 'a skupnosti, soglasje pa sta dali tudi občina (Ljubljana-Bežigrad) in Pobliska komisija za kadrovska vprašanja. ,‘>prisrčno se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje, preko vas pa vsem J 0dja^'cam 'n tovarišem, sodelavkam in sodelavcem, ki so sodelovali pri I v. °banju,« je rekel Franc Kumše po soglasno sprejetem sklepu o imeno-J prnlIJ. Nato je dodal: »V naslednjem obdobju bom skušal narediti več. dl narn> da sem se v začetku še učil. Naučil sem se, da je treba nekatere žari j® Prijeti drugače, kot sem jih na začetku.« r to je delegatom orisal, katerim nalogam in problemom bo treba dati sili areb v prihodnjem obdobju. Osnovno je krepiti funkcije, za katere J u°.Se s samoupravnimi sporazumi dogovorili, da jih izvajamo enotno za ifl ^Si ravni. ,lcer pa so najjiomembnejše naloge naslednje: m jjs ' delovanje usmerjevalnega razvoja. Njegova naloga je spremljati •J ar/, Svet°vne dosežke, ki so pomembni za našo dejavnost— in jih preko m t (Jj*ativnih razvojnih služb uvajati v proizvodnjo, še prej pa v sodelovanju sij^tketingom ugotoviti tržne razmere. Usmmerjevalni razvoj se mora y poJovho utrditi in si s svojo strokovnostjo ustvariti avtoriteto v tozdih, je lij pr^' Fla drugem mestu je omenil razvijanje funkcije Marketinga — od 1 naba Vn’*tev v drugih republikah, izvozno-uvozne dejavnosti, enotne Do 15. septembra javna razprava o novem sistemu osebnih dohodkov i Sozdov delavski svet je 10. julija sprejel sklep o začetku javne razprave o osnutku Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V posebni prilogi na srednjih straneh te številke objavljamo besedilo Sporazuma in spremljajočih aktov. Enotnega kataloga del in nalog ter Metodologije za vrednotenje del in nalog. ‘ ■ • • * sozdu M L 'MU81CV V Ul U^lll ILpuuunun, iz.rux.iiu I. , «-*—J «* ■ ■ - ~ - , -— 1(1! vanjaVe. strateških materialov, pa do tržnih raziskav in predvsem pospeše- Tudi Inženiring bo trebd še naprej dograjevati. Kumše je poudaril, da hJc inženiring že v preteklem obdobju lepo uveljavil z vodenjem najza-pjnejših projektov v tujini, saj smo skupaj s SCT v Iraku končali velike vSj Jebte v roku in celo prej ter dosegli zahtevano kvaliteto. Ob hitri rasti pa 4'lad r'v Inženiringu niso kos nalogam, zato je treba sistematično zbirati Ve«- strokovnjake in jih izpopolnjevati za pridobivanje ter izvajanje in-4lc'iskih del. op ' Proizvodni tozdi morajo namesto v zidove več vlagati v nakup strojne Cme; kajti le tako bomo povečali storilnost in dosegli potrebno kvali-5 Za izvoz. h0Dograditi računalniško podprti informacijski sistem. Do konca prilaga leta bodo praktično vsi tozdi in delovne organizacije opremljeni s. nž krediti sistem osebnih dohodkov — na osnovi novega Samouprav-s.P°razuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razpore-rabo Clste8a dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno po- vaj i Stalno kadrovsko izpopolnjevanje: Izobraževalni center je že zasno-^Robraževalne akcije, kar je treba še izpolniti in razvijati. n^0 pri integracijskih procesih bo izhodišče, da se iahko vključujejo v doPoieStavlieno organizacij0 k takšne organizacije ki bodo našo dejavnost 9 ajevale — ne pa širile spekter dejavnosti. JO zboljševanje družbenega standarda delavcev. Pravj"j 'okrepiti vlogo Interne banke in zahtevati, da se vsi držijo sprejetih itajj' Dtnejiti rast režije. Narejena je analiza od ustanovitve sozda, ki -L se Je število režijčev povečalo dvakrat tako hitro kot število proi-iajo ..delavcev. Povečanje je posebej izrazito tam, kjer tudi tozdi podva-Po.lo^hske službe, zato je treba uveljavljati izhodišče, da morajo biti vse 12 V?e Tunkcije zbrane na ravni delovne organizacije. Ko ^Preti se je treba razdruževalnim težnjam, legat Ie ta'c° naštel najpomembnejše usmeritve, je Franc Kumše rekel de-tudi a01 *Dpam, da bom izpolnil naloge, ki ste mi jih poverili, upam pa * ^°m° dobro sodelovali, ker je tudi vaša pomoč pri reševanju pro-v zelo pomembna in potrebna.« L. J. Osnovni cilj Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih je zagotoviti enotnost osebnih dohodkov v vsem sozdu. Doslej na sozdovi ravni takšnega Sporazuma nismo imeli in tudi to je prispevalo k nastanku velikih razlik v osebnih dohodkih. In kako bo doseženo poenotenje osebnih dohodkov? Sporazum določa dva okvira: 1. Najprej poenotenje vrednotenja del in nalog z enotno Metodologijo in predvsem z Enotnim katalogom del in nalog. V Katalogu je 207 proizvodnih in 111 režijskih del, kar pomeni po oceni Komisije za planiranje približno 80 odstotkov vseh del, kar jih imamo v sozdu. Enotni katalog je zamišljen kot obveznost in ko bo sprejet, tozdi del, ki so že zajeta v njem, sploh ne bodo več na novo ocenjevali. V tozdovskih pravilnikih bodo na novo ocenjena le specifična dela, ki jih v katalogu ni. 2. Ker enaka osnova še ne jamči tudi enakih osebnih dohodkov, je predvideno tudi poenotenje vrednosti točke v vsem sozdu (10. člen Sporazuma). V okviru sozdovega letnega plana bomo vsako leto določili vrednost točke, od katere se bo lahko odstopalo le za 10 odstotkov navzgor ali navzdol. Seveda je možno, da kak tozd zaradi poslovnih težav ne bo ustvaril dovolj dohodka, da bi dosegel s planom določeno spodnjo mejo osebnih dohodkov. V tem primeru bo tozd moral pripraviti predsanacijski program, da bi odpravili vzroke težav, zaradi katerih ne morejo doseči pov- prečni osebni dofiodek (12. člen). Sporazum določa tudi plansko usklajevanje sredstev sklada skupne porabe (62. in 63. člen) Seveda smo na opisani način dobili šele osnovo osebnega dohodka, ker je samo del osebnega dohodka. K temu se nato prišteje še osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti nadomestila (za dopust, praznike, zastoje pri delu, bolniške itd.) dodatke (nadurno in nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, stalnost in delovna doba) dohodek od nadomestil za inovacije in dohodek na podlagi minulega dela. O ugotavljanju delovne uspešnosti govorijo trije členi: 29., 30. in 31. Opredeljujejo samo osnove, sicer pa bo pripravljen posebni Samupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v IMP. Ta sporazum bo imel tri dele: Enotne osnove za norme, enotne osnove za ugotavljanje uspešnosti z osebnim ocenjevanjem in enotne osnove za ugotavljanje uspešnosti poslovnih delavcev. V mnogih delovnih organizacijah zadnje čase ukinjajo dodatke na stalnost in delovno dobo ter jih nadomeščajo z nagrajevanjem minulega dela ali jih celo vključujejo v minulo delo. Osnutek našega Sporazuma te dodatke ohranja, minulo delo pa opredeljuje drugače. Dodatek iz minulega dela je tisti dohodek, ki ga organizacija ustvari z dobrim poslovanjem. V praksi je povečan dohodek predvsem posledica naložb. Imamo dve možnosti: 1. Za manjše naložbe (o katerih odloča delavski svet tozda) se izplačuje dve leti, osnova pa je živo delo. 2. Za obračunavanje minulega dela za večje naložbe pa bo treba določiti merila za ugotavljanje rezultatov investicije za vsako naložbo posebej. Pomembna novost je tudi opredelitev raznih oblik združevanja sredstev v okviru sozda: 1. Tozdi in delovne skupnosti združijo 5 odstotkov razporejenih sredstev za skupno porabo, če bi bilo treba solidarnostno pomagati tozdu, ki zaradi izgube sam ni mogel oblikovati sklada skupne porabe. (To združevanje ni novost, pač pa je že uveljavljeno s spremembami Temeljnega samoupravnega sporazuma ‘ o združevanju sredstev v IMP).« . 2. Polovica dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se tudi • Nadaljevanje na 2. strani. Aktivnosti za ureditev odnosov v Pmi-ju Delavski svet delovne organizacije PMI je v ponedeljek, 2. julija sprejel Program aktivnosti za uresničevanje sklepov Izvršnega sveta mariborske občine Tabor. Gre za aktivnosti, s katerimi hočejo v tej delovni organizaciji doseči boljšo medsebojno povezanost in učinkovitejše delovanje. splošnega poglavja, kajti: »Za trajno trdnost delovne organizacije sta pomembni tehnološka in družbenoe- Program je gradivo, ki obsega štiri poglavja. V prvem so sklepi izvršnega sveta Tabor, v drugem predlogi in sugestije komisije, ki je pripravila celovito oceno stanja izhodišča potrebne ukrepe, v tretjem poglavju za splošna izhodišča za urejanje odnosni v delovni organizaciji in v četrtem program konkretnih ukrepov. Bistveni sta torej zadnji dve poglavji. Glavni direktor PMl-ja Janez Stcrniša je na delavskem svetu posebej podčrtal pomembnost tretjega Obisk pri monterjih v dolini Trebuše Skupina OV-jevih monterjev polaga v dolini Trebuše jekleni cevovod s premerom 700 milimetrov. Obiskali smo jih junija, ko so na traso še vozili cevi. Tak 1500 metrov dolg cevovod za OV ni kakšna posebna stvar, toda lahko rečemo, da se na vsakem objektu pojavljajo težave. Dolina Trebuše je nedotaknjena narava brez cest. SGP Primorje, ki izvaja gradbena dela, je sicer uredilo delovni pas, ki pa ni utrjen, kot prava cesta. Letošnji maj je bil, kot vemo, deževen in fantje so . se precej namučili, da so spravili cevi na traso. Ko sem jih obiskal, so delali z dvema vlačilcema, ki ne bi prihro-pla čez tiste klance vsak s po tremi 2300 kilogramskimi cevmi Pa je enega potegnila tatra z dvigalom, drugega pa goseničar in je nekako šlo. Fantje niso imeli kaj dosti časa za pogovor. »Poglej gume!« so mi rekli. »Trgajo se po tistih jarkih v razmočeni zemlji, na dnu katerih so posejane ostre skale. Na ozki, skalnati cesti trpijo tudi pri-. klopi za zrak in elektriko na prikolici. Voznik mora biti tam tudi mehanik in predvsem velik improvizator, da spravi stroj vedno znova v pogon. Toda to je šele začetek. Še veliko iznajdljivosti bodo morali pokazati fantje tam gori ob razpenjeni Trebuši,.daleč od naselij. (Foto: L. H.) konomska povezanost. Posamezniki morajo biti ustrezno naravnani, zunanji vplivi (občine, sozd) morajo spodbujati povezave in preprečevati lokalne interese.« Nato je rekel: »Ugotavljamo, da ■so medsebojne povezave v delovni organizaciji PMI med projektivo, proizvodnjo in prodajo razmeroma močno in bi jih bilo treba še okrepiti. Po drugi strani pa med proizvodnima tozdoma ni bilo povezovalnih interesov — nasprotno, vse dogajanje je sililo v razdruževanje. Vzrok sporov pa je bila programska nejasnost in medsebojna konkurenčnost.« Zato je Sterniša povedal povsem naravnost: »Nemogoče je, da bi obstajala dva montažna tozda v isti delovni organizaciji. Prenos montažne dejavnosti iz Elektrokovinarja v mariborsko Montažo je pogoj za obstoj delovne organizacije.« In še je rekel, da bo osebno vztrajal pri dosledni izvršitvi tega sklepa. Druga pomembna točka, na katere opozarja Sterniša je ureditev družbenoekonomskih odnosov na osnovi skupnega prihodka. Seveda bo treba najprej narediti merila za razporejanje skupnega prihodka kar bo gotovo zahtevna naloga. Toda uveljavitev skupnega prihodka kot povezovalnega dejavnika so si zastavili kot eno prednostnih nalog. Naslednja dva povezovalna dejavnika pa sta še rizičnost in dolgoročnost razvojno načrtovanje. V četrtem poglavju so nato naštete konkretne naloge, med katerimi je - na prvem mestu sanacija Elektrokovinarja, potem pa še nekatere druge organizacijske spremembe, pa tudi urejanje družbenoekonomskih odnosov. V sanacijskem programu Elčktto- ’ kovinarja so naslednji ukrepi: večja prodajna aktivnost s prenosom kompletne prodaje v Inženirski biro, izboljšanje finančnega poslovanja, prenos strojne montaže v Montažo Maribor, solidarnostno združevanje sklada skupne porabe, prehod finančno — računovodske in kadrovske službe v delovno skupnost PMI (s 1.1. 1985), izboljšanje organiziranosti ter uvajanje zahtevnejših proizvodnih programov kot dolgoročnejša. Prenos strojne montaže je najobčutljivejša naloga. Sam Elektrokovi-nar je predlagal, naj prenesejo tudi izolatersko dejavnost. Dogovorjeno je, da bo prenos postopen. Elektro-kovinar bo končal že začete objekte, nato bodo skupine prehajale v Montažo, s tem da mora biti prenos zaključen do 1. septembra. Delegati Montaže so povedali, da se jim zdi postopek počasen. Montaža je trenutno prezaložena z delom in objavili so celo razpis, za prosta dela, na katera so pričakovali prijave Elektrokovinarjevih delavcev, ki pa jih ni bilo, čeprav so v Elektrokovi-narju opozorili na ta razpis. Rado Zupan, je rekel: »Mi potrebujemo delavce zdaj, ko imamo dela čez glavo, ne pa jeseni.« Sumljiv je zlasti odnos režijčev, ki so vezani na montažno dejavnost — kot da ne verjamejo, da bo prenos uresničen. Toda Janez Sterniša je rekel, da tokrat bo uresničen in ko na Ptuju ne bo več monterjev, ne bo tudi dela za montažne režijce. Pri razvoju proizvodnje pa se Elektrokovinar poteguje tudi za kredite za uvajanje inovacijskega programa — konkretno za proizvodnjo avtomatskih ionskih omehčevalcev. Povzetek elaborata je obravnaval tudi delavski svet in se z njim strinjal. Elektrokovinar bo za opremo in obratna sredstva potreboval 50 milijonov dinarjev, od česar bodo prosili za 70 odstotkov kredita, ostalo pa naj • Nadaljevanje na 2. strani fcihl Skipova inovacija Dobili so diplomo, denarja pa ne Skupščina Raziskovalne skupnosti občine Šiška je 19. junija podelila diplomo z denarno 'nagrado Bogomira Urbasu in njegovim sodelavcem iz Skipa za inovacijsko uslugo »Uvajanje v proizvodnjo hidravličnih cilindrov.« To nalogo je Skip poslal v začetku letošnjega leta občinski Raziskovalni skupnosti hkrati, ko je vložil pri Ljubljanski banki prošnjo za pridobitev kredita za nabavo strojev in opreme za proizvodnjo hidravličnih cilindrov za njihov bager. Raziskovalna skupnost je dala na osnovi omenjene naloge Ljubljanski banki za kredit priporočilo in hkrati to inovacijsko nalogo uvrstila v sklop inovacij, ki jih je zbrala še iz drugih ozdov na svojem območju. V kakšen namen so se v Skipu lotili te naloge? Sredi lanskega leta so začeli izdelovati traktorski priključek za spravilo poljščin (to je čisti kmetijski stroj TP-800 z nosilnostjo 800 kilogramov). Na tem stroju so atestirali svoj koncept hidravličnih cilindrov, ki so jih v Skipu sami sprojektirali in sami izdelali. Tega stroja so se lotili predvsem zato, ker so hoteli preizkusiti svoj koncept cilindrov. Ker Skip za normalno 'proizvodnjo cilindrov potrebuje za okoli 40 milijonov dinarjev strojne opreme, so v začetku letošnjega leta prosili Ljubljansko banko za kredit iz sredstev za financiranje inovacij. Ker jim Ljubljanska banka ni odobrila kredita kljub priporočilu Razsikovalne skupnosti, v Skipu ne morejo začeti proizvodnje cilindrov. Naloga, ki je bila nagrajena, pa je tako padla na neplodna tla in je zaenkrat sama sebi namen. Proizvodnjo cilindrov Skip zato rešuje s kooperacijo, a ne dovolj kvalitetno, da bi lahko gradil novi bager, ki bi bil zadostna garancija za prodor v izvoz. M. P. Način dela in naloge Službe za planiranje investicij Podpora tehnološkemu razvoju V okviru sestavljene organizacije že nekaj mesecev deluje Služba za planiranje investicij. V tem članku bomo prikazali, kakšna je funkcija te službe, kako služba deluje in kateri programi so trenutno v obdelavi. sojila, pripravljati pa ga je začel tudi tozd Alchrom in tozd Klima — Industrijska proizvodnja. Sozdova Služba za planiranje investicij sta dva moža — vodja Boris Šefman in vodilni planer analitik Savo Totalovič, oba mlada ekonomista, ki sta si pridobila precej izkušenj pri načrtovanju investicij v Iskrini delovni organizaciji IEZE, kjer sta delala prej. Odločitev, da v Impeju organiziramo Službo za planiranje investicij, je posledica ugotovitve, da doslej nismo bili dovolj učinkoviti pri snovanju in uresničevanju svojih investicijskih programov. Pravzaprav zadnih nekaj let nismo imeli pomembnejših investicijskih načrtov, še zlasti ne takšnih, ki bi nam obetali nove proizvodne programe.z možnostjo prodaje v tujino. To pa ni dobro, saj ugotavljamo, da doma povpraševanje po našem klasičnem proizvodnem programu usiha in da imamo kaj malo izdelkov, ki bi jih lahko direktno prodajali tujim kupcem in sploh, da bi morali našo proizvodnjo precej posodobiti. Seveda pa je treba za tako posojilo pripraviti elaborat, ga verificirati pri republiški ali regijski komisiji za presojo investicij (odvisno od vrednosti) in nato še pri bančnih organih. Pogoj je, da ima tozd proizvod, ki je nov v jugoslovanskem prostoru in je plod lastnega znanja. Takih proizvodov oziroma programov pa imamo že kar precej: Predlog tozda Trata — Avtomatika za razvoj in uvajanje proizvodnje regulacijskih elementov za sekundarne regulacijske kroge so že potrdili vsi pristojni organi in banka bo Trati v kratkem odobrila posojilo. Tudi delovna organizacija Klimat in tozda Elektrokovinar Izvajanje tistih investicij ki pa smo jih imeli, težave pri njihovi družbeni verifikaciji ter pri pridobivanju bančnih posojil, pa so pokazale, da v Impeju nimamo strokovnjakov, ki bi investicijske elaborate znali napisati v takšni obliki, da pridejo po najkrajši poti skozi vsa sita in rešeta, skozi katera mora vsak investicijski program. Tako smo torej dobili Službo 'za planiranje investicij ki naj bi tozdom pomagala reševati navedene probleme. Služba za planiranje investicij pa ne pripravlja le programov za gradnjo novih tovarn, me ježe na , začetku opozoril njen vodja Boris Šefman. Uvedli so tudi način dela, ki je za IMP novost: To je investicijski program za inovacijske naloge. Doslej smo v Impeju razvoj in uvajanje novih programov v proizvodnjo financirali v glavnem z lastnim denarjem. Banke pa nudijo ugodne kredite za osnovna in obratna sredstva, ki so potrebna za izvajanje nove proizvodnje. Za tozde so ta posojila ugodna, ker bodo lahko z njimi dosti hitreje uvajali nove izdelke in tehnologije, kot bi jih lahko le z lastnim denarjem. • Nadaljevanje s 1. strani. bi dobili z združevanjem v PMl-ju in s prodajo poslovnih prostorov. Med ukrepi za ureditev odnosev v delovni organizaciji so najprej razdelani družbenoekonomski odnosi. Uredili bodo sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov (sočasno s sprejemom sozdovega sporazuma za to področje), začeli uveljavljati načelo skupnega prihodka (Inženirski biro bo že v drugem polletju začel uveljavljati to načelo pri kompleksnejših poslih), popravki bodo sistem svobodne menjave dela (da bodo imeli delavci delovne skupnosti enakopraven položaj z delavci v tozdih — njegov ekonomski temelj pa bodo skupaj ustvarjeni rezultati) in razvijali združevanje sredstev. Predvidena je tudi organizacijska , sprememba. Inženirski biroji ostanejo tozd skupnega pomena, čeprav je bil tudi predlog, da bi jih vključili v delovno skupnost. Janez Stemiša" meni, da je primernejša organizacijska oblika tozd skupnega pomena, kjer bodo komercialno dopolnili še s poslovno tehničnimi storitvami in razvojno dejavnostjo. S prehodom razvojne službe v tozd skupnega pomena pričakujejo da bodo lahko razvojno delo vrednotili bolj neposredno, kot je to možno po načelih svobodne menjave dela. Razmišljali so, da bi v tozd skupnega pomena vključili tudi Projek-tivo, a se projektanti ne strinjajo. Stemiša je rekel: »Projektanti pravijo, da so prerasli našo delovno organizacijo. Po svoje je to res, kajti res je Projektiva zadnja leta vse manj delala za PMI. Toda to ni dobro, ker deluje razdruževalno. Zato predlagamo, naj Inženirski biroji prodajajo tudi projektantsko dejavnost. Dolgoročni cilj pa je: en tozd skupnega pomena, v katerem je tudi projektantska dejavnost.« ter Skip imajo nove programe, s katerimi 6odo konkurirali za po- Pri pripravi teh programov ima del nalog tozd, del pa Služba za planiranje investicij. Tozd pripravi tehnološki del programa, služba pa doda potrebne ekonomske izračune in sploh oblikuje gradivo po metodologiji, ki jo zahteva banka. Boris Šefman je prepričan, da imamo v sestavljeni organizaciji še precej programov, s katerimi bi se lahko potegovali za ta posojila. Težava je, ker vodilni to možnost še premalo poznajo. Da bi tozdom olajšali delo, je Služba ža planiranje investicij pripravila gradivo, v katerem je opisana metodologija za pripravo potrebnih investicijskih elaboratov, kakor jih zahtevajo komisije za presojo investicij, banke in raziskovalna skupnost. Na podoben način sodeluje Služba tudi pri pripravi klasičnih investicijskih programov za gradnjo novih tovarn ali obratov. Tudi v tem primeru pripravi osnovni tehnološki in programski del tozd, Služba pa koordinira nadalnje delo in skrbi, da bo investicijski eleborat dobro pripravljen. Pri izdelavi investicijskega elaborata sta dve fazi: 1. Predinvesticijska študija, pripravljena v več variantah, ki jih nato presodijo strokovnjaki v Impeju in izberejo tisto možnost, ki bo dala najboljše učinke in, za katere se bo tudi našel način financiranja. 2. Ko je izbrana najboljša varianta, začno pripravljati investicijski program po predpisani metodologiji. Poleg programsko tehnološke vsebine, ki jo pripravi nosilec investicije, ima investicijski program še dva bistvena dela: tržno analizo in izračun ekonomike. Zdaj, ko naš Marketing še ni usposobljen za Pohvala dobro d6 OV-jevci so dobro opravili delo v Zalogu Mon Na |ko OV-jeva skupina monterjev, ki je pod vodstvom Jožeta Sitarja, vodilneg3 monterja opravila v Klavnici Emona Zalog vodovodne instalacije in kanalizacije klavnih linij, ki s° popolnoma avtomatizirane, je 18. maja prejela priznanje za uspešno in v kratkem roku opravljeno delo. Priznanje pa je Emona podelila tudi tozdu CA M* • a* izdelavo tržnih analiz, mora tudi to poskrbeti predlagatelj. S pisanjem pa njenega «•-; ^ konec. Naloga službe je tudi. poskrbi za družbeno verifikaC?, projekta v banki, Institutu H ekonomiko investicij pri L) Služba za planiranje investicij pa naredi vse potrebne ekonomske izračune in oblikuje gradivo. CKonomiMJ investicij : ljanski banki, komisiji za pr_e investicij in ustreznih z< Gospodarske zbornice. Ko Mont sPren pravi kih s Ijali dMr 'Vod V 'maj, fliorv tene M, k Pinsl spev tega skle, Mb, dobi šemi Pi sPre viln dal iavr iuni tud M , Klirr^t Celje sodelovala pri organizaciji armadnega prvenstva Tekmovalcem so razkazali tovarno Celjsko Klimo je 14. junija v okviru prvenstva Ljubljanskega armadnega območja obiskala tekmovalna ekipa iz Kranja, v kateri je bilo 8 starešin, 13 vojakov in šofer. Klima je bila tudi pokroviteljica te tekmovalne ekipe. delo sindikata, zanimali so jih tudi osebni dohodki, kadri itd. Športno ekipo, ki je že vrsto let najboljša v Sloveniji so v Klimi seznanili z dejavnostjo te delovne organizacije. Ekipi so pokazali vse obrate, Klimin tehnični vodja Brako Mernik pa je gostom opisal proizvodni program in način dela v tovarni. Po ogledu proizvodnje so ekipo pogostili s skromno zakusko in se ob njej tudi marsikaj pogovorili. organizacije pa tudi v njeni organiziranosti, o gospodarjenju — o dosežkih doma in v tujini. Ekipo je pozdravil predsednik Sindikalne konference Konrad Kavčič, ki je ekipi izročil spominska darila. Direktor Lojze Zupanc, pa je vojakom spregovoril o dejavnosti delovne Vodja tekmovalne ekipe Slobodan Lončar pa se je Kliminim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij (predsednik delavskega sveta, sindikata, mladine, sekretar ZK) zahvalil za sprejem, jim izročil priznanje in spominsko darilo ter z nekaj besedami orisal delo ekipe in njene športne dosežke. Vojake obrambni je zanimal Klimin program, delo ZK, Delegati — zlasti iz Montaže — so to usmeritev še zaostrili. Tozd Projektiva ne bi smel iskat dela zase, kajti po njihovem mnenju se s tem, ruši organizacijski sistem delovne organizacije. Organizacijska dopolnitev delovne skupnosti bo tudi uvedba Posebne finančne službe, ki bo izvajala združevanje sredstev v delovni organizaciji, kar je eden od predvidenih povezovalnih temeljev. Janez Ster-niša prav načelno združevanja sredstev izredno poudarja in opozarja, da v IMP-ju, tudi v poslovanju Interne banke, prevladujejo kreditni odnosi. To je treba preseči in uveljaviti pravo združevanje sredstev in sicer najprej na ravni delovne organizacije, za kar bo v Mariboru skrbela Posebna finančna služba. »Če bo sistem začel delovati, bodo tozdi imeli interes za združevanje sredstev in več bo združevanja tudi na sozdovi ravni.« V Programu aktivnosti je tudi protest proti Inženiringov! enoti v Mariboru. V PMl-ju menijo, da ustanovitev te enote ni dobra niti v odnosu do zunanjih partnerjev, niti za urejanje odnosov v sozdu, kjer bi morali po njegovem delo funkcionalno deliti, ne pa ustanavljati izpostave. V programu piše da bi morali Inženirske biroje funkcionalno s tozdom Inženiring, povezati, da bi Biroji zastopali sozdove interese v Mariboru. Precej polemike je sprožila usmeritev, da bodo v Mariboru preučili tudi možnost, da bi ukinili tozde in organizirali PMI kot enovito delovno organizacijo. »Ali to pomeni, da smo se motili, ko smo pred šestimi leti zagovarjali stališče Kongresov ZK in Zakona o združenem delu in prepričevali ljudi, da je treba ustanoviti tozde?« je vprašal Milan Kerkez. In še: »Edina prednost enovite delovne organizacije, ki jo vidim, je ta, da bo manj sestankov. ~ LOJZE JAVORNIK Major planinske enote JLA Slovenije in hkrati vodja ekipe iz Kranja Slobodan Lončar, s katerim sem se pogovarjala, je dejal, da je vojska tradicionalno povezana z ozdi, kar je koncept splošnega ljudskega odpora, sredstva ki jih ima vojska na razpolago, so sredstva iz ozdov kot so Klima in 'drugi v Jugoslaviji. »Veliko vojakov pride po končanem služenju vojaškega roka nazaj v proizvodnjo« je dejal major Lončarič. »Zato tudi povezava med JLA in ozdi in tako ter srečanje pomenijo oživljanje povezav med JLA in ozdi. To je tudi srečanje ljudi, ki so samo na pogled ločeni s svojimi vojaškimi obvezami od delovnega procesa v ozdih. Današnje srečanje je pomembna psihična okrepitev enote pred jutrišnjim tekmovanjem v vojaškem mnogoboju in v patronoorientacijskem pohodu in streljanju. Srečal sem prvič tudi dobre ljudi v Klimi in se z njimi odkrito pogovarjal o različnih področjih življenja in dela. Spoznal sem tudi Celje. Naša ekipa je doslej štiri J zmagala v armadi. Lani sm° v prvaki v skupnem plasma) vseh treh disciplinah. Upajmo, da bomo tudi u’^rt zmagovalci, saj smo se "" ! pripravili na tekmovanja.« Klimin predsednik konfet# j/. sindikata Konrad Kavčič povedal: »Na osnovi dogo'0 L občinskim sindikalnim svet" viieUst:J ‘idi glav N j''e , Pri "sp 'ar SO] 'n, boi ,T„! del 'eč te že hi; oc, b0 bo se I gr; Klima prevzela pokrovutu- ( nad športno ekipo vojne P | Kranj. Od 13. do 17. junija je Ljubija”; armijsko prvenstvo i or|6‘ mnogoboju in patruljno < cijskem teku. Udeleženci armadnega prvenstva med ogledom Kliminih proizvodnih prostorov. (Foto: Marija Primc) • Nadaljevanje z 1. strani združuje na sozdovi ravni za pomoč pri prestrukturiranju toz- dov, ki poslujejo z (17. člen) motnj ja# vab Spremembe sozdovih aktov veljajo od 13. julija spre- Od 13. julija veljajo membe sozdovih aktov in sicer: Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd IMP, sozdovega statuta, Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP in Temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. Tako je sklenil sozdov delavski svet na osnovi poročila volilne komisije, da so te spremembe in dopolnitve na ponovnih referendumih sprejeli tudi v tozdih Elektromontaža in Ten-Energetika. v > Rokovnik za sprejem samoupravnega sporazuma SOZD IMP o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z metodologijo in enotnim katalogom (v nadaljevanju: SAS) 10.7. 1984 15. 7. 1984 15.9. 1984 do 25. 9. 1984 2. 10. 1984 16. 10. 1984 31. 10. 1984 15. 11. 1984 do 15. 12. 1984 delavski svet SOZD sprejme osnutek SAS ter določi rokovnik objava osnutka SAS v Glasniku IMP ter začetek predhodne obravnave konec predhodne obravnave obravnava pripomb na osnutek na kolegiju generalnega direktorja SOZD IMP komisiji za planiranje in DEO ter samoupravljanje uskladita pripombe delavski svet SOZD IMP določi predlog SAS. razpiše referendum za sprejem ter da pobudo za uskladitev ustreznih aktov delovnih organizacij, tozd in delovnih skupnosti v okviru SOZD IMP izdelava osnutkov sprememb ustreznih aktov v delovnih organizacijah, tozd in delovnih skupnostih ter začetek predhodne obravnave navedenih sprememb konec javne obravnave sprememb aktov DO / TOZD / DS uskladitev pripomb, določitev predlogov ter razpis referendumov za sprejem aktov DO / TOZD / DS referendumi za sprejem SAS in aktov DO / TOZD / DS Sporazum o skupnih o51? t6gi in merilih za razporejanje c ^ dohodka in delitev sre°s 0 pf' osebne dohodke in skuP„ rabo prinaša tprej dosti vec iC£ vrednotenje tipičnih del >n * egf! v sozdu. Poleg Poen',\'jpr# vrednotenja določa kako bomo na enak način ^jflj rejali skupni prihodek-obračunavanja akonta opredeljen v formulah, & ^ Ko je dal sozdov delavski svet gradivo v javno razpravo, je sprejel priporočilo, naj začnejo v delovnih organizacijah, tozdih in delovnih skupnostih pripravljati spremembe svojih aktov 15. septembra, to je takoj po koncu javne obravnave osnutka gradiv. puščajo nobenega Predvsem pa je izredno p vf6d- jeno plansko usklajevanj ) nosti točke in višine -6. $' skupne porabe, kar je 0 0\^ delavce izredno pornem t>e< bile že večkrat izražene -je# po večji enotnosti. In Pr^t3vlj0 je tudi solidarnost in za®hejfl# nje sredstev skupne p°|a^0 dosežkom je odtehtal •e Pomisleke. Razen tega so T V osnutku predlagana me-1 a- ki bodo izhodišče pri ?Cenjevanju, v razpravi pa sc ^°do potrudili, da bi jih čim 0 j Precizirali, tako da bi kar e da zmanjšali možnosti »naštevanja po Obrazih«. Koprski monterji so tre-,u'no v IMP-ju pO osebnih lV’odkih bolj na repu in člani - rsnega odbora so prepri-n'- da je v tem trenutku pa-utneje uvesti individualno lriHi!aci jo kot pa povečati Pli*e vsem enako. . Pr' tem lahko omenimo še p“' da tudi republiški sindikati edIagajo povečevanje uhnih dohodkov predvsem Hos^Hovi Individualne uspeš- V]S«tem nagrajevanja indi-ualnc uspešnosti, ki ga edlagajo v Kopru bo lahko (jo'Ilesel k osebni oceni od 0 ^0 odstotkov. Kot smo že lave',’ veljal prav /a v se de- I Uv- od monterjev do de- Cev v delav nici, kakor tudi p” ' Se režijske delavce. Po stj logu naj bi individualno ■nulacijo prv ič izplačal ?usta Julij. iy osebnim dohodkom za L. .1. Sindikat gradbenih delavcev Slovenije Gradbeništvo je v krizi Plenum Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev je 21. junija obravnaval razmere, v katerih posluje gradbeništvo in opredelil naloge sindikata pri uresničevanju družbenih ukrepov za konsolidacijo gospodarstva v naši panogi. Gradbeništvo se nahaja v zelo težkem položaju zaradi močno zmanjšane investicijske dejavnosti, upada stanovanjske gradnje in zelo težkega prodora na zunanja tržišča. Vse to je privedlo do izrazitega upadanja življenjske ravni gradbenih delavcev, saj so osebni dohodki že daleč pod ravnijo povprečja gospodarstva Slovenije. Ob tem je tudi likvidnost toliko padla, da je vedno več delovnih organizacij, ki morajo najemati kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Za izboljšanje tega stanja moramo podvzeti predvsem naslednje ukrepe: • Iskati možnosti večjih prihrankov znotraj DO z boljšo organiziranostjo in izdelanimi normativi. • Znotraj večjih DO oz. sistemov je potrebno zagotoviti boljši pretok sredstev. • Poiskati moramo programske možnosti razvoja gradbeništva in to skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi in občinskimi zbornicami. • Na podlagi podatkov o gospodarjenju se opravijo obiski v tistih DO, ki se nahajajo v najslabših pogojih. V teh razpravah morajo sodelovati tudi občinski odbori. • Javnosti je potrebno posredovati pravo informacijo o kršilcih cen s področja betonskih izdelkov, saj se ravno te organizacije nahajajo v zelo težkem položaju, materialni položaj teh de- lavcev pa je zelo kritičen. Nasploh je potrebno politiki cen posvetiti vso pozornost, saj se močnO kažejo slabosti administriranja. • Zahtevati posebno sejo predsedstva RS ZSS, kjer se celovito predstavi problematika gradbeništva in položaj gradbenega delavca. Na seji je brla tudi podana informacija, da je pripravljen Panožni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka. Republiški odbor predvideva, da naj bi tozdi Panožni sporazum sprejeli do jeseni. Republiški komite za industrijo in gradbeništvo pa pripravlja pravila o oddajanju investicijskih del na podlagi Zakona o graditvi, saj verna, da prihaja pri oddajanju del do velikih nepravilnosti, nelojalne konkurence in izsiljevanj s strani investitorjev. M. T. O proslavi, ki je ni bilo Dan mladosti nikdar več? IMP letos ni organiziral proslave dneva mladosti, kar je bila prej dolgoletna tradicija. S tem smo učence seznanjali z IMF dejavnostjo in pri njih negovali pripadnost kolektivu. ’ Odločitev, da letos te proslave nismo organizirali, ni naključje, kajti kot je povedala IMP koordinarotka izobraževanja Anču Debeljak, so se za to odločili na sestanku IMP izobraževalci in uporabniki Izobraževalnega centra. Vzroki so bili trije: Z akcijske konference Izipovih komunistov 1. Status učencev usmerjenega izobraževanja je zdaj povsem drugačen kot prej učencev v gospodarstvu. 2. Pomanjkanje denarja. - ,?. Učenci so itat imeli proslave 25. maja v šolah, kjer se izobra-žujejo. He glede na vse to pa mislimo, da je bila taka odločitev preuranje-na, ravno zato, ker so učenci usmerjenega izobraževanja zdaj večji del v šoli in so vsako šolsko leto le nekaj dni v združenem delu, torej je še bolj pomembno iskati možnosti za stik z njimi, saj bodo to naši bodoči delavci. Zato nam ne bi smelo biti škoda dati denarja. Menimo pa tudi, da bi bilo prav, da bi IMP mladina in njen koordinacijski odbor, ki ga mladi ustanavljajo, v bodoče organizirala proslavo za dan mladosti in tudi našla stike z učenci usmerjenega izobraževanja, ki so nekateri tudi IMP štipendisti. MARIJA PRIMC Kakšen smisel ima, da si konkuriramo? 27. junija so sti sestali komunisti delovne organizacije I/.ip in razpravljali o usmeritvah le delovne organizacije in njenih posameznih tozdov v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tema, ki je gotovo zanimiva in pomembna za ves IMP, saj sta v IzipiTludi tozda skupnega pomena Inženiring in Marketing. Uvodni referat na akcijski konferenci je imel Bojah Šefman. Po njegovem so glavni problemi Izipovih tozdov, ki jim je treba posvetiti pozornost: . ureditev financiranja, izboljšanje tržnega nastopa in utrditev sodelovanja. Treba je natančneje opredeliti poslovno povezanost tozdov Inženiring in Marketing, saj zdaj prihaja od podvajanj. Da bi bilo delo učinkovitejše, je treba opredeliti način pretoka informacij in njihove obdelav e. Šefman je tudi opozoril, da je prodaja občutljiva dejavnost, ki jo uporabniki budno spremljajo, zato je treba to delo opravljati korektno. Opozoril pa je tudi, da se uporabniki sami včasih nelojalno obnašajo do tozdov, ki smo jim v IMP-ju zaupali dejavnost prodaje?. Čas je, da ocenimo, ali so vzroki teh nepravilnosti subjektivni ali pa sistemska neurejenost. Prodaja pa mora opredeliti svojo strategijo na domačih in tujih trgih. v Ker dejavnost dijaškega doma upada, bo treba v okviru sozda razmisliti, kako bomo izkoristili potencial, ki ga imafno v. domžalskem Izobraževalnem centru. Glavne naloge Projektivnega biroja ho tesnejša povezava z Marketingom in Inženiringom, da bi uveljavili sistem »consultinga«. Tehnomont ima lepe perspektive na področju procesne industrije. Zboljšati pa je treba sodelovanje z Inženiringom, saj dosedanji skupni posli* niso povsem uspeli, je dejal Šefman. Tozd Alchrom tudi proi-zv a ja opremo za procesno industrijo, zato je treba krepiti povezave s Teh-nomontom. Rušani bodo jeseni dobili novo tovarno, v kateri bodo ceneje proizvajali, uvajali bodo lahko nove izdelke in programe tudi takšne za tuja tržišča. Po uvodu so komunisti iz posameznih tozdov še podrobneje orisali razmere in probleme v svojih okoljih. Nekaj poudarkov: Marjan Gams je opisal probleme tozda Marketing, ki zdaj šteje 93 delavcev. Tod še vedno ni formalno konstituiran, saj so bile šele junija v tretjem ponovnem referendumu sprejete spremembe in dopolnitve sozdovih aktov, ki so pogoj za vpis tega tozda v sodni register. V Marketingu pravijo, da imajo zaradi nerešenega statusa ogromno težav. Drug problem je financiranje dejavnosti in sprejemanje planov. Štiri -delovne organizacije še do junija niso dale soglasja k Marketingovemu planu, čeprav niso problematični globalni cilji, ki jih plan določa, pač pa so težave pri operativni izvedbi poslov . Gams je poudaril, da Marketing tozdom fakturira storitve mesečno po dejansko opravljenem delu. Kljub temu vsi tozdi ne plačujejo dovolj hitro, dostikrat pa se želo težko sporazumejo o konkretnih akcijah, medtem ko nekaterih dejavnosti, ki ne prinesejo neposrednega izkupička (pospeševanje prodaje, operativni marketing) tozdi nočejo plačevati. V * Marketingu razmišljajo, da bi namesto fakturiranja opravljenega dela uvedli mesečne akontacije in kasnejši poračun. Alojz Kalan iz tozda Inženiring je orisal probleme pri pridobivanju dela. Inženiring je lani oddal na tujem 83 ponudb, sklenil pa za manj kot 6' milijonov dolarjev poslov. Letos so-dali že 35 ponudb, podpisali so jih 6 v skupni vrednosti 7 milijonov dolarjev. Inženiring torej ne bo dosegel letošnjega plana 1 2(1 milijonov dolarjev. Ocenjujejo, da bi lahko sklenili za (30 do SO milijonov dolarjev pogodb. Pač pa napovedujejo, da bodo izpolnili plan prodaje v Jugoslaviji -1,6 milijarde dinarjev posla. Je pa Kalan opozoril na nelojalno konkurenco v sozdu, ko se tozdi in delovne organizacije ne držijo sprejetih dogovorov, kdo obdeluje posamezne posle. Nekaj primerov, kjer so si naši tozdi medsebojno konkurirali: Iskra Trbovlje, Iskra Keramika, Steklarna Rogaška Slatina, IMV itd. Sami investitorji se čudijo našemu početju, gradbinci pa to izkoriščajo, je rekel Kalan in se zavzel, da uveljavimo že sprejete dogovore o delitvi dela, ali pa sprejmemo nove, če stari niso bili. dobri. Uvelajviti moraino.zavest, da pomeni tozd skupnega pomena obojestransko odgovornost za izvajanje dogovorjenih nalog, je menil Jurij« Zavec in opozoril na težnjo uporabnikov, da bi vsa bremena prevalili na tozde skupnega pomena. Inženiring je doslej dobro pridobival nove posle, je pribil Zavec: Poglejteč koliko ljudi ima Inženiring za pridobivanje poslov v Jugoslaviji in koliko ljudi dela na tem v tozdih, potem pa primerjajte, koliko pogodb kdo sklene! To pa ne pomeni, da niso potrebne izboljšave. Obseg dela se je tako hitro širil, da mu v Inženiringu niso pravočasno sledili z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, zato je operativna, koordinacija dela s tozdi šibka. /a prihodnje je najprej treba v sozdu izoblikovati dolgoročno usmeritev, kaj pravzaprav hočemo. Na primer, kakšen obseg zaposlovanja v tujini. Montažni tozdi tarnajo, da imajo monterji doma premalo dela, v Iraku pa še vedno najemajo določeno število kooperantov, ker naši ljudje nočejo v eč v lpik. Inženiring ho moral narediti spremembe v poslovnem predmetu, organiziranosti in kadrovski zasedbi, je menil Zavec, saj se je treba lotiti ztt- at ni nepotreben, so rekli v Kopru Zasnovati akcije, ki bodo za vse Nini"’lull>,,r OOS Montaža Koper je 21. junija sprejel sklep, da bo poravnal A r UJ prj —'»»i i/u.t timiia/.n i\u|jcr jc ^i.junija njji cjci mvicjj, ua vu |iuia> uai ^ i %i S|ilshe'ek /a dejavnost Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu. Kopr-I , ,Njn°*>.?nem tudi zatrdili, da niso nikoli dvomili o koristnosti sindikalne |£>L s'l,di|<.ltat'it‘. kot smo pisali v prejšnji številki Glasnika v članku »Nekoristen tj' >o-\ Vi i6 v ll|vlj ^'ankit, ki se ga je udeležil L' .llnik Koordinacijskega Sni Sln^Tata Ivan Šuligoj-sd Ko- s„ .l'6.Wsni|i 1 ."'e sin ' jsn' 1 nesporazum. IO nji-| sk|p ' 'k'*'nedreanizaciie ie snre- V,AL, i1,; ll;i l'o za sindikat na ravni ijjHe. -|-(aeov;il. ko bodo akcije izv r- organizacije je spre- 'c\ hit j ne celotnega prispevka 1’|3'Uvj,i ° Zilključnem računu, kot 'Ga uveljavljeni način zdru- *^.ju r | ac P'1 P0 obrokih za vsako A Lni- “O opravljena Vzrok ie na ;ini- -| ° oprav ljena. Vzrok je na r>u iP 11 Koprska sindikalna bla-"fiičaii ?lccei Prazna, pa so želeli po n.!* Vnar- dokler je možno 'vjii, ^Porazuma je prišlo, ker r !*'le k Dapisali povsem jasno, pa f j ,:vUihC| °'x|macijski odbor sindikata t1 I vJ° .č 'V da združevanje zavrala' ''•daj' ,Zen /:l delo Pevskega zbora, i v a ^0$ v! npomembno, saj je h' i i , P. da i ontaže Koper sprejel nov y\ ^>1 v '^"ravnal svoj pnspevek H Sfe je torej pojasnjen, ci.!•«sc v S. člen Dela in naloge vrednotimo po naslednjih metodah: - razvrščanje po Enotnem katalogu del in nalog SOZD IMP - po primerjalni metodi glede na sorodnost del in nalog s tipičnimi v Enotnem katalogu SOZD IM,P - po metodologiji za vrednotenje del in nalog SOZD 1MP. - Metoda razvrščanja po Enotnem katalogu je osnovna metoda vrednotenja del in nalog v SOZD IM P. 3.3. UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI 29. člen Za ugotavljanje delovne uspešnosti opredeljujemo skupne osnove in merila v Samouprav nem sporazumu o skupnih osnov ah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v SOZD IMP. 3(1. člen Delov no uspešnost pri izvajanju del in nalog merimo in ocenjujemo za skupino ali posameznega delavca po osnovah: - količini opravljenega dela, - kvaliteti opravljenega dela. - dosežena gospodarnost živega dela. S kriteriji za ugotavljanje količine opravljenega dela ugotavljamo obseg opravljenih del jn nalog v primerjavi s predvidenimi. S kriteriji za ugotavljanje kvalitete opravljenega dela ugotavljamo rezultat opravljenega,dela, ki je izražen v natančnosti in pravilnosti opravljenega dela, doseganja standardizirane kvalitete izdelkov ali storitev, samostojnosti opravljanja del, izpolnjevanje dogovorjenih rokov, posrednem odnosu do dela in delovnih sredstev, ipd. S kriteriji za ugotavljanje gospodarnosti presojamo predvsem s kolikšnimi stroški se dosegajo rezultati glede na planirane ali v kalkulira-ne. 3 1. člen Za izvrševanje, del in nalog, za katere se ugotav lja delovna uspešnost, zagotavljamo normalne delovne pogoje, ki pri normalnem prizadevanju in fizičnem naporu zagotavljajo izpolnitev predv idene količine, kvalitete in gospodarnosti rezultatov dela. 3.4. DODATKI IN NADOMESTILA ZA ČAS ODSOTNOSTI 7 DELA 3.4.1. Dodatki 32. člen, Dodatke k osebnemu dohodku izplačujemo delavcem za posebne ' delov ne pogoje, ki izhajajo iz razporeditve delov nega‘časa in se občasno pojavljajo. Dodatki za nadurno delo, za nočno delo ter za delo ob nedeljah in praznikih se ne izključujejo. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan'praznika se izključujeta. Dodatke izplačujemo pod enakimi pogoji tudi učencem usmerjenega izobraževanja ter študentom na praksi. Nadurno delo 33. člen Za delo preko polnega delov nega časa delav cev izplačujemo dodatek v v išini 50 - od osnov e osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas. Nočno delo 34. člen /a delo v nočnem času pripada dodatek v v išini 35 ' < od osnov e za 'živo delo in poln delovni čas. Delo v nedeljo in na dan praznika 35. člen /a delo \ nedeljo in na dan zveznega ali republiškega praznika pri -'pada dodatek v višini 35 ' < od osnove za živo delo in poln delovni čas. Dodatek za stalnost 36. člen Dodatek za stalnost pripada delaven v v išini najv eč ION od osnov e za živo delo in poln delovni čas. /a določitev stalnosti upoštevamo neprekinjeno zaposlitev delav ca v katerikoli TO/.D v sestavi SO/D IMP: Zaposlitev v S O/'D IMP Odstotek nad 3 do 5 let 2 nad 5 do KI let ■ ' 4 nad 10 do 15 let 6 nad 15 do 20 let 8 nad 20 let 10 V primeru prekinitve zaposljiv e s prav ico v rnitve na delo se ohranja pravica do dodatka na stalnost. Dodatek na delovno dobo 37. člen Dodatek na delovno dobo pripada delavcu v višini največ l'i od osnove za živo delo in poln delovni čas. Za določitev skupne delov ne dobe se upoštev ajo efektiv na leta zaposlitve ev identirana v delovni knjižici. Efektivna leta zaposlitve Odstotek nad I do 5 let I nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 3 nad 15 do 20 let 4 nad 20 do 25 let 5 nad 25 do 30 let 6 nad 30 let 7 3.4.2. Nadomestilo osebnih dohodkov za čas odsotnosti ■ 38. člen Delavcu pripadajo nadomestila za čas odsotnosti z dela v primerih: 1. rednega dopusta, 2. osebnih okoliščin (poroka, selitev, rojstvo, smrt, ipd.), 3. izobraževanja ali izpopolnjevanja, 4. vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo, poziva vojaških in drugih organov, h katerim je delavec klican brez krivde, 5. udeležbe na mladinskih delovnih akcijah, 6. zastojev pri delu, 7. prazničnih dni, ki sovpadajo z delovnimi dnevi po delovnem koledarju, 8. samoupravljalnih obveznosti oz. opravljanja delegatskih in družbenopolitičnih funkcij, 9. udeležbe v civilni in narodni zaščiti, 10. bolezni in nege družinskega člana. 39. člen Udeleženci bomo za izračun nadomestila za čas odsotnosti, navedene v členu od 1. —6. točke uporabljali kot osnovo povprečno akontacijo osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev, za izračun nadomestila za odsotnosti, navedene od 7. -9. točke pa povrečno mesečno akontacijo osebnega dohodka, doseženo v mesecu, v katerem je nastala odsotnost, v kohkor predpisi ne določajo drugače. Delavcu ne pripada nadomestilo iz 4. in 8. točke prejšnjega člena v primerih, ko lahko delavec ali TOZD uveljavi zahtevek za povrnitev izgubljenega osebnega dohodka (v sodnem ali upravnem postopku oz. kadar opravlja določene samoupravne ali delegatske funkcije in pd.). 40. člen Za čas zastojev dela do katerih pride brez delavčeve krivde, ima delavec pravico do nadomestila v višini 70 ' / od osnove. Za čas zastojev se šteje ko delavec ni delal, zaradi: - pomanjkanja oz. nepravočasna dobava materiala oz. opreme, - daljša okvara strojev ali neusklajenost v dinamiki gradbenih in instalacijskih del, - prekinitev dela iz razlogov višje sile, hkrati pa delavcu ni bilo moč zagotoviti drugega primernega dela ali uporabiti druge ukrepe kot so: prerazporeditev delovnega časa in dopust. Zastoj dela lahko praviloma traja največ 7 dni. 4 1. člen Za čas bolezni in nege družinskega člana pripada nadomestilo: - v primeru nesreče pri delu 100 '< osnove - v primeru boleznine v breme TOZD 90 '< osnove - za nego otroka do 7 let 80 ' r osnove - za nego ostalih družinskih članov 70'r od osnove Osnova je povprečje OD, ki ga je delav ec prejel za preteklo koledarsko leto. Nadomestilo ne more hiti v ečje od OD, ki bi ga delav ec prejel če bi delal, niti manjše od najnižjega OD. 42. člen Delavcu na začasnem delu v tujini sc obračunavajo nadomestila osebnega dohodka na isti način, le da se osnove povečajo s faktorjem določenim za posamezno državo. 3.5. USTVARJALNOST PRI DELL 43. člen Delav ci ustv arjamo pogoje in spodbujamo razvijanje inov acij, racionalizacij, ter drugih oblik ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi kot podlaga za stalno izboljšanje rezultatov dela v organizacijah združenega dela. 44. člen Udeleženci se zavezujemo v samoupravnih splošnih aktih graditi merila za določanje višine nadomestila, ki delavcu pripada na podlagi naslednjih oblik ustvarjalnosti: - izumov, - tehničnih izboljšav, - novih oblik izdelka, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje z modelom, slik in risb, ki še dajo prenesti na izdelek in izpolnjujejo pogoje za zavarovanje z vzorcem, - blagovnega oz. storitvenega znaka, - organizacijskih in poslovnih izboljšav, - koristnih predlogov . 45. člen Udeleženci se zavezujemo določiti višino nadomestila za inovacije na podlagi gospodarskega učinka inovacije. Gospodarski učinek inovacije v določenem letu (Ui) izračunamo na naslednji način: 1 U| = (R; — R„) — (S, — S„) R, = fakturirana realizacija za del proizvodnje, na katerega se nanaša inovacija, v i-tem letu po uvedbi inovacije, R„ = fakturirana realizacija za del proizvodnje na katerega se nanaša inovacija, pred vsako inovacijo (po prodajnih cenah leta i), Si = Celotni direktni in indirektni stroški (vključeno z amortizacijo te investicije v.zvezi z inovacijo) za del proizvodnje za katerega se nanaša inovacija, v i-tem letu po uvedbi inovacije, S„ = Celotni direktni jn indirektni stroški za del proizvodnje, na katerega se nanaša inovacija pred uvedbo inovacije, (vrednoteno po cenah in kalkulativni postavkah leta i) Gospodarski učinek inovacije se izračuna na podlagi ustrezne dokumentacije najkasneje v 1 mesecu po zaključnem računu za pre- Nadomestila za inovacije bomo udeleženci izplačevali v naslednji višini: GOSPODARSKI UČINEK INOVACIJ VIŠINA PLAČILA do od 10.001 — 10.000 40.000 32% 3.200 + 29% od vrednosti nad 10.001 od 40.001 — 100.000 11.900 + 26% od vrednosti nad 40.001 od 100.001 — 200.000 27.500 + 23% od vrednosti nad 100.001 od 200.001 — 350.000 50.500 + 20% od vrednosti nad 200.001 od 350.001 — 500.000 80.500 + 17% 'od vrednosti nad 350.001 od 500.001 — 700.000 106.000 + 14% od vrednosti nad 500.001 od 700.001 — 1.000.000 134.000 + 11% od vrednosti nad 700.001 od 1.000.001 — 1.500.000 167.000 + 8% od vrednosti nad 1.000.001 od 1.500.001 -- 2.000.000 207.000 + 5% od vrednosti nad 1.550.001 nad 2.000.000 232.000 + 2% od vrednosti nad 2.000.001 Vrednosti v tabeli se vsako leto revalorizirajo z indeksom porasta povprečnega OD v SRS v gospodarstvu primerjalno za 9 mesecev. 47. člen Nadomestila za inovacije bomo udeleženci izplačevali v naslednjih rokih: — za izum, vzorcev ali model ............................ 7 let — za tehnično izboljšavo (model ali vzorec) ............. 5 let — za organizacijsko izboljšavo 1......................... 2 leti — za koristen predlog ................................... 1 leto Pod pogoji, določenimi z zakonom, se lahko pravica do plačila izumitelja podaljša še za 7 let. V kolikor se izum, vzorec, model ali tehnična izboljšava tehnično ali moralno amortizira pred iztekom roka iz 1. odstavka, delavec izgubi pravico do plačila, ko se tehnična izboljšava amortizira. * . 48. člen V letni analizi poslovanja TOZD bomo posebej prikazali dohodek, ki je rezultat ustvarjalnosti, kot tudi nadomestila, ki jih bomo priznavali avtorjem inovacij. 49. člen /ti pospeševanje inovacijske dejavnosti lahko pristojni organ TOZD nagradi delavca za koristni predlog v proizvodnem procesu s pavšalnim zneskom. Enkratni znesek nadomestila pa ne more biti višji od 2 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov gospodarstva v SR Sloveniji v preteklem letu. 3.6. OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV, NAGR ADE UČENCEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA IN NAGRADA ZA MENTORSTVO Osebni dohodek pripravnikov 50. člen Osebni dohodek pripravnika se izračuna za 182 ur po naslednjih merilih: - 11. in lil. stopnja zahtevnosti - IV. stopnja zahtevnosti - V. stopnja zahtevnosti - VI. stopnja zahtevnosti - VII. stopnja zahtevnosti 60 % osnove 65 % osnove 70 % osnove 90 % osnove 110% osnove osnova je povprečni OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta. Nagrade učencev usmerjenega izobraževanja in študentov 5 1. člen Osnova za izračun nagrade je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta, za 182 ur po naslednjih merilih: 1. proizvodno delo in delovna praksa učencev usmerjenega izobraževanja' I. letnik do 20 % osnove II. letnik do 25 % osnove III. letnik do 30 % osnove IV. letnik do 35 % osnove 2. počitniška praksa učencev usmerjenega izobraževanja in študentov - od II. do V. stopnje zahtevnosti 35 % osnove - VI. stopnja zahtevnosti 45 % osnove Nagrada za mentorstvo 52. člen Za uvajanje učencev ali pripravnikov na delo pripada mentorju oz. delavcu — inštruktorju (ki ni razporejen na delovne naloge inštruktorja) nagrada v višini 14 % od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v devetih mesecih preteklega leta, za 182 ur, ne glede na število učencev in pripravnikov, za čas zakonsko določene dobe pripravništva. 3.7. NAJNIŽJI IN ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK Najnižji OD 53. člen Za polni delovni čas je vsakemu delavcu zagotovljena najmanj tolikšna akontacija osebnega dohodka, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost Za povprečno izpolnjevanje delovnih obveznosti. Višino najnižjega zneska OD še določa v skladu z zakonom Zajamčeni OD 54. člen Pravico do zajamčenega osebnega dohodka v primeru motenj oziroma izgub v poslovanju v TOZD zagotavljamo po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke znaša 80 % v predhodnem četrtletju povprečno mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v TOZD. Sredstva za izplačevanje tako določenega obsega sredstev za zajamčene osebne dohodke si delavci zagotavljamo iz: — ustvarjenega čistega dohodka, — iz sredstev rezerv TOZD, — združenih sredstev rezerv DO, — združenih sredstev rezerv SOZD, — če ni mogoče v celoti kriti zajamčenih OD iz zgoraj navedenih skladov, se krijejo iz sklada skupnih rezerv v občini ali republiki. Sredstva iz prvega odstavka tega člena delijo delavci v TOZD po določbah tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov. Pri tem osebni dohodek, za izpolnjevanje delovnih obveznosti za polni delovni čas ne sme biti nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev. 55. člen TOZD lahko oblikuje večja sredstva za OD od 80 % mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v predhodnem četrtletju na delavca v TOZD (vendar največ 100 % do povprečja SOZD): — če je izguba v poslovanju manjša od stanja rezervnega sklada na zadnji dan obračunskega obdobja, — Če je izguba večja od stanja rezervnega sklada na zadnji dan obračunskega obdobja, pa ima TOZD sklenjene posebne samoupravne sporazume za pokrivanje izgub na ravni DO ali SOZD. 3.8. SOLIDARNOST V PRJMERIH ZMANJŠANE SPOSOBNOSTI ZA DELO 56. člen Delavcem, ki so se pri delu ponesrečili in je zaradi tega njihova delovna sposobnost zmanjšana zaradi poklicne bolezni se za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo solidarnostno zagotavlja razlika med nadomestilom, ki ga prejema od SPIZ in OD, ki bi ga prejemal, če ne bi prišlo do nesreče oz. poklicnega obolenja. 57. člen , Delavcem, ki so združevali delo v SOZD IMP najmanj 10 let ter jim je med delovnim razmerjem zaradi povečane intenzivnosti dela, ki so jo terjale delovne naprave, organizacija dela, tehnologija ali drugi delovni pogoji, opešala zmožnost za delo in se jih 4 leta pred izpolnitvijo pogojev za redno upokojitev razporedi na manj zahtevna dela in naloge, se zagotovi osebni dohodek po Zahtevnosti del in nalog ter ostalih merilih, ki so veljala za dela pred razporeditvijo na manj zahtevna dela. 3.9. MINULO DELO 58. člen Del ČD, ki ga delavci ustvarijo za osebne dohodke na podlagi minulega dela se razporeja na delavca, skladno s prispevkom, ki ga je posamezni delavec š svojim živim delom dal k rezultatom poslovanja v preteklih 2 letih. 2 leti je dogovorjena doba, v kateri se izrazi večji del učinkov tekočega akumuliranja in manjših naložb oz. združevanja sredstev, o katerih odloči delavski svet. TOZD. 59. člen Če TOZD v sestavi SOZD IMP investira ali Združuje sredstva za investicije v osnovna in trajna obratna sredstva, kjer njegov delež presega vrednost lastnega poslovnega sklada po stanju 31. 12. preteklega joto ir, I-i,.- k-n -rl* - “ inip p,, 7|,nr' > p-1 ■ ■ 1 - - Hotio- dek na podlagi minulega dela ugotavlja skozi rezultate te investicije skladno z merili in standardi opredeljenimi v posebnem samoupravnem sporazumu in skladno z deležem investicije oz. združevanja v skupnih dolgoročnih virih sredstev TOZD. 60. člen Delavci delovnih skupnosti in organizacij skupnega pomena so upravičeni do osebnega dohodka iz naslova minulega dela sladno s prispevkom v skupnem rezultatu poslovanja temeljnih organizacij za katere so opravljali Storitve, v zadnjih 2 letih. 3.10 AKONTACIJA OSEBNIH DOHODKOV 61. člen A. Akontacija osebnega dohodka A = B + C + D + E + F A = akontacija osebnega dohodka * B = osebni dohodek iz živega dela C = osebni dohodek iz nadomestil D = osebni dohodek iz dodatkov E = osebni dohodek za inovacije in racionalizacije F = osebni dohodek iz minulega dela A. 1. Osebni dohodek iz živega dela B = a + b a = e x gx j c = a/e b = f, x g x j d — b/f h x i g =-------- 102 B = osebni dohodek iz živega dela a = osebni dohodek iz rednega dela b = osebni dohodek iz nadurnega dela brez.dodatkov c = osebni dohodek ene ure rednega dela d = osebni dohodek ene ure nadurnega dela brez dodatka e = število ur rednega dela f = število ur nadurnega dela g = brutto OD na uro po zahtevnosti del in nalog , h = zahtevnost del in nalog i = vrednost točke j = faktor delovne uspešnosti izračunan iz osebne ocene, delovne norme Če je B sestavljen iz več delovnih nalogov je seštevek po posameznih delovnih nalogah A. 2. Osebni dohodek iz nadomestil Mn_3 + Mn_2 + Mn_1 Ci = osnova za nadomestilo povprečna bruto akontacija zadnjih treh mesecev e = število ur odsotnosti z dela k = procent, ki pripada glede na vrsto odsotnosti M = mesečni fond ur C; = A i 4- e + k C| = osnova je mesečna akontacija, bruto OD, dosežena v mesecu, v katerem je izvršena odsotnost Cb = A i2 + e + k Cb = neto nadomestilo za čas bolezni A i: = neto povprečni osebni dohodek v preteklem letu A. 3. Osebni dohodek kot dodatek D = ( - e* - k) + (d - ex - k) D = osebni dohodek kot dodatek c = bruto osebni dohodek na uro za redno delo d = bruto osebni dohodek za na uro za nadurno delo e = število ur posamezne vrste upravičenosti do dodatka k = procent dodatka glede na vrsto upravičenosti A. 4. Osebni dohodek za inovacije in racionabzacije E = osebni dohodek za inovacijo in racionalizacijo za vsak posamezni primer poda višino v okviru SSa in pravilnika komisija za inovacije in racionalizacije. A. 5. Osebni dohodek iz minulega dela F = [(Bn + Bn-1) + E] X L F = osebni dohodek iz minulega dela B = osebni dohodek iz živega dela L = faktor minulega dela P — A| /-> 1 - es 1 1— mrvimfi ' jr* ..L- VPAY_OG.F\ OiVtVBVtVLK, -STViVKV, 1 \ 4. NAMENSKA SREDSTVA IZ SKUPNE PORABE 62. člen Del čistega dohodka za skupno porabo delimo na dogovorjeni in dodatni del sklada skupne porabe. 63. člen Dogovorjeni del sklada skupne porabe vsebuje: - regres za letni dopust, - regres za topli obrok med delom, - Ijubilejne nagrade, - del sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj - del sredstev za delo za najnujnejša dela sindikata. Višina posameznih iplačil dogovorjenega dela sklada skupne porabe se okvirno določa v srednjeročnih planskih dokumentih, natančno pa vsako leto v planskem aktu SOZD IMP na podlagi usklajevanja na komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose delavskega sveta SOZD: Če posamezen TOZD ni sposoben zagotoviti dovolj sredstev za dogovorjeni del SSP, se sredstva združijo iz solidarnostno združenih sredstev na nivoju SOZD IMP. 64. člen Dodatni del sredstev SSP zajema vsa ostala izplačila iz SSP za različne namene (po SaS, DD, za zadovoljevanje drugih potreb delavcev), pri čemer se aktivnosti, potrebe in razmerja opredelijo v planskih dokumentih SOZD IMP. 5. POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 65. ČLEN Pobudo za sprejem tega samoupravnega sporazuma lahko dajo delavci TOZD neposredno ali preko delavskega sveta in delavskega sveta delovne organizacije, samoupravna delavska kontrola, osnovne organizacije sindikata in pristojni organ družben-politične skupnosti. Pobude v smislu prvega odstavka tega člena se dajo v pisni obliki delavskemu svetu SOZD IMP. 66. člen Delavski svet SOZD IMP posreduje pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma delavcem TOZD v razpravo. Na osnovi stališč delavcev TOZD delavski svet SOZD IMP izoblikuje predlog samoupravnega sporazuma in sproži postopek za sprejem. 67. člen Delavski svet SOZD IMP po potrebi imenuje stalno ali občasno komisijo za spremljanje izvajanja in usklajevanja osnov in meril med TOZD v sestavljeni organizaciji. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 68. člen Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga z osebnim izjavljanjem — referendumom sprejme večina delavcev v vsaki TOZD in DS v sestavi SOZD IMP. 69. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po istem postopku kot je predviden za njegov sprejem. 70. člen Sestavni del tega sporazuma sta metodologija vrednotenja zahtevnosti del in nalog in Enotni katalog del in nalog SOZD IMP. 71. člen Ta sporazum začne veljati 8 dni po sprejetju. OSNUTEK Metodologija za vrednotenje del in nalog v SOZD IMP OPREDELITEV STOPENJ IN VREDNOSTI ELEMENTOV ZA ZAHTEVNOST DEL IN NALOG I. Strokovnost ' 1. Profil poklica Strokovna usposobljenost in znanja, ki so pridobljena z rednim šolanjem. Izražajo se v ustrezni stroki (smeri) in stopnji izobrazbe ter s poklicnim profilom po veljavni nomenklaturi poklicev. Strokovna usposobljenost: > Strokovna usposobljenost in znanja, ki so pridobljena z rednim šolanjem za opravljanje določenih del in nalog. Izražajo se v ustrezni stroki (smeri) in stopnji izobrazbe ter s poklicnim profilom po veljavni nomenklaturi. Stopnja Program izobraževanja Kvalifikacija do 1. 1981 točke 1. Najožji profil NK delavec 40 6 mesečno usposabljanje 2. Ozki profil PU delavec 60 7 —12 mesečno nizka strokovna izob- usposabljanje razba 3. Specializirani profil PK 80 2-letno usposabljanje 2 letna poklicna šola 4. Široki profil KV 100 3-letno usposabljanje 3 letna poklicna šola 5,- Profil tehnika SS, VK 120 4-letno usposabljanje srednja šolska izob- razba 6. Profil inženirja VŠ 160 6-letno usposabljanje višja šolska izobrazba 7. Profil dipl. inženir VS 190 8-letno usposabljanje visoka šolska izob- razba 2. Funkcionalna znanja Ker redno šolanje ne more delavcu posredovati vseh strokovnih znani in usposobljenost* Vi uvaja delovna organizacija zahtevo po dopolnilnem usposabljanju za delo na raznih seminarjih, tečajih in šolanju ob delu. vrednost • Stopnja opis v točkah 1. 3. 4. 5. 6. 7. 8. proučevanje in uvajanje za enostavno delo v času do 20 ur tečaji in seminarji od 20 do 40 ur za določeno delo in nalogo s preizkusom znanja programirano izobraževanje, ki zahteva več krajših oblik usposabljanja in zaključni preizkus programirano strnjeno usposabljanje od 60 do 100 ur s preizkusom znanja izobraževanje ob delu za posamezno delo in nalogo od 100 do 200 ur z zaključnim ■ izpitom programirano izobraževanje ob delu, kjer se zahteva zaključni izpit s seminarskim delom programirano izobraževanje ob delu, kjer zakon zahteva strokovni izpit programirano izobraževanje, kjer je treba izdelati določen strokovni program in opredeliti sistem dela neke delovne 3 interno uvajanje ob delu tečaj iz varstva pri 6 delu prva pomoč inter. teč. za delo na stroju ali napr. izpopolnjevanje za 9 delo na posameznem stroju ali napravi tečaj oz. seminarji 12 o knjigovodstvu specialistični tečaj za delo s stroji ož. napravami dodatno stalno izob-15 raževanje glede na novosti gospodar, ali zakonov funkcionalno izob-20 raževanje za posebne naloge ZT reg., pravosodni 25 izpit tekoče izobraž. za strokovno delo šola za poslovne 30 delavce 3. Delovne izkušnje So pogoj za uspešno izvajan je del in nalog in jih delavec pridobi pri enakih in podobnih delih in nalogah v stroki. Glede na svoj pomen v delovni sredini zahtevajo dela in naloge različne čase za pridobivanje delovnih izkušenj. Vrednost Stopnja opis v točkah 1. delovne izkušnje do 1 meseca 5 2. delovne izkušnje 3 mesece 10 3. delovne izkušnje 6 mesecev 15 4. delovne izkušnje 12 mesecev 25 5. delovne izkušnje 24 mesecev 40 6. delovne izkušnje 36 mesecev 65 7. delovne izkušnje 48 mesecev 90 8. delovne izkušnje 49 in več mesecev 120 II. Odgovornost 1. Odgovornost za lastno delo Da bi bila dela in naloge opravljene čim bolj kakovostno in dosežen čim večji delovni prispevek, jih mora delavec samostojno, vestno in pravočasno opraviti. Stopnja odgovornosti se izraža v pomenu del in nalog ter samostojnosti pri njihovem izvajanju. Vrednost Stopnja Opis v točkah 1. Enostavna, pogosto ponavljajoča dela in naloge, ki jih delavec izvaja s preprostimi orodji in brez njega, delo je stalno nadzorovano in je pri napakah škoda neznatna. 10 2. Enostavna dela in naloge, ki jih delavec izvaja s preprostim orodjem in pod nadzorom. Verjetnost škode je ob napakah manjša. 20 3. Manj zahtevna dela in naloge, ki jih delavec izvaja pod občasno kontrolo in z zahtevnejšimi stroji oz. orodji. Napake povzročajo manjšo škodo in neznatno vplivajo na nadaljnji potek dela. 30 4. Zahtevnejša dela in naloge, kjer se ne kontrolirajo podrobnosti.-Delavec je samostojnejši pri reševanju trenutnih problemov. Napake povzročajo precejšnjo škodo in vplivajo na nadaljnji potek dela. Delo z zahtevnejšimi delovnimi sredstvi. 40 5. Zahtevna dela in naloge, kjer se rezultati le ob- časno kontrolirajo. Delavec je pri izvajanju samostojen. Napake povzročajo večjo materialno škodo in motijo nadaljnji potek dela. Delovna sredstva so zahtevna. 55 6. Zahtevna dela in naloge, kjer je izražena delav- čeva samostojnost in kreativnost. Napake povzročajo veliko materialno škodo in lahko za dalj časa zavrejo nadaljnji potek dela. Delovna sredstva,so zelo zahtevna. 70 7. Zelo zahtevna dela in naloge, kjer mora biti delavec popolnoma samostojen in hitro-reagirati na nastale probleme. Napake pri delu često lahko povzročijo nenadomestljivo materialno škodo in škodo na ugledu delovne organizacije. Delovna sredstva so izredno zahtevna in terjajo poznavanje celega niza zapletenih operacij. 95 8. Povsem samostojna in izjemno zahtevna dela in naloge, kjer je delavec prepuščen hitremu in učinkovitemu reševanju ključnih problemov. Napake lahko povzročajo materialno razpadanje in nepopravljivo škodujejo ugledu delovne organizacije. Često so rezultati dela vidni šele kasneje, ker ima delo dolgoročen značaj. 120 2. Odgovornost za vodenje in usklajevanje Določeni delavci so po svojem položaju v delovni sredini odgovorni za delo in varnost drugih, ki so vezani v delovne skupine, oddelke, sektorje in v delovno organizacijo kot celoto. Dolžnost teh delavcev je usklajevati, koordinirati in kontrolirati izvajanje del in nalog znotraj enega delovnega procesa in med organizacijskimi enotami. Stopnja Velikost del. skupin Teža del in nalog Točke 1. do 10 delavcev z manj zahtevnimi oz. meš. deli 10 2. od 10—30 delavcev z manj Zahtevnimi oz. meš. deli 20 do 10 delavcev z zahtevnimi deli 3. od 31—100 delavcev manj zahtevna oz. meš. 35 od 11—30 delavcev zahtevna od 1—10 delavcev zelo zahtevna 4. nad 100 delavcev manj zaht. oz. meš. dela 50 od 31—100 delavcev zahtevna od 10—30 delavcev zelo zahtevna vodenje TOZD raznovrstna pomoč pri vodenju raznovrstna TOZD/enovite DO svetovanje in vod. SOZD strokovna dela 80 vodenje TOZD/enov. DO pomoč pri vodenju DO vodenje področja na nivoju SOZD 115 vodenje DO 150 pomoč pri vod. SOZD ' * vodenje SOZD raznovrstna dela 180 3. Odgovornost za delovna sredstva in predmete dela Ta odgovornost izhaja iz neposredne pristojnosti rokovanja z delovnimi stroji in napravami ter reprodukcijskim materialom. Izraža se z verjetnostjo okvare, višino škode in s posledicami, ki jih povzroča nastala škoda. Vrednost Stopnja _______________________Opis_______________________v točkah 1. Delovna sredstva in reprodukcijski material so 'zelo majhne vrednosti, tako da škoda in okvara bistveno ne vplivata na potek dela in dohodek delovne sredine. 5 2. Delovna sredstva in reprodukcijski material so manjše vrednosti. Pri normalni pazljivosti je verjetnost škode'majhna, vendar pa škoda vpliva na potek dela in dohodpk delovne sredine. 10 3. Delovna sredstva in reprodukcijski material so večje vrednosti, tako da okvare in škoda povzročata motnje pri nadaljnjem poteku dela. Zaradi tega se zmanjšuje dohodek. * 15 4. Delovna sredstva in predmeti dela predstavljajo veliko vrednost. Verjetnost in višina škode povzročata resnejše motnje pri poteku dela in se pri okvarah pojavlja večji izpad dohodka. 20 5. Verjetnost škode in težjih zastojev je velika. Za- radi izpadov je potek dela močno moten, dohodek pa je občutno padel. Delovna sredstva terjajo daljše popravilo, večje količine reprodukcijskega materiala, so neuporabne. ^ 25 6. Zaradi občutljivosti in visoke cene delovnih sredstev je verjetnost okvare že pri normalni pazljivosti zelo velika. Ob zastoju nastaja velika izguba. Zaradi tega je možen velik izmet. 30 7. Delovna sredstva in reprodukcijski material so velike vrednosti. Že pri normalni pazljivosti je verjetnost okvar večja i-n vsaka okvara povzroča delovni sredini veliko škodo. Občutno se zmanjša dohodek in nastajajo velike motnje v proizvodnji. 35 8. Delovna sredstva in reprodukcijski material so izjemno velike vrednosti. Že najmanjša okvara povzroča velike izgube in predstavljajo zastoji ogromno materialno škodo, ki bistveno zmanjšuje dohodek: 40 III. Napori 1. Umski napor — raznovrstnost dela in napor pri delu z ljudmi Pri reševanju del in nalog je zaradi 'njihove raznovrstnosti in sestavljenosti potreben določen umski napor. Zahtevnejša dela in naloge terjajo več umskega napora. Socialni odnosi ali delo z ljudmi predstavljajo posebno kategorijo umskega napora, ki je odvisen od frekvence stikov delavca z drugimi osebami. Stopnja umskega napora in njegov vpliv sta odvisna od trajanja stika z izvorom napora. Tudj najenostavnejša dela in naloge zahtevajo določen umski napor. Značilnost posameznih del in nalog je ta, da se povečan umski napor lahko javlja občasno, ciklično ali stalno s povečano intenzivnostjo. Umski napor - Vrsta del Kontrola delo z ljudmi Točke 1. enostavna stalna občasno majhen 10 2. enostavna, metoda dela občasna občasno moten 15 znana 3. manj zahtevna, metoda dela znane vendar se menjajo ciklična povečan 20 4. zahtevnejša, metoda dela znana vendar se često menjajo redka stalni stiki z ljudmi 25 5. zahtev, metoda dela in redka nujno sodelov. z več- 30 se stalno menjajo, po- jimi skupinami trebna samostojnost 6. zelo zahtevna metoda občasno stalno povečan 40 dela se stalno izmenjujejo povezovanje z dejav- 80 7. zelo zahtevna strokovna, — stalno povečan 60 potrebna kreativnost in samostojnost 8. najzahtevnejša strokovna, — potrebna kreativnost, samostoj., iznajdljivost, ter hitrost v ukrepanjih 2. Fizični napor Značilnost nekaterih del in nalog je, da zahtevajo od izvajalcev večje telesne aktivnosti. Izražajo se v prisilni drži telesa, dvigovanju bremen, ritmu dela. dolgem stanju itn. Fizični napor je lahko občasen, cikličen in stalen. stalno povečan stalni stiki z dejavniki izven delovne skupine stalno zelo močan stalni poudar. stiki z DPO in družbeno skupnostjo Fizični napor Intenzivnost Poudarjenost Točke 1. minimalen občasno močno 10 2. manjši ’ občasno močno 15 3. povečan ciklično povečan 20 4. obremenitev do 15 kg ciklično močno ' 25 napeta drža telesa s prisiljenim ritmom dela 5. obremenitev nad 15 kg nad polovico močno 30 s prisilno držo telesa (čepe/ stoje) in vsiljenim ritmom dela del. časa 6. obremenitev do 15 kg stalno močno 40 napeta drža telesa in prisiljen ritem dela 7. obremenitev nad 15 kg stalno močno 60 napeta drža telesa in prisiljen ritem dela 8. obremenitev nad 30 kg stalno močno 80 napeta drža telesa in prisiljen ritem dela 3. Napor čutil Pri določenih delih in nalogah so čutila zelo obremenjena in so zaradi tega izpostavljena okvaram. Okvare se javljajo predvsem na sluhu in vidu. redkeje pa tudi na vonju (kemično delovanje) in tipu (temperaturne spremembe). Tak napor je lahko občasen, cikličen in stalen v okviru delovnega časa. Sem štejemo tudi psihični napor. Napor čutil — poudarjenost Intenzivnost Točke 1. občasna močna obremenitev kratek čas ' 5 1 občasna zelo močna obremenitev kratek čas K) 3. ciklična izpostavljenost ob povečani obremenitvi kratek čas 15 4, ciklično močno obremenjena kratek čas 20 5. ciklično zelo močno obremenjena kratek čas 25 6. povečana obremenitev stalna 30 7. močna obremenjenost stalna 35 8. zelo močna obremenitev stalna 40 IV. Delovne razmere Posebnosti delovnih razmer se pojavljajo lahko občasno, ciklično in stalno. 1. Nevarnost nezgod Določena dela in naloge so nevarne delavčevemu zdravju, čeprav so upoštevanj, vsi varnostni predpisi. Pri obravnavanju je treba upoštevati verjetnost in težo nezgod ali obolenj. Stop- Inten- Poudar- n ja Vrsta nezgod / zaščita zivnost jenost Točke 1. manjše — ni potrebna občasna močna 5 — manjše — obvezna občasno zelo močne K) 3. -s posledicami, ki onesposobijo delavca za nekaj časa — obvezna ciklično povečana 15 4.. - s posledicami, ki za dalj časa onesposobijo delavca — obvezna ciklično močna 20 5. - s posledicami, ki za dalj časa onesposobijo delavca ciklično zelo močna 25 6. - s hudimi posledicami — obvezna stalno povečana 30 7. — s hudimi posledicami — obvezna stalno močno 35 8. — s hudimi posledicami — obvezna, popolne zaščite ni stalno zelo močno 40 2. Umazanija in prah Zaradi nevarnosti infekcije in obolenj dihal, kože itd.-sodita umazanija in prah v težje delovne razmere. Količina umazanije in prahu Stopnja Intenzivnost Poudarjenost Točke 1. občasno močno 5 2 občasno zelo močno 6 3. ciklično povečana 7 4. ciklično močna 8 5. ciklično zelo močna 9 6. stalno povečana 10 7. stalno močna 15 8. stalno zelo močna 20 3. A. Velike temperaturne razlike: Predvsem pri delu ob talilnih pečeh in vlivanju v kalupe ter pri čiščenju livarskih elementov so temperaturne razmere tolikšne, da neugodno vplivajo na delovno počutje in zdravje delavcev. B. Višinska razlika Delo v težjih delovnih pogojih, ki zahteva hojo po stopnicah, lestvi in odru v višino ali globino. A in B se med seboj izključujeta., A delovanje B višinska razlika Intenzivnost Poudarj. Točke 1. a — med 25730°C ali — 175°C b —do ± 1 občasno močna 5 2. a — med 30755°C ali —572°C — do ± 1 občasno zelo močna 6 3- a — med 30755°C ali —572°C b — do + 5 ciklično povečana 7 4. a — med 55740°C ali — 107Q°C ciklično b — do ± 5 močna 8 5. a — nad 40°C ali pod —10°C b — do + 5 ciklično zelo močna 9 6. a — med 30/35°C ali —5/2°C b — nad +5 stalno povečana 10 7. a — med 35/40°C ali —10/0°C b — nad ±5 stalno močna 15 8. a —nad 40°C ali pod— 10°C stalno zelo močna 20 b — nad + 5 4. Ropot in vibracije Poleg delovanja razmer na več čutil hkrati, so često poudarjeno obremenjena posamezna čutila. Ropot in vibracije zelo ovirajo človeka pri delu in vplivajo na njegova čutila. , Stopnja Moč ropota Intenziteta Točke 1. od 70—80 decibelov močen občasen 5 2 od 81—90 350 2,80 28. samostojni referent v KSS 20 320 2,56 29. referent v KSS 18 290 2,32 30. administrativni referent v KSS 16 263 2,08 31. strojepisec * » 13 225 1,82 32. vodilni pravnik 29 500 4,00 33. samostojni pravnik 26 425 3,40 34. pravnik 23 365 2.92 35. kurir 12 215 1,72 36. vratar —‘čuvaj 10 195 1,56 37. čuvaj 7 167 1,34 38. telefonist 10 195 1.56 39. hišnik 17 275 2,20 40. kopirec 13 227 1,82 41. servirec K) 195 1,56 42. snažilka upravnih prostorov 5 152 1,22 43. direktor komerciale 34 650 5,20 44. vodja prodaje 31 550 4,40 45. vodilni komercialist 29 500 4,00 46. samostojni komercialist 26 425 3,40 47. samostojni referent v prodaji 21 335 2,68 48. referent v prodaji 17 275 2,20 49. samostojni kalkulant .21 . 335 2,68 50. obračunski referent - fakt uri st 16 263 2,10 51. vodja nabave 29 500 4,00 52. vodilni referent v nabavi 24 385 3,08 53. samostojni referent v nabavi 21 335 2,68 54. referent v nabavi 17 275 2,20 55. vodilni projektant 30 520 4,20 56. samostojni projektant 27 450 3,60 57. projektant 23- 365 2.92 58. tehnični risar 12 215 1,72 59. vodja skladišč 25 405 3,24 60. vodja skladišča 21 335 2,68 61. samostojni skladiščnik I 17 275 2,20 62. skladiščnik 2 15 . 251 2,01 63. skladiščni delavec 7 176 1,41 64. vodja transporta - avtoparka 1 s 350 2,80 65. voznik viličarja do 2,51 14 239 1,91 66. voznik viličarja nad 2,51 16 263 2,10 67. voznik vozila do 3,5 t 16 263 2,10 68. voznik vozila nad 3,51 18 290 2,32 69. specialist avtomehanik 17 275 2,20 70. avtomehanik 15 251 2,01 71. direktor razvojnega sektorja v DO 34 650 5,20 72. vodja razvoja 32 580 4,64 73. vodilni razvijalec 30 525 4,20 74. samostojni razvijalec 27 450 3,60 75. razvijalec 1 24 385 3,08 76, razvijalec 2 20 335 2,68 77. razvijalec 3 17 275 2,20 78. vodja konstrukcije 30 520 4.20 79. vodilni konstrukter 27 450 3,60 80. konstrukter 1 24 385 3,08 81. konstrukter 2 20 ’• 320 2,56 82. konstrukter 3 17 275 2,20 83. direktor tehničnega sektorja 34 650 5,20 84. vodja tehnološke priprave dela 30 525 4,20 85. vodilni tehnolog 27 450 3,60 86. tehnolog 1 2« 385 3,08 87. tehnolog 2 20 320 2,56 88. tehnolog 3 17 275 2,20 89. vodja tehnične kontrole 90. vodilni tehnični kontrolor 91. samostojni tehnični kontrolor 92. vodja operative priprave dela 93. samostojni planer v OPD 94. samostojni referent v OPD 95. referent v OPD 96. vodja vzdrževanja 97. delovodja vzdrževanja 98. vzdrževalec specialist 99. vzdrževalec 101. vodilni serviser 102. samostojni serviser 103. servisni monter 104. vodja proizvodnje 105. obratovodja 106. delovodja 1 >07. delovodja 2 108. vodja operativne izvedbe 109. vodja montaže I. 1 10. vodja montaže II. 111. vodja montaže III. II. Proizvodna dela in naloge 11 vodilni monter 1 2.. vodilni monter 2 3. monter 1 4. mon^r 2 5. monter 3 • 6. „monter 4 7. monter 5 8. monter 6 9. monter 7 10. monter 8 11. monter 9 12. pomožni monter 1 13. pomožni monter 2 14. v odilni strojni ključavničar I. • 15. vodilni strojni-ključavničar 2 16. strojni ključavničar 1 1 7. strojni ključavničar 2 18: strojni ključavničar 3 19. strojni ključavničar 4 20. strojni ključavničar 5 21. strojni ključavničar 6 22. strojni ključavničar 7 23. strojni ključavničar 8 24. strojni ključavničar 9 25. pomožni strojni ključavničar I 26. pomožni strojni ključavničar 2 27. vodilni orodjar 1 > 28. vodilni orodjar 2 29. orddjar 1 30. orodjar 2 3 I. orodjar 3 32. orodjar 4 33. orodjar 5 34. orodjar 6, 35. orodjar 7 36. orodjar 8 37. orodjar 9 38. pomožni orodjar 1 39. pomožni orodjar 2 40. vodilni brusilec 1 41. vodilni brusilec 2 42. brusilec 1 43. brusilec 2 44. brusilec 3 45. brusilec 4 46. brusilec 5 47. brusilec 6 48. brusilec 7 29 500 4,00 25 405 3,25 22 350 2,80 29 500 4,00 2~> 335 2,68 19 305 2,44 17 ’ 275 2,20 25 405 3,24 7 7 350 2,80 19 305 2,44 16 263 2,10 26 425 3,40 21 335 2,68 17 .275 2,20 29 500 4,00 25 405 3,24 24 385 3,08 23 365 2,92 31:. 550 4,40 29 500 4,00 27 450 3,60 26 425 3.40 Razred točke RR 25 405 3,24 23 • 365 2,92 21 335 2,68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1,91 13 227 1,82 11 ■ 205 1.64 10 195 1,56 24 385 3,08 2 2 350 2,80 21 335 2,68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 .14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 1,72 11 205 1,64 24 385 3,08 »22 350 2,80 21 335 2.68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1.91 13 227 1,82 \12 215 1,72 11 205 1,64 24 385 3,08 1 1 350 2,80 21 335 ' 2,68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 49. brusilec 8 • 50. brusilec 9 .51. pomožni brusilec 1 52. pomožni brusilec 2 53. vodilni rezkalec 1 54. vodilni rezkalec 2 55. rezkalec 1 56. rezkalec 2 57. rez-kalec 3 58. rezkalec 4 59. rezkalec 5 60. rezkalec 6 61. rezkalec 7 62. rezkalec 8 63. rezkalec 9 64. pomožni rezkalec 1 65. pomožni rezkalec 2 66. vodilni strugar 1 67. vodilni strugar 2 68. strugar 1 69. strugar 2 70. strugar 3 71. strugar 4 72. strugar 5 73. strugar 6 74. strugar 7 75. strugar 8 76. strugar 9 77. pomožni strugar 1 78. pomožni strugar 2 79. vodilni varilec .1 80. vodilni varilec 2 81. varilec 1 82. varilec 2 83. varilec 3 84. varilec 4 85. varilec 5 86. varilec 6 87. varilec 7. 88. varilec 8 89. varilec 9 90. pomožni varilec 1 91. pomožni varilec 2 92. vodilni vrtalec 1 93. vodilni vrtalec 2 94. vrtalec 1 95. v rtalec 2 96. v rtalec 3 97. vrtalec 4 98. vrtalec 5 99. vrtalec’6 100. vrtalec 7 101. vrtalec 8 102. vrtalec 9 103. pomožni v rtalec 1 104. pomožni vrtalec 2 105. vodilni stiskalec 1 108. vodilni stiskalec 2 107. stiskalec 1 108. stiskalec 2 109. stiskalec 3 1 1.0. stiskalec 4 111. stiskalec 5 1 12. stiskalec 6 1 13. stiskalec 7 1 14. stiskalec 8 I 15. stiskalec 9 1 16. pomožni stiskalec 1 1 17. pomožni stiskalec 2 1 18. vodilni klepar 1 119. vodilni klepar 2 120. klepar 1 121. klepar 2 122. klepar 3 123. klepar 4 124. klepar 5 125. klepar 6 14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 • 1,72 11 205 - 1,64 23 365 7 g7 21 335 2^68 20 320 2.56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 • 275 2,20 16 263 2,10 15' 251 2,01 14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 1,72 11 205 1,64 10 • 195 1,56 23 365 2,92 21 335 2,68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 1,72 U 205 1,64 10 195 1,56 23 365 2.02 21 . 335 2,68 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 . 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 1,72 11 205 1,64 10 195 1,56 7 7 350 2,80 20 320 2,56 19 ’ 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1,91 13 77-J 1,82 12 215 1,72 11 205 1,64 10' 195 1,56 9 185 1,48 7 7 350 2,80 20 320 2,56 19 x 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 257 ,2,01 14 239 1,91 13 227 1,82 12 215 1,72 11 205 1,64 10 195 1,56 9 185 1,48 22 350 2,80 20 320 2,56 19 305 2,44 18 290 2,32 17 275 2,20 16 263 2,10 15 251 2,01 14 239 1,91 ■ " ' u u r 1 r ? J 126. klepar 7 13 227 1,82 127. klepar 8 12 215 1,72 128. klepar 9 11 205 1,64 129. pomožni klepar 1 10 195 1,56 130. pomožni klepar 2 9 185 1,48 131. vodilni sestavljalec elementov 1 22 350 2,80 132. vodilni sestavljalec elementov 2 20 320 2,56 133. sestavljalec elementov 1 19 305 2,44 134. sestavljalec elementov 2 18 290 2,32 135. sestavljalec elementov 3 17 275 2,20 136. sestavljalec elementov 4 16 263 2,10 137. sestavljalec elementov 5 15 251 2,01 138. sestavljalec elementov 6 14 239 1,91 139. sestavljalec elementov 7 13 227 1,82 140. sestavljalec elementov 8 12 215 1,72 141. sesfavljalec elementov 9 II 205 1,64 142. pomožni sestavljalec elementov 1 10 195 1,56 143. pomožni sestavljalec elementov 2 ■ 9 185 1,48 144. vodilni RTV mehanik 1 22 350 2,80 145. vodilni RTV mehanik 2 20 '320 2,56 146. RTV mehanik 1 • 19 305 2,44 147. RTV mehanik 2 18 290 2,32 148. RTV mehanik 3 17 275 2,20 149. RTV mehanik 4 16 263 2,10 150. RTV mehanik 5 15 251 2,01 151. RTV mehanik 6 14 T39 1,91 152. RTV mehanik 7 13 227 1.82 153. RTV mehanik 8 12 215 1.72 154. RTV mehanik 9 1 1 205 1.64 155. pomožni RTV mehanik 1 10 195 1,56 156. pomožni RTV mehanik 2 9 185 1,48 157. vidjlni ličar 1 20 320 2,56 158. vodilni ličar 2 18 290 2,32 159. ličar 1 '17 275 2,20 160. ličar 2 16 263 2,10 161. ličar 3 15 251 2,01 162. ličar 4 14 239 1.91 163. ličar 5 13 227 1,82 164. ličar 6 12 215 1,72 165. ličar 7 n 205 1,64 166. ličar 8 10 195 1,56 167. ličar 9 9 185 1,48 168. pomožni ličar 1 8 175 1,40 169. pomožni ličar 2 7 167 1,34 170. vodilni galvanizer 1 20 320 2,56 171. vodilni galvanizer 2 18 290 2,32 172. galvanizer 1 17 275 2,20 173. galvanizer 2 16 263 2,01 174. galvanizer 3 15 251 1,01 175. galvanizer 4 14 239 1,91 176. galvanizer 5 13 227 1,82 177. galvanizer 6 12 215 1,72 178. galvanizer 7 11 205 1,64 179. galvanizer 8 10 195 1,56 180. galvanizer 9 9 185 1,48 181. pomožni galvanizer 1 8 175 1,40 182. pomožni galvanizer 2 7 167 1,34 183. vodilni polirec 1 20 320' 2,56 184. vodilni polirec 2 18 290 2’32 185. polirec 1 17 275 2’20 186. polirec 2 16 263 2,10 187. polirec 3 15 251 2,01 188. polirec 4 14 239 1,91 189. polirec 5 13 . 127 1,82 190. polirec 6 12 215 1.72 191. polirec 7 11 205 1,64 192. polirec 8 10 195 1,56 193. polirec 9 9 185 1,48 194. pomožni polirec 1 8 175 1,40 195. pomožni polirec 2 7 167 1,34 196. kalupar 1 18 290 ? M 197. kalupar 2 17 275 2,20 198. kalupar 3 16 263 2,10 199. kalupar 4 15 251 2,01 201. talilec 1 19 305 ' 2,44 202. talilec 2 18 290 2,32 203. talilec 3 17 275 2,20 204. livar 1 18 290 2.32 205. livar 2 17 275 2,20 206. livar 3 16 263 2,10 207. livar 4 15 251 2,01 ^2_se pripravljamo na sprejem prve generacije »usmerjenčkov«, ki so končali triletno šolanje? Pripravniški programi za uvajanje v prakso i, 'ja so dobili spričevala o zaključnem izobraževanju učenci usmerjenega 7 L*ev“»ja četrte stopnje s triletno šolo. Ti učenci so v času šolanja pridobili 0 ih n°|1110 'zobrazbo, s katero so se usposobili za začetek dela. Ponekod so se v J bor biih mesecih že pojavili v združenem delu, kjer bodo opravljali priti lstvo in usposabljanje. 0 . Z lljD S° Prv' diplomanti, ki so se-šo-V klu |>novem 'n 50 imeli v združenem lajo -e nekaj dni proizvodnega dela, tajf sam sistem usmerjenega izo-i|e v.anja je naravnan tako, da dajo ai0 Cencem več splošne izobrazbe. !Pta^a ie trPela proizvodna praksa, e|a"V ?° sicer imeli več praktičnega j,s( s°li kot prej učenci v gpspo-Ža.U' 0 Pa imajo zdaj ozdi več nalog s« Pdprav na pripravništvo in ijp^-Ijanje teh mladih ljudi. Na :. ye.na prakso učencev so ozde !pk ,aj časa opozarjale Posebne J^valne skupnosti. Zato smo : ptasali v nekaterih tozdih, kako loj^Ptavljajo na sprejem teh di-'jatov, kako bo s pripravniški 2 ovajanjem v prakso in kaj v V penern delu od njih pričakujejo, jfjmontu so povedali, da bosta pL v in Klima montaža dobila 50 faks •tov oetrte stopnje s triletno lper °’ ki bodo prvič v delovnem ra-6teLU ln bo njihovo usposabljanje * ,‘a 0 v okviru pripravništva. V ozriih so že izdelali programe snov lj?nJa, ki so jih izdelali na aVQ! Priporočil Strokovnega sveta 30 a za šolstvo, Gospodarske tia'Ce ift Splošnega združenja ko-V0jj Va usposabljanja prilagoditi ’9tn s.Pecifičnostim poklicev. Pro-itpj .IIr|ajo pripravljene tudi za v °8revalnih naprav, vodo-id{ z, klimatskih naprav in deloma h. ključavničarje in strugarje, ki :vai°ra Potrditi še Posebna izobra-|Z(jna skupnost kovinarstva. !|p . I' so tudj gradivo za splošni It t(.lPravništva — to je za spoznala 5le*in'b organizacij združenega avj Ivovih dejavnosti, njihove se-Posameznih služb, delovanja l|hn,enoP°litičnih organizacij in Sijanja. ' bvn ' 8radivo za posebni del pri-«p0,StVa — to je za tisto delo, ki ga Klan01 P°samezn'k opravljal — je * so v teh tozdih pripravljeni 4i s °d pripravnikov in bodo za-I) p J1'cnibra z usposabljanjem. To v-inšt ° pod vodstvom mentorje ruktorjev, ki so se za instruk-ilnj m&P°s°bili na tečajih. To so vo-’da °nterji, ki so se že prej izkaza-0(1oqS° sposobni vzgajati mlade v aiCe dobre delavce in samouprav- ;h J^kujejo, da bo uvajanje v delo 'jo ^ °mantov z'ahtevno, saj ni-latij &,v°jenega toliko praktičnega goL’ j so 8a imeli prejšnji učenci MoVarstvu- 'cko|jL3 so v Promontovih tozdih °2(lili t na boljšem kot v drugih 'pipv ker so se z domžalskim Cen-čenCj rednjih šol dogovorili, da so 'raktič -rctjega letnika opravljali 1 teru' Pouk v Promontovih tozdih Poznai °v' Tako so že v tem času 'dtioj. 1 ^e'ovno okolje in delovne jtlti jjV^dtuženem delu. Ti diplo-°do po zakonu o delovnih ra- zmerjih in po pravilniku o pripravništvu najmanj 6 mesecev pripravniki. V Promontu so prepričani, da se bodo pripravniki v pol leta dobro usposobili za samostojno delo, saj bo to usposabljanje potekalo pod stalnim nadzorstvom mentorja in inštruktorja praktičnega pouka in sicer po stopnjah, ki jih vsebuje prej omenjeni program. Pripravnik bo tako kot dosedanji pripravniki vodil dnevnik in bo lahko po mnenju mentorja opravljal strokovni oziroma pripravniški izpit. Že pri praksi, ki jo opravljajo učenci usmerjenega izobraževanja v tozdih, se vidi učenčev odnos do dela, sodelavcev in predpostavljenih. Pokazalo se je, da so ti učenci prizadevni. V kolikor pa se pokaže, da kdo le ni takšen, mu ukinejo štipendijsko razmerje in s tem tudi šolanje. Večina učencev se je doslej dobro obnesla pri praktičnem delu, zato so v Promontu prepričani, da bodo ti učenci dobri delavci in to toliko dobri, kolikor jim bodo tozdi nudili v času usposabljanja in pripravništva. V Promontu pravijo, da bi bilo prav, da bi bili pripravniki v okviru sozda nagrajeni po enotnih osnovah. V ta namen so na seji koordinacijskega odbora domžalskega Izobraževalnega centra 15. maja letos oblikovali predlog nagrajevanja . pripravnikov, inštruktorjev in mentorjev, ki so ga posredovali sozdovi komisiji za družbenoekonomske odnose. S tem naj bi dosegli, da bi bili vsi IMP-jevi pripravniki enotno nagrajevani. ■ Mira Meljo, refčrentka za izobraževanje v Emondu, je povedala, da bodo v obeh Tenih sprejeli diplomante usmerjenega izobraževanja za določen čas — to je za čas pripravništva, torej za 6 mesecev. Za priprav - -nike so že pripravili programe usposabljanja za poklic, ki so jih dali v verifikacijo Posebnim izobraževalnim skupnostim. Preden pa so se lotili programov usposabljanja — to je vzgojno izobraževalnih programov — so se sestali vsi IMP-jevi referenti za izobraževanje in se dogovorili o-enotnem načinu priprav za izdelavo programov usposabljanja. Pripravili so programe z<) elektro,-monterja stikalnih naprav (4. stopnja), za mehanika RTV naprav (4. stopnja), specializiranega ključavničarja (2. stopnja) in za konstrukcijskega ključavničarja (4. stopnja). Programe so izdelali IMP-jevi strokovnjaki v sodelovanju z Žavodom za šolstvo. V Elektromontaži, je dejal referent za izobraževanje Jože Bidovec, imajo že precej vodilnih mentorjev usposobljenih za inštruktorje, ki so obiskovali ustrezen tečaj za inštruktorje oziroma mentorje. Za strokovno usposabljanje učencev 2. in 4. zahtevnostne stopnje imajo izdelane programe. Pripravili so jih Strokovnjaki iz IMP-ja, Elektrotehničnega '-zj^zpravi o liku komunista Le z delom se ustvarja ugled ^0lni,n‘S‘ia za aktualna vprašanja organiziranja in delovanja zveze 'nore l,S,ov je na zadnji seji spregovorila o liku komunista, ki ne l'nerah Vec tema teoretsk-ik razprav, saj ljudje v zaostrenih ra-p0i Pričakujejo več osebnih zgledov komunistov. ^lQbfa se dvojna miselnost, ko se v organizacijah združenega rQin0 °^''ho za višje cene, popoldan, ko gremo v trgovino pa kritizi-( eianja, ki smo jih dopoldne zagovarjali. Tako se včasih '-rstvne organizacije spreminjajo v kritizerje in celo v nosilce kriti-p$e družbenih razmer. lfeb,Xo^eP°gosto sprejemamo deklarativne sklepe, ko pa se je pobiti v „ žanje boriti, postanemo oportunisti. Sklepe je potrebno sprale sii'V^enje’ nam pa zmanjkuje moči za akcijo. Zato je potrebno ^rekin' Vl°z‘t‘ v osnovne organizacije, ki so naše osnovne celice. ^°stQptl 'n°rali s sestanki, ki se sprevržejo v monolog sekretarja. ^"!o preveč togi in neživljenjski. Prevečkrat je na površju in-hikes,a ‘ticiativa, ostali člani pa so sopotniki. Norme in poslov->e?° dvignili v dogme. Vrata osnovnih organizacij bo potrebno 0r>nir 'n rtarediti sestanke bolj odprte, tako da bo javnost bolj in-0^eščaa ° aktn’nosu komunistov. Ne potrebujemo partijskega Se,^^0’ ki prihaja z-zamudo. y>’vedl'larh za v::top v Z K so nekvalitetni, saj so nekateri kandidati y?.nol V7r°h-e slabega seminarja, da nočejo vstopiti v naše vrste. Pri hkljl(£.anju komunistov se največkrat odločaitro za opomin in Premalokrat se poslužujemo možnosti drugih ukrepov, ki ^ daje statut. Ko član Z K pogreši, pa največkrat rečemo, saj to ^uPnoIVar' da bi jo obravnavali. Osnovne organizacije v krajevni b ‘majo bolj zaostren odnos, ki ga bo potrebno prenesti tudi ^reVečpn° delo. Ko člani zveze komunistov izstopijo iz članstva, ^šji i?Jal navajajo za vzrok visoko članarino, ki pa je verjetno naj-hotr°m°r’ da se prikrijejo drugi vzroki. 0£-n°Vne Uieino prave komuniste in doraslo vodstvo, ne da podjetja Kranj, Elektre Maribor, Elkoma Maribor in Zavoda za šolstvo. Te programe so potem posredovali v verifikacijo Posebni izobraževalni skupnosti elektrotehnične in računalniške usmeritve in sicer programe za poklic elektromonterja za električne instalacije (skrajšani program) in za poklic elektroinstalaterja (4. zahtevnostna stopnja), v pripravi pa je še program za elektrika-ener-getika. Bidovec in Meljeva menita, da bo to strokovno usposabljanje za samostojno del° v poklicu zahtevnejše od prejšnjega sistema usposabljanja učencev v gospodarstvu, ker imajo učenci usmerjenega izobraževanja razmeroma malo praktičnega znanja. Da pa bodo te učence v kratkem času — to jev času pripravništva — usposobili za samostojno delo, se bodo morali mentorji čimbolj angažirati za usposabljanje učencev po pripravljenih programih. Ker bodo pripravniki ob koncu pripravništva opravljali pripravniški izpit iz splošnega in strokovnega dela, bo zanje v okviru Emonda organiziran seminar, kjer se bodo sez-, nanili z dejavnostjo IMP-ja, z njegovo organiziranostjo, njegovim razvojem in sestavo, s samoupravnimi akti in varstvom pri delu. Po potrebi bo na seminarju tudi strokovno teoretična razlaga, ki bo pripravnikom dopolnila strokovno teoretično znanje. V Elektromontaži pričakujejo, da bodo diplomanti prinesli iz šole več strokovnega znanja, manjkalo pa jim bo praktičnih spretnosti. Njihovo praktično znanje se bo pokazalo, šele v pripravništvu. V delovni organizaciji 1KO računajo, da bodo letos vzeli na priprav -ništvo in zaposlili okoli 10 učencev usmerjenega izobraževanja. Za pripravništvo učencev usmerjenega izobraževanja še ni vse dore-čeno, so povedali, kajti pojavljali se bodo stroški v zvezi s programom pripravništva, v katerega je zajeto 1000 ur pripravništva v šestmesečnem obdobju. V tem času bo namreč treba angažirati določeno število dobrih delavcev iz proizvodnje, ki bodo vodili pripravništvo oziroma usposabljali pripravnike. Ker bodo torej ža nekaj časa izključeni iz proizvodnega procesa in se ukvarjali s pripravniki, jih bodo v proizvodnji nadomestili drugi delavci, ki jih bo treba plačati. Na predlog republiškega Splošnega /druženja kovinske' industrije naj bi program pripravništva obsegal v šestmesečnem obdobju 150 ur splošnega dela pripravništva — to je čisto teorijo O organizaciji tozdov, o proizvodnem programu in poslova- nju tozdov. Ostali del pripravništva pa ostane za praktično usposabljanje za bodoče profile poklicev. Za učence, ki so usmerjeni v oblikovalce kovin (strugar, rezkalec, brusilec), se kažejo' težave s tem, ker v okviru DO IKO ni dovolj obdelovalnih strojev za izvedbo pripravniškega programa. Učenci-pripravniki se bodo morali zato 'usposabljati v okviru proizvodnih programov DO IKO, pri čemer pa se ne bodo popolnoma usposobili za praktično delo, kot to predvideva predlagani pripravniški program. Znanje, ki ga bodo pripravniki pridobili v okviru DO IKO, bo zadostovalo za proizvodni program te delovne organizacije, če bodo v njej ostali, manjkalo pa jim ga bo, če bodo odšli v druge ozde z drugimi programi, saj se bodo morali prilagajati njihovim specifičnim programom. V delovni organizaciji IKO menijo, da bo uvajanje učencev usmerjenega izobraževanja v delo zahtevnejše, kot pa je bilo uvajanje prejšnjih učencev v gospodarstvu, saj je treba sedanje pripravnike, ki prihajajo iz usmerjenega izobraževanja, usposobiti za samostojno delo v šestih mesecih, d očim so se učenci v gospodarstvu usposabljali 3 leta. Sedanji pripravniki imajo res več splošnega in strokovnega znanja kot prejšnji ' učenci v gospodarstvu, imajo pa veliko manj ročnih spretnosti in izkušenj s fizičnim delom. Delovna organizacija IKO je imela doslej na praksi v proizvod-. nem delu učence elektro smeri iz šentviške šole, s katerimi so bili v DO zelo zadovoljni, vendar pa ne morejo vseh zaposliti zaradi pomanjkanja proizvodnih prostorov. V IKO-ju pričakujejo, da se bodo pripravniki uspešno vključili v njihove proizvodne programe in da bodo zgledni člani kolektiva DO IKO. V Livarju so , že lani dobili iz usmerjenega izobraževanja 18 pripravnikov in to iz skrajšanega programa metalurške usmeritve (15) in iz kovinske usmeritve (3). Zanje je Livar pripravil pripravniške programe. Pripravništvo, ki je trajalo 6 mesecev, so pripravniki opravljali pod vodstvom mentorjev. Po končani pripravniški dobi so opravljali izpit iz splošnega in strokovnega dela ter praktični preizkus znanja. Vseh 18 pripravnikov je uspešno opravilo strokovni izpit in se vključilo v Livarjev delovni proces. Letos bodo v Livarju imeli 36 pripravnikov, od katerih bo 24 diplomantov usmerjenega izobraževanja in sicer jih bo 18 s 4. stopnje izobraževanja ter 6 z druge stopnje. Zanje Livar ne bo spreminjal programov splošnega dela, pač pa bo v sodelovanju z inštruktorji proizvodnega dela (monterji) pripravil strokovne programe pripravništva po posameznih področjih dela. Na pripravništvo bodq vzeli samo tiste diplomante, ki. so njihovi štipendisti. Sprejeli jih bodo za določen čas. Po opravljenem pripravništvu pa bodo za nedoločen čas sprejeli samo najboljše proizvodne de- 26. maja je bilo v Celju deseto občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki sta se ga udeležili tudi dve ekipi iz Klime. Ekipe prve medicinske pomoči imajo v Klimi v okviru je trot civilne zaščite od leta 1982. Na sliki: Klimina ekipa med tekmovanjem. (Foto: Stane Novak) Mladincem v Panoniji ne zmanjka idej za akcije Delovne akcije, šport, kultura... Za Panonijino mladino, ki ji predseduje Jože Prkič, bi najbrže lahko rekli, da je aktivna, saj je v okviru murskosoboške občinske konference ZSMS pokroviteljica mladinskih delovnih brigad, ki se jih bodo letos udeležili tudi mladinci iz Panonije. Februarja so v okviru Kulturne skupnost) Murske Sobote organizirali bralno akcijo, kjer so nekateri Panonijini mladinci dobili knjižne nagrade. Letos marca so mladi v tej delovni organizaciji pripravili razstavo slikarjev amaterjev Panonije. Pri organizaciji obeh akcij je pomagala kulturna animatorka Panonije Olga Gorčan. Mladi so tudi pripravili proslavo za dan žena. Aprila so imeli mladinci v Panoniji športno srečanje 7 mladinci tovarne Raba iz Seintgotharda iz Madžarske. 14. maja so se mladinci in delavci Panonije udeležili štafete mladosti. , Spomladi so mladi opravili evidentiranje in evidentirali okoli 100 mladincev. Pri delu imajo mladi v Panoniji podporo in pomoč , vodilnih, predvsem direktorja Emila Zelka, medtem ko so premalo podpore deležni od družbenopolitičnih organizacij, kar posebno velja za ZK. Problem je v tem, da mladi še niso dovolj prodrli v proizvodni proces, kjer bi morali pridobiti več mladih za akcije. ■ Za nadaljnje delo imajo izdelan program, v katerega so vpeli pripravo na ustanovitev koordinacije mladine v okv iru Panonije. čiščenje tovarne, akcijo zbiranja papirja, srečanje mladincev Tov arne Raba iz Madžarske, s katerimi dobro sodelujejo na športnem področju... Z njimi bodo letos izmenjali letovanja tako, da bodo Rabini mladinci letov ali v lmpejev ih domov ih, Panonijini mladinci pa na jezeru Balaton. Poleg navedenih nalog iz programa pti bodo sodelovali na proslavah in jih tudi.organizirali. M. P. ^tskiLe,0rSanizacije na robu ugledi Q^ele ,.d'ndejev ljubljanskih občin robu ugleda. Volilno programske seje ob- -le ljubljanskih obem nam dajejo spodbudo, da so se Jerenciacije in oživljanje osnovnih organizacij Z K. • SLAVKO SOMRAK Bliskov! mladinci na Festivalu dela ------------------------——;---- Pripomogli k uspehu murskosoboške ekipe Od 18. do 20. maja 1984 je bil v Ložnici, SR Srbija sedemnajsti Festival dela mladine Jugoslavije. Iz Murskosoboške občine sc je iesti-v ala udeležila ekipa, v kateri so bili med drugimi tudi delavci tozda Blisk. Festiv ala so se udeležili: Branko Fujs. Matija Mlinarič. Marjan Smodiš ter kot član žirije Nikolaj Banič. Ekipa iz občine Murska Sobota je na Festivalu dosegla dobre rezultate, saj so osvojili eno zlato, eno srebrno medaljo ter peto, šesto, osmo, dvanajsto ter šestnajsto mesto. Doseženi rezultati so največji uspeh Murskosobočanov na omenjenih Festivalih. Na festivalu je sodelovalo preko 2V000 tekmov alcev in to v petintrideset poklicih. S sv ojimi rezultati in prizadev nostjo so potrdili upravičenost nastopa. Vsem sodelujočim bo ostala v spominu gostoljubnost gostiteljev. saj so tekmovalci stanov ali pri gostiteljih doma in so tako postali tudi -hišni prijatelj. Prav zato smo se kar težko poslovili. Osemnjasti Festival dela mladine Jugoslavije bo prihodnje leto v SR Makedoniji. Udeleženci iz Murske Sobote upajo, da bodo v letu 1 985 dosegli enake ali še boljše rezultate kot letos. NIKOLAJ BANIČ Zahvale Ob boleči izgubi mojega moža se toplo zahvaljujem sodelav cem iz Delov ne skupnosti DO Promont za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Škorjanc Justina Ob prerani izgubi svojega brata se toplo zahvaljujem sodelavcem IMF tozd Trata črpalke za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zidar Andrej Ob boleči izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem dejavcem tozd TEN Telekomunikacije za izraze sožalja in podarjeno cvetje ter pevskemu zboru IMP-ja. Vailgoni Vera lavce. Splošne, za pripravništvo potrebne informacije so zbrali v posebni brošuri, s katero si mladi lahko pomagajo. Za strokovno praktični del pripravništva pa so poleg programa usposabljanja na delovnem mestu naredili tudi program kroženja pripravnikov po oddelkih v tozdih, v katerih bo potekalo usposabljanje. Vsi pripravniki, ki se bodo usposabljali za strugarje, bodo en mesec pripravništva opravili v Šolskem centru v Ivančni gorici, kjer se bodo privajali na stroje in proizvodni proces pod vodstvom Livarjevih mentorjev. Ker se orodjarji v času šolanja niso naučili samostojno opravljati dela orodjarja, v Livarju pa nimajo ustrezno usposobljenih mentorjev, ki bi lahko kvalitetno usposobili pripravnike za njihov poklic, se Livar dogovarja z Litostrojem, da bi usposabljal Livarjeve pripravnike orodjarje pod vodstvom Litostrojevih mentorjev. Glede strokovnih izpitov pa tiči problem v tem, ker še niso potrjeni predsedniki strokovnih komisij z iiste Gospodarske zbornice Slovenije. Menijo pa v Livarju, da uvajanje teh pripravnikov v delo ne bo bolj zahtevno, kot je bilo prej uvajanje v delo učencev v gospodarstvu. Za razliko od učencev v gospodarstvu imajo v nekaterih poklicih učenci usmerjenega izobraževanja več splošnega strokovnega znanja. »Nekateri učenci so na proizvodnem delu pokazali prizadevnost, zanimanje irl tudi nekaj znanja,« je dejala Livarjeva referentka za izobraževanje Cvetana Erjavec, »svoj odnos do dela, pa bodo lahko pokazali v času pripravniške dobe.« P MARIJA PRIMC Izobraževanje ob delu v Iku_____________’ Uspešen tečaj V delovni organizaciji IKO se zelo zavedajo koristnosti izobraževanja, saj stalno usposabljajo svoje delavce ob delu z raznimi tečaji. Tako so letos maja delavci zaključili tečaj za visoko kvalifikacijo, je trajal dva semestra v kovinsko izobraževalnetr programu v gradbeništvu (KIG). Za ta tečaj se je iz te delovne organizacije prijavilo okoli 30 delavcev, uspešno pa ga je zaključilo 27 delavcev. Tečaj je organiziral I KO pod pokoroviteljstvom domžalskega Izobraževalnega centra. Na tečaju so predaval, splošne predmete predavatelji iz Izobraževalnega centra Domžale, strokovne pa strokovnjaki z DO IKO. ” Tečaj za visoko kvalificirane delavce naj bi bil predizobrazbč za nadaljevanje pete izobrazbene stopnje z nazjvom specialist strojne obdelave, kar naj b bilo tudi družbeno verificirano. $ tem bi bila delavcu priznana pete izobrazbena stopnja — kar je enako kot strojni tehnik. V kolikor bo to do septembra letos verificirano, bo IKO organizira ponovno izobraževanje za visokokvalificirane delavce za navedeno izobrazbeno stopnjo. Za te v erifikacijo se zelo zavzema IMF koordinatorka izobraževanji Anča Debeljak. DO IKO sodeluje z domžal skim Izobraževalnim centrom pr pripravi verificiranih programov za 1. in 2. stopnjo zahtevnosti skupinovodje in specialist; strojne obdelave. »To usposabljanje ob delu,« je dejal Franc Maselj, referent z; izobraževanje v DO IKO, »j< zelo koristno pri uvajanju novi) delovnih postopkov, kajti de lavci s splošnim tehničnim zna njem prispevajo k prihranku nf času uvajanja novih tehnološkil postopkov. Mnenja sem, da b morali to izobraževanje upošte v ati tudi pri osebnih dohodkih.« Ob zaključku tečaja za viso kokv alificirane delavce, so imel tečajniki strokovno ekskurzijo v Železarno Jesenice, kjer so s ogledali delovni proces, se sez nanili z organizacijo dela, s po goji dela, z delovanjem samou pravljanja. Ogledali so si tud - begunjski muzej in obiskal grobišče talcev v Begunjah. M. F KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA SISTEMA OSEBNIH DOHODKOV? • KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA SISTEMA OSEBNIH DOHODKOV? Predvsem upamo, da plače ne bodo nižje S V sozdu IMP so na pragu velike akcije — razprave o novem sistemu osebnih dohodkov. Iz izkušenj vemo, da so ravno razprave o osebnih dohodkih najbolj burne, zato lahko pričakujemo dolgo vroče poletje. Spet se bodo zakresala mnenja o tem, kako oceniti različna dela, kako izpeljati individualno stimulacijo, kako vrednotiti težke delovne razmere, fizične napore, vplive okolja, koliko dati za ustvarjalnost — in še mnoge druge zadeve. Uredniški odbor Glasnika je menil, da bi bilo prav že na začetku javne razprave vprašati ljudi, kaj jih pri sedanjem sistemu osebnih dohodkov najbolj moti in kaj pričakujejo od novega. Ena od izjav je bila: »Samo, da se osebni dohodki ne bi znižali...« To je rekla Alenka Aldagistani iz tozda Inženiring. Kratko in jedrnato. In če natančno preberemo besede drugih intervjuvancev iz različnih tozdov, bomo še v marsikateri izjavi našli to misel. Prenavljanja delitve po delu se namreč lotevamo v težkih časih, ko nam dela primanjkuje. In če ne bo dela, ne bo dohodka, torej ne bomo imeli časa deliti — to je bolj ali manj vsakomur jasno. Nekateri pa razmišljajo tudi naprej in pravijo: Noben sistem delitve nam ne bo povečal'dohodka. Spet drugi, recimo v Montaži Koper, pa mislijo ravno obratno. Koprčani so ravno v teh dneh, ko se začenja razprava o spremembah soz-dovega sistema, dopolnili svoj toz-dovski pravilnik in so vanj vgradili individualno stimulacijo. Konec meseca bodo o teh spremembah razpravljali na zborih delavcev. Oni razmišljajo takole: Če bomo pridne nagradili in slabe kaznovali, .bodo pridni še Golj zagrabili za delo in slabi se bodo poboljšali. In če bo tako, bomo vsi skupaj več naredili, torej bomo lahko tudi več delili. Vsak mora priznati, da je to povsem logično razmišljanje, čeprav iz prakse vemo, da se učinek stimulativnega nagrajevanja ne pokaže čez noč. Toda dolgoročno je urejeno nagrajevanje, ki spodbuja dobre in kaznuje neprizadevne, gotovo vzvod za boljše - gospodarjenje. Zato nimajo prav tisti, ki mislijo, da se o plačah ne splača prepirati. Če vodi razprava, čeprav ostra, k boljšemu sistemu, se gotovo splača. In kaj pričakujejo naši ljudje od novega sistema osebnih dohodkov? Pričakovanj je mnogo, kot boste lahko sami prebrali, in tudi raznovrstna so. Najpogostejša pa je želja po enotnosti. Ne da bi vsi enako dobili — pač pa da bi bile osnove za enako delo v vseh tozdih enake, razlike pa da bi bile dejansko odraz večje ali manjše gospodarske uspešnosti posameznega tozda. Želja po enotnem sistemu je gotovo pozitivna, saj smo lahko videli, da neupravičene razlike v osebnih dohodkih delujejo razdruževalno in se človek navsezadnje vpraša, zakaj sploh imamo sozd, če nismo sposobni niti plač enotno urediti. Seveda pa je dostikrat tako, da nasploh vsak prisega za enotnost, ko pa gre za mojo plačo pa vidim same specifike, ki jih je treba upoštevati (beri: naklepati več točk). Torej bo zahtevo po enotnosti še treba potrditi v praksi. Sicer pa poglejmo, kakšne odgovore srno dobili na vprašanje, kaj ljudje pričakujejo od novega sistema osebnih dohodkov! IGOR MELIVA, vodja Propagandnega oddelka v tozdu Marketing: »Od novega sistema osebnih dohodkov pričakujem, da bodo enakovredna dela tudi enako nagrajena v vsem sozdu. Skrbi pa me, da ne bomo dovolj ustvarili, da bi to uresničili.« VALERIJA RECEK, stroškovna knjigovodkinja v Blisku: »Smatram, da bi morali vsi tozdi v okviru sozda poenostaviti startno osnovo, da bi bile razlike pri osebnih dohodkih poslej manjše.« MARJAN REPIČ, orodni strugar v tozdu Blisk: »Zelo pozitivno bi bilo, da bi bilo nagrajevanja v IMP enotna zato, da ne bi v tozdih za enaka dela in naloge izplačevali zelo različne osebne dohodke. Vprašanje pa je, kako zagotoviti enako startno osnovo za vse tozde v IMP in enak OD za enako delo. Tudi, če bo sprejet pravilnik o enotnem nagrajevanju v sozdu, se bodo najbrže osebni dohodki spet razlikovali glede na poslovno sposobnost tozdov in bomo spet na istem kot smo sedaj.« ŠTEFAN JONAŠ, proizvodni delavec m člafFk.omisije za delovna razmerja v Panoniji: »Nagrajevanje v sozdu bi moralo biti enotno. Proizvodno delo je sedaj premalo ovrednoteno v primerjavi z režijskim delom. Vsi režijski delavci bi morali biti plačani glede na uspešnost tozdov, za katere delajo. Za proizvodne delavce je nagrajevanje po delu presežek norme.« VALERIJ LOVRENČIČ, vodilni monter centralne kurjave iz tozda Montaža Koper: • »Najboljše bi bilo, da bi bilo nagrajevanje v sozdu enotno. V sedanjem sistemu nagrajevanja je premalo vrednoteno delo glede na po- goje dela v gradbeništvu, kjer delo ni primerljivo z urejenim sistemom v tovarni, kajti naše delo je od gradbišča do gradbišča različno zahtevno in tudi pogoji dela in vremenski pogoji so različni.« VLADIMIR SOBOČAN, delavec v proizvodnji pri sestavljanju končnih izdelkov v Panoniji: »Nagrajevanje v sozdu naj bi bilo enotno. Za enaka dela naj bj imeli vsi delavci v IMP enako plačo.« JOŽE SITAR, predsednik komisije za delovna razmerja v tozdu OV: »Mislim, da bi moralo biti področje nagrajevanja v sozdu enotno urejeno in sicer po branžah. Imam pa pomisleke glede tega ali bo to sploh zaživelo. Pri nas v IMP je veliko različnih interesov po tozdih in delovnih organizacijah. Nisem prepričan v to, da bomo kdaj sprejeli nagrajevanje po delu. Če bi se dosledno držali nagrajevanja po delu bi nas to pripeljalo v veliko administratiranje, saj bi si moral vsak delavec vsak mesec pisati poročila z vidika obstoječih kriterijev (kvaliteta, količina, gospodarnost opravljenega dela). Če nam bi kdaj uspelo izpeljati nagrajevanje po delu, potem naši osebni dohodki ne bi bili več akontacija, ampqk čisti osebni dohodek. Vprašanje pa je lahko nagrajevanje izpeljati, če nimamo dela. Če bomo naredili pravilnik v sozdu potem, menim, bi morali opraviti relativna razmerja glede plačila ali naj bi bila relativna razmerja le za zasedbo delovnih mest, medtem ko naj bi dobil delavec nagrado, oziroma osebni dohodek po izmerjenem delu. To pa nas bi pripeljalo v nadaljnjo papirnato vojno. Če pa govorimo o nekih limitih, to ni več stimulativno, kajti limit lahko nekdo s svojim delom preseže in tako ni zainteresiran, da bi delal več kot bi lahko po svojih zmožnostih. Stari, oziroma sedaj veljavni pravilniki sploh niso narejeni v smislu nagrajevanja po delu in tudMovi ne bo tako narejen. Jasno je, da so v sedanjem pravilniku pomanjkljivosti, saj bi sicer ne pripravljali novega. Z novim pravilnikom naj bi urejali vse tisto, kar s sedanjim nismo —- tu mislim, da naj bi odpravili relativno razmerje v smislu obračunavanja osebnih dohodkov, kajti to je doslej omogočalo umetno prestavljanje delavcev na višja delovna mesta za višji osebni dohodek, čeprav gre za opravljanje enakih del in nalog, kot so jih opravljali dotlej. Pri nas količinsko merimo učinek dela, medtem ko kvaliteta in gospodarnost sploh nista stimulirana. Tudi režija ni urejena po teh kriterijih nagrajevanja. Sicer pa mislim, da je važno opraviti delo, potem si bomo denar že razdelili.« MARJAN BALOH, predsednik komisije za delovna razmerja v tozdu Ten — Telekomunikacije: »Metodologija pravilnika o nagrajevanju naj bi bila v tozdih in skupnih službah enotna.. Sozdov pravilnik o nagrajevanju bi moral dati ozdom možnost, da ti vnesejo v svoje pravilnike specifičnosti del in nalog. Po sedanjem pravilniku so delavci premalo nagrajevani po rezultatih dela. Pričakujem, da bo novi pravilnik čim bolj upošteval zahtevnosti del in nalog. Na osnovi njegovih določb naj bi bolj upoštevali kakovost in količino opravljenega dela. Razkorak v režiji med dobrim in slabim delavcem je premajhen, kajti menim, da nekdo lahko veliko naredi, pa je njegovo delo v primerjavi s slabim delavcem zelo malo upoštevano.« OLGA ZAJC, članica izvršnega odbora sindikata v tozdu TEN Telekomunikacije: »Za skupne službe naj bi bil enoten pravilnik o nagrajevanju, za proizvodno delo pa naj bi vsak tozd izdelal svoj pravilnik. Z novim pravilnikom naj bi že vendar poudarili proizvodno delo, da bi zmanjšali prehod delavcev iz proizvodnje v režijo, kar vsebujejo tudi smernice republiškega sindikata. Glede stimulacije za delo je bilo v tozdu dobro zastavljeno, vendar se je vse izjalovilo tako, da je dobil tudi slab delavec stimulacijo. Mislim, da bi bilo prav, da bi bili popravki oziroma pripombe, ki smo jih dali v javni obravnavi za Emon-dov pravilnik — ta ni bil potrjen — vnešene v sozdov pravilnik, ki bo v javni razpravi. Menim pa, da čas, ki je predviden za javno razpravo o soz-dovem pravilniku, ni primeren, saj so v tem času počitnice, dopusti, ko razprava ne bo uspešna.« ZDRAVKO VELKAVRH, član komisije za nagrajevanje v tozdu TEN Telekomunikacije: »Nagrajevanje v sozdu naj bi bilo enotno in sicer za specifične profile in za podobna dela in naloge. Sedanji način nagrajevanja je preveč tog in je zato znatno ovirana organizacija tozda. Tako imamo v galvani že dalj časa probleme s kadrovanjem, ker ne najdemo delavcev za profil dela, ki je specifičen za galvano. Z novim soz-dovim pravilnikom naj bi urejali nagrajevanje tako, da bi tozdom omogočili, da bi le ti s sistemom nagrajevanja spodbujali delavce k boljšemu delu.« RAFEL ULAGA, predsednik komisije za delovna razmerja in osebne dohodke v tozdu IPKO: »Izhodišče za nagrajevanje naj bi bilo v sozdu enotno. Mislim, da so premalo vrednoteni pogoji dela. Pri nas nimamo urejenih prostorov in delajo delavci na dežju, soncu.« ANDREJ ZALAR, vodja kadrovske službe v tozdu IPKO: »Sedanji pravilnik je preveč tog. Pravilnik, ki je v veljavi že 6 let — to je od leta 1978 je pri našem hitrem razvoju postal neživi jenski. V IMP-jevih tozdih in delovnih skupnostih so sprejemali neenotne spremembe in dopolnitve in tudi dodatki za pogoje dela so različni po tozdih in delovnih skupnostih. Dodatki za pogoje dela so v tozdu IPKO konstantni — te bi bilo treba določiti v odstotkih od neke osnove. Sedanji pravilnik ima premalo možnosti za napredovanje delavcev nekaterih profilov. V novem pravilniku bi morali opredeliti nivoje za posamezne profile, preko katerih ne bi • smeli iti v nobenem tozdu in v nobeni delovni ■skupnosti. IPKO še nima urejenega pravilnika o normah, zato je tudi precej težav na področju norm. Osnutek pravilnika je bil v javni obravnavi v okviru DO 1KO lani v jeseni, vendar še ni sprejet, ker je bilo nanj veliko pripomb, ki se usklajujejo.« STAMENKO JOVANOVIČ, Panonija: »Relativna razmerja v Pano- . He S n J*i, ni ji niso rezultat ocenjevanja p°rACr:0 ' todologiji, ki je bila veljavna v ji»a d| ko so oblikovana sedaj veljavna^ ^1 tivna razmerja. V tej metodologij izbrani pristopi ocenjevanja, ki s°. Mka splošno opisani v literaturi (Jt>ra' niS %ar Vrednotenje dela). Nekateri kri*^; so namreč oblikovani tako, ^ 'al^ glede na dejanske razmere • >0_ mernl (!< opravljajo zunanje institucije ^ « ocenjevati delo. Na primer i koncentracije kemikaM ,,. V bliskanje in sevanje) fl.Ja M,1 da merijo najbolj kri*j i-' ropot, prahu, nač'n, -.........».,„s vplive. Ocene pa se izvajajo za ^ ej^1-delo in naloge. Te meritve ^ drage, zato se merijo najbolj ^ ^ ^ vplivi, ker so dovoljene maksi^ii^. meje kot na primer za ropot belo v itd. V poročilih o meritvah te inS^, 'o^.1 cije navajajo vplive, ki so blizu L, »|j 1 ali presegajo meje vplivov po n°n i Z družbenim dogovorom so vorjeni kriteriji za izdelavo ra^ del in nalog, kjer je navedenoA, rv i m nomanonr nni f o rmviH f|s- ^ vninajl da se delavca nagrajuje po delu, 0| zultatih dela. V primerih, ko <&. ce„0 jemo delovni proces do nivoja 0 egaiJ krogov (po starem delovnih i" igj ^ lahko tako delo ocenjujemo na ^ v daljše obdobje, ne pa oper3” glede na dejanske prispevke de k dohodku.« hior- »W S MARJAN REPIČ Blisk: » sanje je, kako dolgo bomo . »k0: dobro poslovali, saj zaradi n. osebnih dohodkov izgubljam0 | liS|j^ sobne in perspektivne delavce- p a povprečni osebni dohodek je °!, lo^ 15.000 dinarjev, letos pa doslej dinarjev več.« >jj Kaj hočemo: Neskaljeno prijateljstvo ali spodbudo za boljše delo? m’ ali ■kč, S uk S S v Mr N j Med pogovori o novem sistemu osebnih dohodkov so bili najbolj zanimivi tisti na temo individualne stimulacije — norm, osebnega ocenjevanja, pa tudi ocenjevanja uspešnosti vodilnih delavcev. Kako so tu mnenja različna! Na enem polu je mnenje, da so neprimerno več vredni dobri odnosi od konkretnega plačila po opravljenem delu — na drugem pa izjave, kako individualna ocena prispeva k boljšemu delu, večji zavzetosti, tudi boljšim odnosom. Kaj je res? V osnovi bi rekel, da temelji koncept individualne stimulacije na predpostavki, da bodo ljudje sami zahtevali nizke ali celo odbitne odstotke za slabe delavce. Pa ni tako. Lepo je rekel Bogdan Sagaj iz Montaže Maribor: Monterji predlagajo dobre za visoko oceno, ne povedo pa, kdo bi zaslužil nizko. Temu pravimo tudi lažna solidarnost. Toda zakaj lažna? Saj vendar vidimo, da je to še kako realno ravnanje in čutenje ljudi. In v osnovi je gotovo pozitivno, da imajo ljudje občutek za sodelavce, pa čeprav se kaže v tem, da nočejo ■slabih kolegov preveč prikrajšati pri plači. Po drugi strani pa, zlasti dobri delavci, pravijo, da so razlike pri osebnih dohodkih med dobrim in slabim delom premajhne. Tako pravijo, ampak v konkretni situaciji tudi pri njih deluje zgoraj opisana strpnost, zato so ljudje nekako razdvojeni — med željo po večjih razlikah in nagonom solidarnosti ter izenačevanja članov določene skupine. * ln tretjič je seveda dejstvo, da vsak misli o sebi najboljše, tisti slabi navadno še najbolj. Tudi če se človek zaveda napak, ki jih dela, za svoje vedno najde opravičilo — do drugih je seveda bolj strog. Vse zgoraj opisano so psihološke zadeve, ki seveda vplivajo na izvajanje nagrajevanja po individualni uspešnosti. Niti teoretiki na tem področju, niti praktiki ne posvečajo posebne pozornosti temu, kaj se pravzaprav dogaja v ljudeh, ko se prepirajo za dodaten procent ali dva. Zelo pomembna pa je tudi misel Jožeta Zvera: Če škriplje organizacija dela ne more biti v redu niti individualna stimulacija. Mislim, da je zadel žebljico na glavico. težki oziroma pomembni, jih ne moremo kar mehanično šteti, zato administrativnim delavcem določamo individualno stimulacijo z dsebno oceno. Kakorkoli se že ocenjevalci trudijo biti pošteni in dosledni, je osebna ocena, glede na daljše obdobje. Toda glavna slabost obeh sistemov stimulativnega nagrajevanja — tako normiranje kot tudi osebne ocene — je v tem, da st^oba zelo enostranska in z njima ni mogoče zajeti celotnega delavčevega prispevka k dohodku tozda. Kriteriji, ki so podlaga ugotavljanja individualne uspešnosti, namreč ne zajemajo kreativnosti, učinkovitosti in izkušenosti. Z obstoječim sistemom smo v glavnem sposobni ocenjevati rutino, manjka pa nam drugi del kriterijev, s pomočjo katerih bi ocenili delavčevo kreativnost in tako dobili celotno podobo njegovega delovnega prispevka. Saj morda te kriterije celo imamo, a se jih bojimo uporabiti...« njegovi osnovni plači. Osebna ocena naj zares odraža delo, Zakaj ne bi dobil visoke ocene nekdo, ki opravlja manj zahtevno delo, pa se trudi in dobro dela? Druga pomanjkljivost je, da vse delavce finančno računovodske službe ocenjuje direktor, ki res ne more vedeti, kako dela vsak od nas. Moje delo dosti bolje pozna računovodja, še bolj objektivno pa bi bilo, če bi se pri ocenjevanju posvetovali z vodjem oddelka. Toda tega ni in tako se je zgodilo, da je šla kolegica na bolniško in so druge opravile poleg svojega še vse delo namesto nje, na osebni oceni pa se to sploh ni poznalo.« IGOR MELIVA, vodja propagandnega oddelka v tozdu Marketing: »V Marketingu imamo podoben sistem, kot smo ga imeli že prej v tozdu inženiring. Kot vodja oddelka predlagam ocene za pet delavcev Propagande, komisija pa ta predlog obravnava in sprejme dokončen sklep. Turidim se, da bi bile osebne ocene poštene, moram pa reči, da je , pri našem delu zelo težko biti objektiven. Vemo, da so osebne ocene vezane na količino in kvaliteto. Samo ANA HOČEVAR, vodja obračuna osebnih dohodkov v delovni skupnosti DO Izip: »V naši delovni supnosti imamo vedno vsi enak odstotek individualne stimulcije. Kolikor vem, takrat sicer še nisem bila zaposlena v tej delovni skupnosti, st> se že pred leti ob uvedbi osebnih ocen dogovorili, da se bomo vsi delavci delovne skupnosti enako potrudili in zato tudi imeli enak odstotek individualne stimulacije. Tako tudi je in vsi dobimo enak odstotek, zato tudi nimamo problemov, ki jih nekateri imajo pri osebnem ocenjevanju. Res pa je, da bi z osebno oceno lahko naredili razliko med pridnimi in manj pridnimi, kajti ne drži, da se vsi delavci vedno enako trudijo.« delo v Propagandi je takšno, da bi lahko količino razmeroma točno DUŠAN HOČEVAR, tozd Inženiring: »Glavni problem dosedanjega sistema osebnih dohodkov je, kako stimulirati učinkovitost pri delu, izkušnje in ustvarjalnost in kako destimulirati slabo delo. Obstoječi sistem je takšen, da se pri proizvodnem delupraktičnozredurira na preštevanje komadov, ki pridejo iz stroja, ali položenih metrov instalacije v eni uri, medtem ko je pri administrativnem delu zreduciran na preštevanje papirjev, ki jih obrnemo. Ker pa papirji seveda niso vsi enako DUŠA ŠKERBEC, referentka v knjigovodstvu DOIzip: »Meni se zdi povsem pravilno, da vsi vedno dobivamo enako stimulacijo. Prej sem delala v drugi delovni organizaciji, kjer smo imeli različne osebne ocene, je pa pri tem prihajalo do konfliktov in smo ravno zaradi ocen imeli skrhane odnose. Zato pravim tisti odstotek ali dva razlike pri osebni oceni ni vreden toliko, da bi odtehtal skrhane medsebojne odnose.« ugotavljali. Pri kvaliteti posameznih rešitev pa že prihaja do izraza tudi osebni okus. Pa tudi to bi še šlo, saj vendar obstajajo neka pravila oblikovanja. Hudi problemi za naše delo in tudi za ocenjevanje pa nastajajo zaradi načina dela in zaradi organiziranosti oziroma neorganiziranosti v sozdu. VALERIJA RECEK iz tozda Blisk: »Osebna ocena posebno v računovodstvu sedaj ni pravilno postavljena glede na naravo dela in roka (periodični obračun). Če je periodični obračun pravočasno in dobro opravljen, smatram, da bi morala biti tudi ocena za vse tri mesece enaka, kar pa se ne izvaja. V pravilniku bi morali sistem in način individualnega nagrajevanja1 režijskih delavcev poenotiti in določiti »zanje primerna merila«. Gospodarnost ocenjujemo s primerjavo celotnega prihodka in stroškov in je procent za vse delavce enak. V povprečju znese 2 odstotka. Morda je sporno, da dobimo vsi enak odstotek, saj ni prispevek vseh delavcev enak. To bomo morali verjetno še izpolniti. Pri kvaliteti niso možni pozitvni odstotki, ker smatramo, da mora biti vsak projekt dober, ko ga damo iz rok. Torej, če je projekt brez napak, dobi projektant izplačano normo, ki jo je dosegel, če pa ugotovimo napake, recimo, da se investitorji pritožijo na račun kvalitete, trgamo odstotke. Kolegij oceni pomanjkljivosti in določi odstotek. Letos smo imeli že štiri primere, ko smo na račun slabe kakovosti delavcem trgali od osebnih dohodkov — enkrat celo 30 odstotkov. To pa ni vse: Delavec mora slab projekt popraviti, ne da bi mu priznali režijske ure in o tem je prikrajšan tudi pri doseganju norme v tekočem obdobju.« RADOSLAV GROM, tozd Projektivni biro: »V našem tozdu smo doslej imeli ža individualno stimulacijo projektantskega dela že najrazličnejše sisteme norm —od vrednosti investicije (po metodologiji zagrebškega združenja UČI N), kar je bil najbolj sporen način, pa do norm za instalacijske elemente (izvodi, priključki, radiatorji, količine zraka itd.). Zdaj uporabljamo na prvi pogled zelo preprost sistem: Strokovni kolegij na osnovi sklenjene pogodbe presodi, koliko ur lahko porabimo za posamezen projekt. Če projektant opravi delo prej, je normo presegel, če ne je pod njo. Seveda na koncu ponovno preverimo, ali je bila norma realno ocenjena. Če projektant dokaže, da dela ni bilo mogoče opraviti v predvidenih urah, se ne šteje, da ni dosegel norme. V praksi ta način sploh ni tako enostaven. Razprave na kolegijih so pogosto zelo intenzivne, da bi čim bolj natančno opredelili za določeno delo potrebni čas.« blem materialne osnove razvoj^i^ javnosti, in tudi postavili ustre ste m osebnih dohodkov. Ne POLDE KROFLIČ, razVj ^ t služba DO PMI: »Na sindikatu8 - ivUa"'j osebni oceni dosti razpravljali^ ^ veda se vsi strinjamo s potrebwlll< individualne stimulacije, " "ra e' - K« 1 ot iiiuiviuuame stimulacije, v Pra. S' ''N. ugotavljamo dve anomaliji- N j imeli v delovni skupnosti PM^ Pjč|s %oi re, ko smo morali nekaterim j 'J tQ j ceni dvigniti osnove na raven Z ^ smo rekli na sindikatu, raje Zv'5 > čenih osebnih dohodkov. Če j * J J 4% popravlja samo RR-e naj ,r8riiJ m0st vsem vrednost točke čeprav n^„)l _kljrr zmanjšanja razpoložljive^ za osebno oceno, da bi v’". i;vuc zmerja nespremenjena. KaL-0 'Mn rušijo razmerja. Po drugi d j smo zahtevali, da se poenoti m pi logi ja osebnega ocenjevanj3: j *Al\)] pri nas smo imeli dve struktu „(r i*t elavce.m ..jSo ko so direktorji in vodilni “6|ol^te] eni strani navadne delavce, %0 ' v. % dosti višje osebne ocene 50 odstotkov. Konferenca jij' ^ vj je sprejela sklep, da bi’morate ^ ______i_________—fl1* ' "Ih »v sina osebne ocene omejena na p stoikov.« POLONA KLANČAR, ženiring: »Zaradi in«««** tf v mulacije sem ravno danes n . _ Q saj je očitno, da osebne 00 jj ,19 o izražajo tega, kar bi morale-^ Uti„, te, v našem tozdu imam°J^ ^ oddelkov in v enem bodo jMtf1 ^ delavci osebne ocene od 18 j5( iv.|- stoikov, v drugem pa od 8 ^ ( ■! „ stoikov. Ali ni očitno, da v ut(l i, °t>: izlicn« [« lavcev, ki imajo-že visoke^ so tudi abonirani za vi ocene in obratno — o1- . V .“Ja tisti «jft osnovami dobivajo tem imam v mislih Prf Irak. Drug problem niP ni JpmnlrrutiPflO. CjC^ . ti. tiv„ ho- :8a M NEŽKA KRAMARIČ, knjigovodkinja osebnih dohodkov v Finančno računovodski službi , DO PMI: »Razlike pri osebni oceni so minimalne, a psihološko na ljudi zelo vplivajo. Ponavadi je tako, da imajo najvišje osebne ocene tisti z najvišjimi plačami. Toda, če ima nekdo odgovorno delo, je to vendar že zajeto v MINKA JURAK, tozd Projektiva Maribor: »Pri individualni stimulaciji projektantskega dela upoštevamo količino, gospodarnost in kvaliteto dela, za vsakega od teh elementov pa uporabljamo objektivna merila. Za količino izhajamo od dosežene prodajne cene, ki jo delimo z našo urno ceno (tu imamo 4 kategorije od enostavnih do zahtevnih del) in tako dobimo število ur, v katerih mora biti projekt narejen. Odkar imamo ta način, je preseg norm padel na 10 odstotkov, medtem ko je bil lani 30 odstotkov. To kaže, da so norme dovolj objektivne. Bili so tudi odpori, ko smo uvajali ta način, toda dejstvo je, da ne moremo deliti več, kot ustvarimo. GORAN OP ALIČ, razvojna služba DO PMI: »Na naš sistem osebnih dohodkov vpliva dejstvo, da se financiramo povsem proračunsko. V bistvu dobimo golo plačo, ne glede na to, kaj naredimo, če bi bili zabu-šanti, bi bilo dobro, vendar mi nismo zabušanti. Če pa imaš voljo dodela in ideje, je obstoječi način zaviralen. Pravim, da se financiramo proračunsko, ker se noben denar od proizvodnje novih izdelkov ne vrača v razvoj, tako razvoj ne more ustvarili lastnega denarja, da bi lahko snoval razvojne usmeritve. Prepuščeni smo vdlji tozdov. Namreč, če sozaintersi-rani, da se bo nekaj razvijalo, se bo, drugače pa ne. Če bi uvedli sistem skupnega prihodka od osvojenih novih programov, bi rešili tako pro- sije dostikrat sploh n* o3 kemu določiti kvoto, ki K razdelili nato v obij1 " je ' skladu s tem, kako dot” rjOrji' delal- nievan)6 ‘Miih Pa še to: Za ocenje^fla (k * dualne uspešnosti | ° rganizacija dela bolj slabo organizira.-' čudno, da nam škriplje t delu.« VILI OV: »’ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA SISTEMA OSEBNIH DOHODKOV? • KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA SISTEMA OSEBNIH DOHODKOV? •dajjevanje s 6. strani °cene, a jih vsaj pet let nitmi fč- Ne vem, zakaj so jih uki-Jnaio‘S lm Pa-da Je ‘o slabo. V Iraku tjcecn BPetativci še vedno osebno, tjitia .tJeenjuje se kvaliteta in kolfcu A a’ pa tudi gospodarnost,: f, ktJ,, celo odnos do sodelavcev:. 5tL v osebni oceni je zajeto vse: ^ !var se dobro obnese.« ite*1 la t„ PEGAN, monter cen- kurjave v tozdu Montaža tež^e .rit ‘°Per- Jave v tozdu Montaža ' | !o(,rlidmamo/skupinske norme, ki »n ‘"čunavajo v skladu s pravilni-'r 8t«(|‘oddni monter piše dnevnik, A11 Drl se. 'zmere> seštejejo še ure in ' normativov za različna fVe 'ftačtma preseg norme. Se-je,,Qt; ‘ahko pokaže tudi nedoseganj itd i*1116’ kar mora monter plačati. !k< *®tal,etl smo *meli primere, da so bon nekateri vrniti celo 10 do j ttc«; d‘narjev. Seveda smo takrat * J r?zPravljali, ali je to realno. r«i on6-m ie realnost norm še naj-' * le„ v,sna od vodilnega monterja ., VvJ?’ kako natančno izpolnjuje 3 'nit. k- Ce v dnevnik, recimo, ne J; Pjjg v UilVVilllk, 1VV111IU, 1IC y ikod fh zast°jev, te lahko precej h cfchkn ie- 2az sem vedno trdil, ** :i. ri ° dnevnik A V vC ali od >lefc$ki> , . . ■ceti0 ne totme uvedli še osebno r: e8ar, tud' za monterje. Damjan 11. ini dJ® eden od tistih, ki so prepri-1 %’v a|?° to zelo dobro za delo: » Bil *13'^°0 1 (in verjetno je v Iraku ■'il,®'* k jr da 5 odstotkov norme v » — odnese.« %1P*kt Montaži pa bodo poleg tu- normp nvpHIi čp ncphnn robie ier osebno oceno brez UQU. " ' U3VUUU VVC11U Ul CZ. ? hior °v‘majo že od začetka. Reči /c! 'Prav3'1'’da osebna ocena v Alžiriji j !D dna 0sebna ocena, pač pa nekak- >ja,ek‘.................... «;D d0fj —-una ocena, pac pa neKaK-*ko jp tek na plačo. Ko pa gledam, 1, iku; 1 Predvideno v našem pravil-l 'islirn a1' zdi’ da 80 kriteriji realni. ||, >. Vsj- ^o osebna ocena pozitiv- ni 'Dtaij Jhza vsako zdravo pamet bi 'kolj • i pozitivna, saj so merila \ a|/^aa; da ne more biti izgovo- . “v iiiv/iv imi iz.] Jeda> v Sl.yil prizadeven ali ne — se-Vr>o „e ^ t>°do dosledno in objek- Saj porabljali. bi [0/l° imeli osebno oceno/v na-'kit, :a že pred leti in jaz osebno bt j 'del nikoli nobenih proble-l. kj j e Pa sem vodilnega monter-e t0 dobro delal. Ko je bilo treba narediti ocenp, nas je po delu vse povabil v gostilno, plačal vsakemu dva deci in rekel: »Poglejte se v oči in povejte, kaj kdo od vas zasluži!« Mi smo seveda vsi molčali. »No; bom pa jaz povedal svoj predlog.« In je vsakomur povedal v obraz, kakšno oceno mu bo dal in zakaj. Tako smo se pogovorili in kasneje ni bilo nikoli nobfenih problemov. To je bil dober način.« v VALERIJ LOVREČIČ, tozd Montaža Koper: »Pri nas je j^upin-ska norma. Monter pridobi na normi s tem, v kakšno grupo je razporejen. Posameznika sedaj nijgogoče boljše plačati, če boljše defa oziroma dobi slab delavec boljše plačilo, kot ga je zaslužil, ker ga skupina dvigne s celotnim uspehom. V režjjrso osebne ocene in sicer v okviru posameznih služb individualno razporejajo stimulativni del osebnega dohodka.« VOJKO PAL1SKA, vodilni monter vodovodnih instalacij iz tozda Montaža Koper: »V pravilniku bi bilo potrebna specifična gradbišča oziroma montaže posebej boljše ovrednotiti, saj so tu instalacije, v primerjavi s klasičnimi instalacijami v blokih oziroma v stanovanjski gradnji, neprimerno zahtevnejše. Na takih objektih je potrebno več angažiranosti, truda in požrtvovalnosti vseh od vodje montaže pa do učenca, če je na gradbišču.« VOJKO PALISKA: »Pri specifičnem gradbišču, kjer se zahteva dobra kvaliteta dela, bi morali upoštevati drugačne normative kot pri standardnih objektih oziroma nezahtevnih objektih, saj je težko z nekvalitetnim materialom kvalitetno delati in poleg tega po uveljavljenem obstoječem normativu še normo presegati.« BOGDAN SAGAJ, tozd Montaža Maribor: »V našem tozdu smo septembra lani uvedli mesečni obračun norm. Naše izkušnje z normami so pozitivne, čeprav so tudi nekateri problemi, ki pa jih rešujemo s stalnim spremljanjem norm: Vsake tri, po potrebi pa tudi prej, mesece se se- stane odbor za norme in pregleda vse pripombe na norme ter jih, kadar je treba, na podlagi izkušenj iz prakse, tudi popraviti. Takih primerov smo nekaj imeli — zlasti pri normah za vgrajevanje na zahtevnejših objek- . tih, ki v začetku niso bile najbolj razdelane.1 Na splošno pa ugotavljamo, da po uvedbi norm delajo delavci bolj vestno, skratka, storilnost se je, povečala. Skozi izpolnjevanje norm lahko tudi spremljamo organiziranost dela na objektu, saj mora vodilni monter pisati v dnevnik tudi vse režijske ure, tako zaradi slabe organizacije, za kar skrbi operativec, kot tudi zaradi čakanja na gradbince ali pa dežja, mraza in drugih zunanjih vplivov. Ugotavljamo, da sistem norm terja tudi boljše delo operative in pripravedela, saj je treba paziti, da na gradbišču ne prihaja do zastojev. Poleg skupinske nerme imamo tudi osebno oceno, kf jo določamo vsake tri mesece, po potrebi pa tudi vmes. Pki nas imamgntsebne ocene v plus in tttdi v rnirfus. Tudi osebne ocene imajS^ozitiven učinek. Prepirov ni, nasprotno, so primeri, ko skupina že sama predlaga dobro osebno oceno za sodelavca, ki se je izkazal pri delu. Res je, da po drugi strani delavci ne pokažejo s prstom na sodelavce, ki slal?o delajo, vendar tu posreduje vodja montaže ali vodilni monter. Imeli smo že primere, ko smo k.omu zmanjšali osebni dohodek za 10 odstotkov, pa spet ni bilo nobenih problemov, ampak so prizadeti svoj odnos popravili in začeli bolje delati. Nas operativce pa ocenjuje vodja operativne izvedbe. Naše delo, se ocenjuje skozi pravilno kontaktira-nje z investitorjem, izpolnjevanje rokov, vodenje objekta in, kar je najbolj porfiembno, skozi finačno uspešnost pri obračunu objekta, kakor jo pokažejo mesečni in končni obračun.« ZDRAVKO VELKAVRH, član komisije za nagrajevanje v tozdu TEN Telekomunikacije: »Indivi- dualno nagrajevanje v tozdu obstaja, vendar pa so problemi, ki bi jih bilo treba z novim pravilnikom razrešiti - to je določiti obliko individualne stimulacije, postaviti okvire za posamezne kvalifikacijske skupine.« VLADIMIR SOBOČAN, Panonija: »Dela bi se morala čimbolj diferencirati po zahtevnosti, zato skupi liske norme niso najbolj pravične.« STAMENKO JOVANOVIČ, Panonija: »V Panoniji osebnih ocen ni. Imamo splošni stimulativni del in pa stimulativni del za prisotnost na delu za delavce v režiji in v proizvodnji. Proizvodni delavci pa imajo tudi norme. Prepričan sem, da se da vsako delo Vrednotiti na isti način prek razvida del in nalog. Pri časovni opredelitvi nalog v režiji se lahko poslužimo katere od metod za ocenjevanje časa trajanja posameznega, dela (najbolj verjeten čas trajanja), kar se lahko dobi: - prek ocenjevanja delovnega tima na podlagi izkušenj. Taka ocena bi bila približek normativu časa, ki je za proizvodna dela v veljavi. Torej sta pogoja za enako vrednotenje režijskih in proizvodnih del: - členitev dela v režiji na delovne operacije (enakovredno operacijam po tehnološkem postopku v proizvodnji); - in ocenjevanje časa trajanja take operacije v režiji (ustreza normativu časa proizvodnega dela).« ŠTEFAN BARBER: »Morali bi najti drugačen način nagrajevanja. Sedaj imamo v režiji od -3 do +3 odstotke stimulacije. Delavcem, ki dobro delajo in nimajo bolniških izostankov bi morali zvišati stimulativni del. Na ta način bi zmanjšali bolniške izostanke.« MARJAN REPIČ, Blisk: »Pri nas imamo individualno nagrajevanje po delu v režiji in v proizvodnji. Vsako delo v proizvodnji je posebej normirano in tudi ovrednoteno, vendar imamo zaradi nizke osnove najnižje osebne dohodke vTMP-ju. Montaža pa nima posebno ovrednotenega posameznega dela, delav ec je plačan po urni postavki po relativnem razmerju po odločbi. Dela pa so tudi v montaži normirana. Režija nima normiranega dela, kot ga v večni ozdov nima, ima pa osebne ocene, ki se gibljejo od -3 do +3 odstotke.« »61 $ Rjavil 'v,aVC 0 nesorazmerjih ; 4 et|1e. i 1 kot opozorilo na preji# %e šp6Veda Pa bo treba te na-,# %ot„ Preveriti in. uporabiti A jelL-toten■ 11 m uporabiti za ■til1 tQ hnAJe vseb del enaka merila. Iji oeemo, mar ne? A » Ne Nesorazmerja, nesorazmerja titiefjVor*na temo osebnih dohodkov seveda niso mogli iti mimo pripomb na J 'ito t .*Ped vrednotenjem različnih del. Z gotovostjo lahko rečemo, da bo srt‘ aksnih pripomb v javni razpravi največ. še ‘\i A^-GISa, vodja montaže in, !z tozda Montaža Koper: :rj’ a ,o čez nekaj let vodilnih ovrČ!,daIje mani’ ker ni ,niiNza ri e,dnotena npbova odgo-.((til Si.Qe,ovni proces in za delo z d|(£'ŽtQZda tu°REC’ vodia Uvedbe >b' in*0Za , °ptažaKoper: »Prinas v pstirane varilce poseben ditV^nieJ'8100 °.15 (RR—1). S čti'J. Vred relativnega razmerja se tOVftitOna0?1 te8a dodatka veča. 'd1 saji^ik in posebej nagra-re ■ ,<( toPajo iz povprečja pro- fSsebn^A^ARJČ, knjigovod-nft1 iv ,n dohodkov v Finančno el' it>siStPkislužbi SO PMI: »Od lOlu_ Pričaj11? osebnih dohodkov v I-1’1 tvDC|'0rač„Ujemo’ da bo delavce v $ i ha u novodskih službah po-r#‘ izračun,CZn° mest0- Ker delam , 'tliri UU osebnih osebnih dohodkov, th|an' Pa 'Vn,a razmerja drugih, tidV1’1; da je nu?' njihovo delo in 'IjtkAaviJ ase delo podcenjeno v ti«.i .frntter s planskim ali IK 7°- V naši delovni jegap?? na Primer referent ie zd i.f'nančnoračunovodskc RR2 r,'Čr'nl ^la^bnihH?3^0 2-28- knjtgo-naše ffi?ho,dk°v 2,25 in tudi 'Ljikn: le z bp nancnoračunovodske čerazmeroma nizko ^1 & >ozdePpStevamo, da delamo v ? PreJ sem delala pet- »CrL 'n tam r8emv gradbenem! pe'- f ^ K?ni biia 'nančn°računovodsk-' ifjje ?vi z , tako zapostavljeM V ] It i^ajo vf?1:; NaWčudhbž ? K. Cuiov0H [ 'ektrokovinatjiuza' ivazmerj°d?ka dela višja rel&J-Miih '•da tii’'Cprav so nam stalno Af1: t. lrnatn,x ?oramo imeti takšna, l’,f | ^da.« ’ ^r so usklajena v ok- ^ St m?ka Kramarič uteme- iov vje ~ ^idmanc ute -o# 'Vika da hi morali ra- za vsako napako ali prekršek v plačilnem prometu določene sankcije. V opisu naših del pa piše, kot da nimamo nobene odgovornosti. Upoštevati pa bi morali tudi, da delamo z ljudmi, da k nam prihajajo stranke, ki se razburajo zaradi napak, za katere me nismo krive. Priznati morate, da je potreben določen napor, da se v taki situaciji s človekom pogovoriš, ustvariš kontakt in ugotoviš, kje je problem. Toda ne odgovornost ne dejavnost dela s strankami nista nikjer upoštevana.« SONJA TURK, referentka plačilnega prometa v Finančno računovodski službi DO PMI pa je dodala: »Dodaten problem pri oceni del v finančno računovodski službi je, da imamo za vsako delo eno samo oceno. V planski službi ima vsako delo dve ali tri stopničke in kot začetnik otopiš na najnižjo, potem pa napreduješ. Pri nas pa tega ni.« In še je dodala: »Strinjam se, da so finančnoračunovodska dela prenizko ocenjena v primerjavi z drugimi deli v skupnih službah, ki zahtevajo isto stopnjo izobrazbe. Ne moti me, če se popravljajo ocene proizvodnih del. Jasno mi je, da brez proizvodnje mi sploh ne bi obstajali. In res je, da so bila mnoga težka proizvodna dela, ki jih delavci opravljajo v slabih pogojih, prenizko ocenjena. Mislim pa, da različna dela znotraj služb niso enakopravno ocenjena.« MINKA JURAK, direktorica tozda Projektiva Maribor: »Mislim, da se javna razprava začenja prezgodaj. Izkušnje kažejo, da je javna razprava lahko uspešna le, če je gradivo toliko dodelano, da bistvenih pripomb nanj ni več. Eno je namreč v razpravi zbirati pripombe, ki predlog dopolnjujejo in precizirajo, nekaj povsem drugega pa je, če obstaja možnost pripomb, ki bodo bistveno spremenile celotno zasnovo. In bojim se, da se bo v razpravi o novem sistemu osebnih dohodkov zgodilo ravno to. V gradivu, ki smo ga doslej Yld®li, je po mojem mnenju strokovno delo izrazita podcenjeno. Naravnost grozljivo je, da ima operati- ' vec za zahtevano srednjo ali višjo izpbrazbo delo višje ocenjeno kot vodilni projektant ali razvijalec. Do tega je prišlo ker se predlaga, da bi vrednotenje projektantskih del ostalo nespremenjeno, medtem ko se . ocene mnogih drugih del višajo. V novem sistemu se predlaga boljše vrednotenje proizvodnih del, kar je povsem pravilno, n/s smemo,pa ..obenem .ppijnjjšati, svojenu4arne moči. Mislim, da at^drji gradiv niso znali potegniti ločnice med pravo režijo in kreativnimi kadri. Edino ocene za vodilna dela so ustrezno popravili, vsi ostali kreativni delavci pa so prikrajšani.« Toda ali se res da utemeljiti, da so projektantska dela tako kreativna? Ali ni v teh delih tudi precej prenašanja že znanih rešitev na konkreten objekt, kar pa je vendar bližje rutinskemu kot ustvarjalnemu delu? Ali imamo celo primerov, ko se projekti ponavljajo, mi pa sami sebe slepimo, če pravimo, da so to nove stvaritve? »Predvsem morate upoštevati, da projektantsko delo, vsaj v našem tozdu ni več, kar je bilo še do nedavnega. Poglejte pregled našega dela, pa boste videli, da. nismo letos projektirali še niti enega stanovanjskega objekta, niti ene šole. Tako po obsegu dela kot po cenah je naš tozd takšne vrste projektiranja prerasel. Usmerjamo se v projektiranje v industrijskih objektih. Tu pa se pod imenom projekt skriva konstrukcija, ki je za vsak objekt unikat. Precej se na primer ukvarjamo z uporabo odpadne toplote, kjer si upamo trditi, da sploh ni možen model, ki bi ga od objekta do objekta samo kopirali. Nasprotno, vsak problem je treba reševati na novo. Tako smo na primer na Mariborskih mlekarnah s projektiranjem prihranili milijardo dinarjev, za kar nam je dal vse priznanje tudi investitor. Nihče ne more reči, da to ni bilo kreativno delo! Isto pa velja za tehnologijo vode. Seveda ne trdim, da je vsak delavec v Projektivi ustvarjalec. Zato pa imamo vodilne projektante, samostojne projektante in projektante razvijalce. Toda dejstvo, je, da je v našem biroju težnja po napredovanju. Res dejstvo je, tudi, da smo do tega prišli, ko smo ugotovili, da smo postali predragi za klasične instalacije. Ugotovili smo, da jih ne moremo ponujati po konkurenčnih cenah. Če smo tako dragi, smo rekli, potem se moramo organizirati za takšno delo, kjer bomo visoko ceno lahko opravičili. In.reči ttioram, dase naši projektanti intenzivno strokovno izpel-' njujejo, delajo izpite, se udeležujejo raznih oblik izobraževanja, skratka usposabljamo se za vse zahtevnejša, kreativna dela. Zato bi bilo katastrofalno, če bi jim-novi sistem osebnih dohodkov te.kreativnosti ne priznal.« ALOJZ AJDNIK, razvojna služba DO PMI: »Vodilni razvijalec, v naši službi ima 4,13, samostojni razvijalec 3,89, razvijalec 3,77. Ugotavljam, da sta vodilni razvijalec in vodilni projektant izenačena, kar se mi ne zdi prav že zato, ker ima projektant tudi gibljivi del po normi, razvi-jalec pa samo o sečno oceno, ki je največ lahko 20 odstotkov, v pov prečju pa se suče okrog 12 odstotkov.« RADOSLAV GROM, tozd Projektivni biro: »Če kdo meni, da je delo projektantov previsoko ocenjeno, bi rad opozoril na dejstvo, da j c šlo kar precej naših kolegov iz projektive \ montažno dejavnost, medtem ko ne poznam nobenega obratnega primera. To najbrž pomeni, da je tam manjši pritisk. Zelo težko je namreč projektantu, ko ima pred sabo prazen papir in nalogo, naj ga izpolni. Ko je papir porisan, je lahko kritizirati, ali je ta ali ona črta smotrna ali ne. Toda črte v projektu niso črte. pač pa funkcije. Marsikdo pa gleda \ projektu samo število črt. ne pa njegove vsebine, ki pomeni kot sem rekel, določeno funkcijo. Seveda drži, da je vsako delo sestavljeno iz kreativnega in rutinskega dela. To velja tudi za projektivo, enako kot na primer tudi za razvojno delo, kajti celo pri razvoju, kjer je kreativna komponenta izredno poudarjena, imamo tudi uporabo izkušenj od prej. V projektivi se pogovarjamo o uporabi računalnika, da bi rutinsko delo spravili na minimum. Mirno lahko rečem, da projektanti nimamo radi enostavnih rutinskih del. • PRIMOŽ GOSLAR, tozd Projektivni biro: »Pri vsakem projektu je trebit najprej postaviti koncept, kar brez dvoma je kreativno delo. Za dokončno uresničitev projektu pa je potem treba ta koncept razdelan. Toda tudi razdelava ni zgolj rutinsko opravilo, saj pri njej nastopa mnogo odločitev, ki terjajo tudi iznajdljivost. Zadnje čase, recimo so problemi z materialom. Treba jč iskati alternativne možnosti, s tem,' seveda, da funkcija ni okrnjena, "jjl ni zgolj rutina. Predvsem pa se vse to stalno dogaja v časovnih stiskah. Investitor mora zagotoviti sredstva za naložbo in ko jih ima, zahteva načrte zelo hitro. Tako nam odnašajo projekte z mize, ko se še tuš ni posušil, imamo čudno situacijo: Celo če ima tozd kot celota premalo dela. morajo nekateri projektanti delati nadure — kajti projekta se pač ne da razdeliti na več delov, da bi na primer vsak obdeloval svoj list. ŠTEFAN JONAS: »Specifične poklice bi morali glede na,specifične pogoje dela in specifičnosti dela posebej opredeliti v pravilniku.« Spraševala: LOJZE JAVORNIK in , _ , MARIJA PRIMC . r , s 'V , y\P b: vestno vodila do Jeta Kosi je poudaril, da ji gred" ^ h cejšnje zasluge za dobro 11 ( L nost poslovnega sistema- ^' Konec leta 1977 se je ,la Kc reorganiziral v sestavljeno " lcev nizacijo, kar je prineslo vecJl, "li. »> centralizacijo odločanja, V °pr; pa samoupravno končen1" 5dni§ finančnih sredstev v Ph. h, banki, je Majda Beltram vzf )< v°lji roke brezgotovinskega pt0^iUv -ovto naloge, ki jo je že prej e8".L poskusno onravliala. K ,1 ■ opravljala. poudaril, da je vedno skm",iJd hiter pretok sredstev in zatejro2, angažiranje prostih sredst£ kg B^kbe Bila je pa Majda pv"T''0e ugledna in aktivna tudi v s8 j atei pravnem življenju, saj je v,SrL*10 od ustanovitve vodila zh0^ 1; laveev v Interni banki. R° ^ at Lojze Kosi tov. Beltram0 i z koncu zahvalil za dolSjA *0| vestno in požrtvovalno y ^ >kup katerim je tudi znatno Pr's^f1 f k rasti poslovnega sistem8.,)d|j. je izrekel misel, ki jo dem n njeni sodelavci in prijate1)'A j Obraz iz kolektiva — Pavle Dornik iz tozda Marketing 'N: te? Pa je le doživel tudi Olimpiadc Pavle Dornik je zaposlen v tozdu Marketing kot propagandist v oddelku za propagando. Dobro ga poznajo vsi, ki sodelujejo pri predstavitvah naših tozdov na raznih sejmih, saj je Dornik tisti, ki skrbi, da so IMP-jevi izdelki ustrezno predstavljeni. Ni sejma, na katerem razstavlja naš sozd, da se ne bi Pavle ob tem polno angažiral. /S Še pred sedmimi leti je bil Pavle aktiven športnik, sedaj se zaradi bo- .... h iUTh ’■, lezni (težave s hrbtenico) s tem uk- ^udi pri letošnjih športni « o f varja samo še rekreativno. IMP-ja je Pavle veliko PnP° A Teči na smučeh je začel leta 1963, — kot izkušen športnik in org 1 vj-e( A , re! !%< Doma je z Bleda, torej pravi Gorenjec in tega ne skriva. Govori v jasni gorenjščini, morda malce razredčeni z ljubljanščino. Lepo počasi in preudarno. Gorenjci »šparajo« tudi z besedami, ima človek občutek. In s časom, saj se Pavletu vedno nekam mudi. A na dan, ko sva se dogovorila za razgovor, se te gorenjske navade ni držal. To mi je bilo všeč in razgovor je stekel morda prav zaradi tega mnogo bolj sproščeno. »Rad imam pokrajine, naravo, našo Gorenjsko. Zmeraj sem« želel to, kar vidim, tudi narisati. Začel sem že v gimnaziji. S prijatelji smo hodili v hribe, včasih s platni pod roko in risali. Tudi kar tako. po Spominu sem. nistične pokrajinske motive upodablja v olju, temperi in zadnje čase tudi v akrilu!" Najraje- riše na platno srednje velikosti, tako nekako 50x70 cm. »Slikam takrat, ko čutim, da moram narisati, kar sem videl. Prija- vendar ni takrat prav nič mislil na to, t0T da bo ravno v tem športu dosegel vr- Športnik in umetnik, vsako z8 ^ w 1UT uu v IVIH opui IU UUJV^Cr V 1 ~ i ----------— ’ 'g JI1 hunske rezultate. Raje je imel vese- yenc*ar °boje skupaj. »Oboje J^f lje in tek na smučeh mu je pomenil konjiček, vendar vsako zase . ^ ^ ,.i,: i, ,4 i,: —: a doživi lam ni Voli ni opm ^ »v/ samo zimski kondicijski trening. A doživljam, nikoli nisem tega 0 sAt0v kmalu je prav v teku dosegel odlične skušal združiti,« je dejal, Pre fli rezultate. Že prvo leto je postal mla- se poslovila. veliko risal. Svojih del pa nisem nikoli razstavljal. Sele prijatelji so me koli razstavljal. ! pregovorili, da sem nekaj svojih del poslal na kulturno srečanje gradbincev Slovenije, ki je bilo leta 1981. Takrat sem se^ prvič predstavil kot slikar.« Pavle je slikar samouk. Impresio- * V spomin Marjanu Kopitarju Pretresla in prizadela nas je tragična vest, da je kruta usoda iztrgala iz naših vrst in tako pretrgala vse tvoje želje in načrte, ki si jih hotel v življenju še izpolniti, V IMP si prišel leta 1955 in tako sodil med tiste delavce IMP, ki so vsa najboljša leta svojega življenja žrtvovali za dosego zastavljenih ciljev. V vseh teh letih si preživljal tako dobra kot tudi slaba leta, vendar pa nikoli nisi pomislil, da bi odšel, da bi pustil v težkih trenutkih svoje sodelavce same. Bil si neutruden vesten in natančen delavec. Tvoje mesto v našem kolektivu je ostalo prazno, mi pa smo izgubili strokovnjaka, ki je vse svoje delo posvetil dvigalogradnji. Nepozabna pa bo ostala tudi tvoja aktivna udeležba kot člana upravnega odbora v našem planinskem društvu, kjer si kot ljubitelj naših planin vodil in vzgajal naš mladi rod. Zeto se ti v imenu sodelavcev in celotnega kolektiva zahvaljujemo za tvoj prispevek k delu in življenju našega kolektiva. Ohranili te bomo v lepem spominu. Tvoji sodelavci tozda DVIGALO telji, ki so vedeli, da se ukvarjam s slikanjem, so mi prvi svetovali, me učili ^snovnih risarskih potez, popravljali in tako sem počasi našel svoj način izražanja. Včasih slikam dan za dnem, nato pa nekaj tednov ne najdem pravega navdiha za delo.« Letošnjo jesen bo Kulturno srečanje gradbincev Slovenije že sedmo v Mariboru. Organizirala ga bosta Konstruktor in Hidromontaža. Pavle se že pripravlja, zbira material, nabavlja barve, slika nova platna. Tako, v šali, mi je omenil, da je to tudi precej drag »šport«. Seveda Pavle — slikar samouk, ljubitelj narave je tudi športnik — tekač na smučeh, včasih član državne reprezentance. Eno je šport, odrekanje, fizični napori, ki terjajo od človeka,vse sile, nenehni treningi, poleti in pozimi, da si nato v sezoni zimskega športa pripravljen na vsa težka tekmovanja — drugi pol njegovega življenja slikarstvo, ljubezen do narave, barve in platno in podobe Julijskih Alp. Vsako zase, in vendar , združeno. , ; " - , , , / dinski državni prvak. Leta 1969 si je hudo poškodoval hrbtenico. Operirali so ga, toda zdravniki mu niso vedeli povedati nič dobrega. Da ne bo mogel hoditi, so rekli, vendar se ni dal, in naslednjo sezono je že stal na smučeh in tudi tekmoval. Bilo je sko-. raj neverjetno. V svoji tekaški karieri je bil Pavle dvanajstkratni državni prvak v tekih na 10 do 30 kilometrov in je še zmeraj edini jugoslovanski tekač, ki ima v tekih točke za svetovni pokal. Leta 1976 je dosegel normo za udeležbo na olimpijskih igrah. Takrat bi moral potovati v Saporo, jugoslovanski Olimpijski komite pa si je v zadnjem , hipu premislil in Pavle je ostal doma. Tudi tekaških maratonov se je udeleževal. V Italiji je dvakrat sodeloval na teku »Marcialonga« pod Dolomiti. Med 10.000 udeleženci je bil enkrat 35. in drugič 38. Trnovskih maratonov se je udeležil prav vseh. Zaradi težav z zdravjem je leta 1977 nehal tekmovati. Nekaj časa je treniral mlade tekače pri smučarskem klubu Kamnik, po dveh letih dela z mladimi pa je to opustil in ostal le pri rekreativnem teku. Z zdravjem je imel le preveč težav. Ampak še se je vrnil k organizaciji in tudi k treningu. Na Ježici v Ljubljani je prvi organiziral srečanje »Na teku se dobimo« za rekreativce in ljubitelje športa. S tem se tudi še zmeraj ukvarja. Je tudi županji sodelavec na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in vsako leto vsaj en mesec sodeluje pri organiziranju tečajev za mlade smučarje tekače. ■ Pa tudi na Olimpijske igre je šel v Sarajevo. Ne sicer kot tekmovalec, zato pa je kot član organizacijskega odbora za pripravo tekaških prog prispeval svoj delež k uspehu iger. METKA BAjP PesniKi, siiKarji Sodelujte na kulturne^ srečanju 'Šli)! Na +v S i ; u % A. Če je vaš konjiček P*88.^! j, l nje ali likovna umetnosti čas, da sodelujete, 1,8 „(|ln%f], kulturnem srečanju a f| delavcev Slovenije, k* ^ organizirale delovne ' p cije Konstruktor, Sta* dromontaža, v Mario0 .'1 gr do 21. septembra let0 ^ Organizacijski odboj. Jflk^ jemal likovna dela od > |l ir" julija in sicer v pr«' d„s*T/ ,, Stavbar, Maribor, 1 , JjlA ulica 13. Pri slikah vse običajne slikarske* grafične tehnike, ^ svobodna, slike paA, pr' ?j|L širše od enega meir^ ,e|tPj%^ grafijah pa je obvezo8 iz gradbeništva. 110’ f k Literarna d h odlokiile iz daljših P jgjuL L. besedila gledaliških? n Al, 0 pošljite do 20. julija hi SGP Konstruktor / ^ 62000 Maribor, Serov ^ l\|a srecaOJ8„ — za Kulturno Če želite dodatne jo-' IV., se obrnite na Metko terno banko IMP> tova 37 - ‘e,ef° . ,K' 321-043. TVk ■^OLASNIK. STRAN 9 iZl^vei niso bili zadovoljni na sindikalnem izletu Kompas se izgovarja l elavci OV-ja so se od 8. do 10. junija v okviru programa agencije Pas udeležili tridnevnega izleta na otok Mljet. Večina jih šeni bila [potoku, zato so bili polni pričakovanj, kaj vse bodo videli in do-1 #a Mljetu. Lya bili so razočarani, kajti pas. kot je mogoče razbrati Jr udeležencev izleta, ki so lri) 'detu naslovili direktorju t^as°vega tozda Domači tu-m ’ l'ui ni znal pokazati zna-- w°st' tega otoka, kot jim je s obetal. Tako so bili liji Prepuščeni sami sebi in se ||l ’ *akor so se vedeli in znali. pig^80 udeleženci izleta želeli, Jasnimo zadevo v Glasniku zato posredovali pismo, 6^ Sa poslali direktorju v j Pas, smo želeli zvedeti še za Sj 8tran medalje in zato povij^1 direktorja tozda Domači el« k."1 Zoreta Roterja o tem, 1)1 je njihovo stališče o tem gif $1^° so ukrepali. Povedal je 9 fejprei nam n' bilo všeč, da ^ anonimno — brez podrl”’ brez štampiljke«. Res je 11 bi i i7vt štampiljke in s podpi-1 Udeleženci izleta«, vendar ^Začetku naslov tozda, ki je [j ^ Poslal. Navsezadnje pa o nCg °.uipas spisek vseh udeležijo i|j v 'zleta, ki so to pismo polil i0J>,Vendar, ker se'zavedamo, tri :()J)r;tvljamo storitveno in polti1 s ‘sko dejavnost, je naš inte-vZ' iv„i'! P° najboljših močeh za-0/ Jlrr»o goste. 0 jh *et Program je nov, ki je na b4e|iaza!r°: Progran? izlet0,v’ Ate 4d Komace jugoslovanske t£lil7a °tok Mljet je enak tudi |C kg Soste. Odstopanje od pr-|c4hiHa pro8rama izvira iz spre--ail$l(g.e poznega reda (ukinitev trajek-ov)-ioff^rti i ‘n dopolnili z angazira- o4Stat ^ manjš'h zmogljivosti Ovijo j, Usn° imajo prvo katego-in|4vii_ dovoljenim minimalnim rlA|, ^ potnikof. UP'ni 74 oscl smo nudili 2 (jll adji. Zamenjavo smo j z"'o.še naprej. 1&10 ,injših težav na ladji je Vrg aradi višje sile (po poroči-'5loven°Slovcev )e bilo morje 'iigilg dn° približno 4 bofore) in >>razlogov«. za pripombe sorazmerno nedodelan;;" skupine — glede na do-%n..st'atus Mljeta kot nacio- J|j £ Parka. I(li s]a^5n'h gostišč in Cv^nj' razlog JNoV SOrazmv........ jP^So^Tzaciji na Mljetu Zato tudi ni do-so zato usluge. °ave som do Dubrovnika. Zato in pa zaradi pogojev dela — to je ogleda Dubrovnika (ta je določen z odlokom mestne skupščine — Komiteja za turizem Dubrovnika in je ogled enak za domače in tuje goste) je bil ogled opravljen kot običajno. Zaradi vožnje s trajektom namesto z ladjo je spet odpadla panoramska vožnja in je nastal časovni razkorak — ostalo je več prostega časa do odhoda letala za povratek. Dubrovnik je specifično mesto, ki ima svoje plaže precej zunaj mesta — najbolj znani sta Lapad in Lokrum, od katerih ima Lapad peščeno plažo, sicer pa sta obe plaži zelo dobro povezani z rednimi prevozi. Morda je nastal nesporazum v imenih Lapad in Lokrum in od tod pripomba na nepopolne informacije vodiča o peščeni plaži, čeprav je v dopisu udeležencev omenjeno, da je bil večji del udeležencev izleta zadovoljen s kopanjem. O tej zadevi smo pri Kompasu razpravljali na posebni komisiji, ki obravnava pripombe indivi-dualcev ali skupin na kvaliteto našega dela in smo ocenili, da so nekatere pripombe umestne. Vodič, ki je naš dolgoletni sodelavec in na njegovo delo doslej ni bilo pripomb, je poskušal in v veliki meri uspel reševati sporne momente razen tistih, ki izhajajo iz posamičnega »človeškega« faktorja. Zaradi tega smo zmanjšali ceno potovanja na udeleženca in sprejeli zase dodatne stroške posebno za zadnji dan potovanja. Pismo udeležencev izleta smo v Kompasu sprejeli dobronamerno v prepričanju, da moramo naše delo — posebno na področjih, ki se kot turistična na novo uveljavljajo, nenehno dopolnjevati v interesu našega poslanstva do tujih in domačih gostov. Že naslednja skupina iz IMP-jevega tozda Inženiring, ki je naslednji vikend potovala na Mljet na enak program, je pohvalila realizacijo izleta, na katerem je bil isti vodič pri organizaciji izvedbe izleta kot pri izvedbi izleta skupine tozda OV.« MARIJA PRIMC Naš odnos do dela in sodelavcev Svoje sem naredil, drugo me ne briga Nekaj utrinkov s Trati nega sindikalnega izleta To je zgodba o našem odnosu do dela in do sodelavcev. Spodbudo zanjo nam je dala delavka, ki ni dobila plačila za svoje delo. Zadeva je zdaj že urejena, delavka svoj denar ima in lahko bi rekli, da je vse v redu. Toda zdi se nam, da bi se morda lahko ob tem primeru zamislili —pa ne le tisti, ki so sodelovali pri opisanem zapletu, pač pa vsi, saj se verjetno vsakomur dogajajo napake pri delu. Kaj naredimo potem? Za obratno ambulanto na Vojkovi IMF nima posebne snažilke, pač pa jo je po pogodbi po reanemu delu pospravljala delavka, ki je sicer zaposlena v centralni kuhinji. Plačujejo jo izmenično vsi tozdi in delovne skupnosti, katerih delavci uporabljajo ambulanto. Običajno s plačilom ni nobenih problemov, plačila za letošnji marec in april —skupaj okrog 12.000 dinarjev —pa ni in ni bilo. Tam nekje na začetku junija je prizadeta delavka poklicala v uredništvo in rekla, da hoče dati v časopis tiste, ki ji nočejo plačati za dva meseca dela po tri ure dnevno. Seveda smo preverili, kaj se dogaja. Najprej smo se obrnili na pristojnega tovariša, ki bi moral dati nalog za plačilo. Rekel je, da na pospravljanje ambulante ni bilo nobenih pripomb, zato je takrat, ko je bilo treba, naročil, naj se delavki plača dogovorjena vsota. In začudil se je, kako da denarja ni dobila. Ampak on ni prav nič kriv. Njegovo je, da da nalog za plačilo, za izvedbo so zadolženi drugi. Naslednja v verigi je samostojna referentka, ki nalog stipka in odpošlje. Tudi ta se je začudila, kako da delavka ni dobila denarja. Nalog je bil vendar natipkan in odposlan — naprej pa so seveda odgovorni drugi. Nato smo vprašali še referenta v obračunu osebnih dohodkov. Ta tudi ni bil nič kriv. Zatrdil je, da naloga za plačilo ni dobil in ker ga ni dobil, denarja seveda ni mogel obračunati. Lahko bi vprašali še vložišče in kurirje, pa nismo. Saj je jasno da oni razdelijo in raznosijo vso pošto, ki jim pride v roke. Potem je nekega dne spet poklicala referentka iz obračuna in nas obvestila, da je nalog za plačilo zdaj dobila in ga takoj obračunala. In čez nekaj dni nas je poklicala še enkrat in nam povedala, da je denar že nakazan. Tako je tudi bilo — še čez nekaj dni nam je honorarna snažilka potrdila, da je plačilo za svoje delo končno prejela. » Vasje kdo morda poklical, vam pojasnil, kaj se je dogajalo se vam opravičil za napako?« smo jo vprašali. »Ne, to pa ne.« Torej bomo rekli mi: Oprostite, tovarišica delavka, mar ne vidite da napake sploh ni bilo!? Poglejte, kakšna veriga ljudi deluje, da dobite plačilo za svoje delo! In kot vidite, je vsak svojo nalogo vestno opravil. To, če vi denarja niste dobili mora biti nekakšna muha usode. Nihče v vsej verigi od tovariša, ki daje naloge za plačilo, pa do tovarišice v blagajni, ni naredil napake — tako vsaj pravijo. Toda ali je mogoče tako razmišljati? Ali res lahko rečemo, da smo svoje delo v redu opravili, če pa zadeva očitno ni urejena? Kam nas bo pripeljalo razmišljanje: »Svoje sem naredil, kaj je bilo potem, me ne briga?« Saj nam ne gre za iskanje grešnih kozlov. O tem pišemo, ker vidimo, da je naše delo vse bolj razdrobljeno in če ga polomi en člen v verigi, je izničeno tudi delo vseh drugih. Zato si pri delu ne smemo natikati plašnic na oči. In' če se že zgodi napaka, bi bilo tudi prav, da se Žrtvi opravičimo. Saj smo vendar sodelavci, pa 'čeprav v drugem tozdu ali drugi delovni skupnosti- MARIJA PRIMC Vse manj je junakov, ki pravijo za rundo!« »Vlado vprašajte, kako more biti tonic po 61 dinarjev!« In da meje še bolj spravi! v zadrego, doda: »To je vendar pijača za otroke!« Natakar pa nas je tolažil tudi z besedami, da bi moral priti dva dni preje iri bi imeli pol ceneje.« Izlet, vemo, vsebuje ogled narave in drugega v njej. Pritegne tudi radovednost in kajpak družba, pa morda še kaj. Ker pa varčevanje posega tudi v naše žepe niso gostilniške sobe več tako obložene z litri kot nekdaj, še manj pa je, »plačam rundo«. K temu prištejemo še skrb gostincev, ki so za nas očitno presodili, da smo prišli k njim na shujševalno kuro. In čeprav sploh ni Takole nekako med ostalim doživljamo na sindikalnem izletu do Zadra in okoliških otokov, vse v tistem, da spoznaš našo domovino. Tak namen je imelo enajst avtobusov izletnikov iz raznih krajev Slovenije. Pravijo, da smo to Kukljico na otoku Ug-ljanu odkrili mi Slovenci. A naj bo karkoli, predno prideš do tja, se marsikaj pripeti. bilo tako, so nastretirali kot kake triletne otroke s srednjim apetitom. »Tu doli pa že ne bi bil na dopustu, čeprav je lep, želodec pa le ima svoje zahteve,« so mi neki razlagali, pa sklepali, da bodo gostinci do tujcev bolj širokosrčni, mein Gott, drugi so pa prepričani, da obroki ne bodo nič močnejši. No, naši vendarle niso prišli ob voljo. V trgovini je vino cenejše, tri litre skoraj za isti denar in tako romajo številne steklenice v sobe, drugi pa mislijo, da naj ona muzika tam v Zeleni punti za svoj slab glas tudi ničilo dobi, ču-prav je vino tam dražje! To nas nekako drobi v manjše skupine; kjer se še vedno najde žrtev, da’plača liter dva, čeprav Sindikalni izlet Montaže Maribor Po Gorenjski namesto na Brione steče po grlu skoraj vsa plača enega šihta. Denar, pa, kolikor ga je, tudi kopni do mere,« še šestdeset jur-jev imam in to dva dni pred vračanjem domov, se pravi, za štiri steklenice piva, na barki malo več, saj sonce sije, pa Kornatski otoki, često goli kot naša pričakovanja nam jemljejo dnevni čas. na plovilu, ki ga ne bi imeli za ta dan, če ne bi bilo poznanstva. Zasluga poznanstva je tudi, da smo precej več prevozili kot druge skupine in to je bila, v okolju kjer zelo cenijo tujo valuto, za nas kar pridobitev, ki je mnogi za nami ne bodo imeli. To je pač turizem, kjer se lahko molze in uživa, kdor bo mogel, če bo pripravljen, da bo preje delal šiht za samo tri litre vina na pogrnjeni mizi. Ker pa smo imeli cvenka res malo, smo se založili v trgovini za zadnjo, a veselo noč na tem otoku. Priznati si moramo, ob moči maliganov, da se najdejo vedno novi junaki Tudi v stabilizaciji Dam noči, ki sklenejo »budimo«jih in dajmo piti«, in med vsemi so ravno naši morali biti taki. No nekdo ga pač/mora lomiti, čeprav ga ni nikoli nobeno delo tako zdelalo kot ta noč, da so potem na avtobusu, ne meneč se za pokrajine ob poti, mirno in spokojno spah. »Lahko noč« nočni potrudniki, mnogi se vas bodo še spominjali prizanesljivo, drugi pa bolj črno. No, ker tod ne moreš kupiti časopisa je črna kronika samo domača, osuševanje žepa pa tudi tako, da te smeh mine. Ja kako drage stvari že grizejo naši zobje, pa jezik okuša pijače, da so trije dngvi »skromnega« uživanja požrli stari milijonček dinarjev. Kukljica je bil kraj, kjefsmo doživljali izlet: drago, slano in slabo. A nauk? Izpolnjena želja, da je o tem treba kaj napisati, kar so želeli drugi. Pouka n.ič, presojanje sposobnosti pa ne bo odveč. FRAN VODNIK Po vsem trudu, ki ga je sindikalna organizacija mariborske Montaže vložila za obisk Brionov, smo morali smer spremeniti, saj smo dobili odobritev za obisk za med tednom. Zaradi sprememb pa nam ni treba biti žal, saj so bili udeleženci izleta po Gorenjski zelo zadovoljni. Potekal pa je takole. . . ježi)a ' °Cer,i je bila skupina en c >■ r?'ehrane visoke kvali-id P in a zobatec pa ima tudi ' |H)uav°' Kvalificiranost, da 1 % n 1 ^s' samo rep in glavo, 'i< Va>"nsko Klapo, ki je v odjjoo nrS„lmamo sezonsko |>o-8°stn , em zaradi inozemsko :r_v’k' prihajajo na Mljet °,0 J (ky,r?novane »Fisch pikni-■T' i 'e,a hrane je tudi za ■ot ip r'liki ^kuP'na Klapa je ob ’ ij|.' žarari-°LPoveda*a sodelova-' ■tadnj"°*ezni v ansamblu. driimetnik' imajo pač svoj jhrngje^alizacije sklenjenih i£a]^v£"m-eSl°1.tega j.e %o , gostiscu, ki je regi-lot,h-,a SVoi° gostinsko de-' vQd£rnonjkarja, ki je po iz- Sv°je delo animacije ........... n^Cen rP Da ne pride iz praksi -iPk. da med bolniško ne sm6 »Ali ne veste, doma delati! »Vem, vem, inšpektor, ali se bojim, da ne Nog potem v službi znal delati...« Nadomešča ga H jt.*****************************-***-******* Nav »Zakaj pa ti fant pri belem dnevu ležiš. ^S'r smo vendar dali bolniško tvojemu očetu! Kj6™^0 »Ja, šli so mrvo kosit, pa so reki' naj jaz kti, ^ mesto njih, k’mam cajt, pa če b"glih kdo P15,n’ a pugledat.« js^v «nih PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE S PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVlC%v Ma 3. avgusta bomo šli na Triglav! Po tradiciji bo Planinsko društvo IMP tudi letos prvi avgustovski konec tedna organiziralo pohod na Triglav. Vsak udeleženec prispeva 500 dinarjev z a vožnjo, enolončnico in čaj. Prijavite se pri svojih poverjenikih in plačajte navedeni prispevek do 25. julija. Zbirališče za pot na Triglav je v petek, 3. avgusta zjutraj ob 6.30 pred upravno stavbo na Titovi 37. Še opozorilo: Izlet na Triglav terja seveda primerno visokogorsko opremo. 18. in 19. avgusta —- za dva dni v Julijce Zbirališče za ta lepi izlet po Slovenski planinski poti je v soboto, 18. avgusta ob 5.45 pod uro na železniški postaji. Prvi dan bodo udeleženci hodili šest ur iz Vrat čez Sovatno do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer bodo prenočiti. Drugi dan pa je še osem ur hoje čez Razor na Vršič, oziroma dodatno še dve uri za tiste, ki se bodo povzpeli tudi na Prisojnik. Skupino bo vodil Marjan Požar. l. J. Srečanje treh dežel '°k( Planinska sekcija v Klimi spet deluje Izlet na Paški Kozjak Po nekajletnem premoru je na pobudo sindikata zopet zaživela planinska sekcija Društva ljudske tehnike DO Klima Celje. Za začetek in spodbudo so organizirali pohod na Paški Kozjak. V soboto, 2. junija se nas je Kar lepo število planincev se je zbralo pred PZS v Ljubljani za srečanje s planinci slovenske Koroške in Julijske krajine v vasi Bilčovs na Koroškem. Vodstvo srečanja je prevzel meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana, zato planinci PD IMP Ljubljana nismo bili sami. Pet polnih avtobusov se je usmerilo proti Podkorenu. Obveznosti na mejnih prehodih so bile kmalu opravljene in že smo bili na prelepem Koroškem. Avtobusi so veselo brneli skozi Ziljsko dolino mimo Beljaka do vasi Gore, kjer smo izstopili. Oprtani z nahrbtniki smo se začeli pomikati v hrib. Planinci PD IMP Ljubljana smo hodili skupaj, čeprav nas ni bilo strah. Bilo nas je osemnajst. Pot nas je vodila skozi gozdove, da ni bilo mogoče opazovati okolice. Po kažipotih smo ugotovili, da hodimo iz vasi Gore preko Turja, na visokogorsko planoto rut Burah in nato spust v vas Bilčovs, kjer je bil uradni del srečanja. Pot ni bila naporna, čeprav smo hodili skoraj polne tri ure. Priznati je treba, da smo z markirane poti malo zašli, zato je bilo malo več hoje. Veseli, da proslavljamo srečanje planincev treh dežel, kot da ni meja, smo spremljali kulturni program, ter besede govornikov. Slovenski župan iz Bilčovska je vse navzoče pozdravil v treh jezikih: slovensko, italijansko in nemško. Tov. Franci Kropivnik, predsednik PD Celovec, pa je dejal: »Da prijateljski stiki planincev do-, kazujejo, da državne meje, že zdavnaj niso več pregrade, ampak kraji združevanja.« Tudi predstavnik PZ Slovenije tov. Marjan Oblak je v svojem govoru planincem treh dežel dejal, da je planinstvo kultura, način življenja in mišljenja, je zgodovina naroda in vez med preteklostjo in sedanjostjo. Izrazil je še upanje, da bo še v letu 1984 prišlo do podpisa sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo o planinsko turističnem prometu v obmejnih področjih Kepe, Stola, Savinjskih planin, Pece, Radelj, Remšenika, Gradišča in Duha na Osjem vrhu. V kulturnem programu so nastopili jeseniški železarji z godbo na pihala, bohinjska folklorna skupina in vokalni dekliški trio s Koroške, ki je bil še posebej toplo sprejel. Po uradnem in kulturnem programu, se je začelo tisto sproščeno srečanje s planinci Julijske krajine, slovenske Koroške in iz Slovenije na plesišču ali pa pri okrepčevalnicah. , Veselemu razpoloženju je pripomoglo še lepo sončno vreme, zato se je rajanje nadaljevalo še pozno popoldne. Z. N. Posedli smo se po klopeh in zvedeli, da nam v dolino ne bo treba peš, temveč nas bo do Javornikov popeljal avtobus. Tokrat je še harmonikar vzel svoj meh v roke in na plesišču se je znašlo več parov. Potem pa je prišel slovesen trenutek. Naš starosta Nande Klobučar Očar je prav tiste dni praznoval sedemdeseto obletnico, pa ne poroke, temveč rojstva. V imenu vsega Planinskega društva mu je tajnik Robert poklonil dve majhni darilci: obesek ter gorniško palico. Oba sta bila zares lično izdelana in jih je Oča prav gotovo zaslužil. Palica je bila okrašena s spomladanskim cvetjem, s telohom in resjem. Obesek pa je bil zares enkraten. Na njem je izrezljan Kugy, zraven pa so zapisani tudi lepi stihi: Te besede gotovo ve šega slavljenca, ki je po p°° 'sS ljaj ti N rila povedal, da bo še dalj6 jVNt; ' avti gore, da si želi veliko zdravi" j prej in da bi zelo rad videl.d pritegnile več mladih src, da bi v gore zahajalo več '■ „tl Slavljenec se je malo pošaln> ^ r:< je zopet zaigrala muzika in P; . bilo hitro spet polno, na rWzl fs[ znašla še ena »runda«. Pavf%i je čas preganjal in morali sm tobus, ki nas je pripeljal na ško železniško postajo. Tain j vsedli na vlak. S tem pa zti'/ le> tf: % bilo konec. Našega harmo" ^ še srbeli prsti in ni se mogel P, ti, da ne bi zaigral še skočne viže. Seveda pa cem niso dale miru pete in M' vrteli- »Kadar zreš v skalnate strmine, v prekrasni gorski svet, v lepoto, ki nikdar ne mine, te zvablja v gore spet in spet.« snemu prostoru so se za«-- j pa smo prišli na železniško A/j kjer smo se razšli. Za zakljn6 povemo, da je bil izlet izre^|( Še o Golici Izlet na Golico zbralo pred nivim hotelom v Dobrni okrog 60 udeležencev tega izleta. Približno ob 7. uri smo krenili po dokaj položni makadamski cesti proti vrhu. Pot sicer ni bila zahtevna, bila pa je utrujajoča, saj je sonce že kar pripekalo .-Seveda je z nami potovala tudi »priročna okrepčevalnica«, tako da smo si spotoma lahko poplaknili izsušena in prašna grla. O tem, da je bilo razpoloženje vseh udeležencev vso pot odlično, najbrž ni treba posebej ogovoriti. Za razpoloženje so vseskozi skrbeli odlični organiza- tf.i novih smo na bili pozorni do nca posebej, trujeni smo prispeli janke Brdce, kjer tni malici nabrali pot naprej. Preden ali pot smo odšli na bližnjo jaso, kjer smo se ob spomeniku poklonili spominu na padle borce XIV. divizije. Veselo razpoloženi smo nadaljevali pot navkreber. Pozno dopoldne smo prispeli do zadnje kmetije pod vrhom. Bili smo dodobra utrujeni, saj nas je večina bila brez prave kondicije. Utrujenost pa je ob pesmi kmalu splahnela. Na planjavi nad kmetijo smo si odpočili. Najmlajši in tisti mladico srcu so »udarili seveda nogomet«. Po izdatnem in odličnem kosilu so najbolj zagreti odšli do koče na Paški Kozjak. Proti večeru smo se dodobra razpoloženi vračali proti Dobrni. Za odlično organizacijo gre sindikatu in Društvu ljudske tehnike vse priznanje. 2. junija 1984 se je skupina planincev PD IMP zbrala pred ljubljansko železniško postajo z namenom, da se povzpnemo na Golico. Vodič je bil Marjan Požar, ki pa ni imel velikega dela. No, nakupili smo vozovnice do Jesenic in se vkrcali na vlak. H. SIKOŠEK Ker smo na Jesenicah imeli še veliko časa do odhoda avtobusa, smo se raztepli po trgovinah in poskrbeli, da na našem izletu ne bi bili lačni. Nato sta prišla dva avtobusa, saj je bilo planincev res veliko. Počasi smo prišli do Radovljice, kjer je bilo naše vožnje zares konec in od tam naprej so le noge kaj veljale. Takoj ko smo stopili iz avtobusa, smo zavohali narcise. Zrak je bil res prežet z njihovim vonjem. Prišli smo do tovorne žičnice, ki je vozila gor in dol blago za novo kočo. Kar naenkrat se pred namUazpne pogled na novo kočo, ki so jo odprli naslednji dan. To je zares prelepa koča. Hkrati pa se nanl je odprl prigled na Julijske gore. Bile so prekrasne. Seveda se je Triglav vzdigoval nad vsemi, obkrožali pa so ga Rjavina, Stenar, še bolj na levo sta bila Špik in Razor. Da, bilo je zares prekrasno. Ko pa smo prišli na vrh grebena, smo zagledali Dravo ter koroška jezera. Bilo je zares prekrasno. No. še nekaj korakov m že smo stali na vrhu. Hkrati z nami sta prišla na vrh dva graničarja, ki sta začela nekaj komplicirati, vendar seje vse kmalu uredilo. Na vrhu so bile še zaplate snega. Začelo je pihati in shladilo se je, zato smo se odločili, da sestopimo. Z dovoljenjem graničarjev smo šli preko grebena. Nazaj smo nameravali preko Javorniškega rovta v Javornik. Z goličave smo prišli v gozd. Tam smo se malo ustavili in pokrepčali. Srečali emo tudi trop ovac. Po hoji čez gozd smo prišli do gozdarjev, ki so nam povedali za pravo pot. Potem smo po prašni beli cesti hodili mimo polj z narcisami in prišli do \ doma Pristava na Javomiškem rovtu. Za vse planince PD IMP Ljubljana, ki so se dne 2. junija podali na Golico, je bil ta dan nepozaben. Bele poljane snežno belih narcis, so's svojim vonjem tako dehtele, da nam je zastajal korak. Že na železniški postaji v Ljubljani je sončno jutro napovedalo lep dan. Le nekaj več kot uro vožnje in že smo izstopili na Jesenicah. Tu smo vstopili na avtobus in se odpeljali v Planino pod Golico. Kdo bi tolkel 6 kilometrov asfalta saj ga je že v mestu preveč? V planinskem domu pod Golico smo si odtisnili žige, kupili razglednice, popili kavo in se odpravili na pot. Vsega tega ni mogoče dobiti na vrhu. Od. 3. 6. 1984 pa je te stvari mogoče dobiti tudi y novi planinski koči na Golici, ki je kakih 40 minut pod vrhom. Sonce je kar dobro pripekalo, saj se na golem' pobočju ni bilo mogoče skriti v kakšno senco. Upehani in preznojeni smo dosegli cilj. Na vrhu se nam je odprla kot na dlani slovenska Koroška, zato je utrujenost takoj minila. Prav zaradi lepega razgleda in sončnega vremena smo se dolgo zadrževali na vrhu, čeprav so bili naši čuvarji meja zelo strogi. Otožni pogledi na slovensko Koroško so nemo vpraševali, zakaj smo morali še enkrat izgubiti to prelepo slovensko zemljo, čeprav je bilo v lejih 1941 do 1945 prelito mnogo krvi, da bi bila slovenska Koroška tični domovini in krivični P leta koče, ki je bila zgrajena ^ ej smo se tako prijetno bilo slovo od vrha težko. w pm žavo smo se morali P°S*?V e d0 ti je vodila po grebenu Gohc jgvj’ kjer smo se usmerili pr° 0 A škemu Rovtu. Na tej P°nvSt. cf\ v lepotah narave, saj Je , :ari6 L dišalo po vonju narcis, P° LjelL bile bele cvetja, kot da j6J Na Pristavi je harm°n $a$l, raztegnil meh in bila je snost. Oča je praznoval letnico. Tajnik PD J Robert mu je podaril g jetih. j co), da si bo v starejsm^pri, pomagal pri hoji v hrib6^ paU 0/, še pesem »Z zakrivi) ^Ij"^' roki« in slovesnost je h' ^eir , Oča je bil prijetno PreSfa jp ^ 0 palica ne bi bila Preti*kti jruiivu 11 v- v-1 izi 1“ r zlomila, je Oča dal zain „3" hvala ti za vse dobrote1 leta! A J&sssgiSS Pri razhajanju v saj je tudi-sonce ze , menkasto barvo, ko 1,6 menkasto barvo, ko 1 ^ '.jubljg^ še enkrat stisnili rcti Lijo 1,1 našle0"-1 rit riep ( % J* d«, V tre, Poj %■ de/ $9t) 'eO| / 6 S. Sit/ i ti Pr, I % (riq P/e, Po« Se