Slev. 64. V Trstu, v soboto, dh* 10. aprila 1915, Letnik l!a Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Lrednlltvo: UHca Sv. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — Vsi đofisl naj se f-oSiljaJo uredništvi lista. Kefranklrana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, idajatelj in odgovorni rrednik Štefan Godina. lastnik konsorclj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 2<1. Telefon uredništva in oprave štev. 11-57. Karotnlna znaša: Za cdo leto.......K 24-^ za pol leta.................1J— za M mesece................. f*TT Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 za pol leta................. 2*60 VEČERNA Fcsamczne Številke se prodajajo po r> vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Ogla rt se računajo na milimetre v SirokostI ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..................mm p t 20 vin. Oglasi v tekstu Usta rio pet vrst.........i\ vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po » vinarje beseda, najmanj pa '10 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. MaroČnfne in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ifl upravi .Edinosti". — Plača in to2i se v Trstu. 1'prava In inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega It 20. — PošlnohranilniČni račun ŠL 841.65Z Bitka v Karpatih; DUNAJ. 9. (Cenz.) Po srditih, izgubo-nosaih napadih v vzhodnih Beskidih, tore* v ozemlju Dukelske depresije in v o-zemlju zapadao od doline reke Laborczet so prešli Rusi zopet v čisto defenzivo. Nasprotno pa se nadaljuje bitka vzhodno od doline reke Laborcze do vzhodno od Užoškega prelaza z nezmanjšano srdito-sto. Obojestranski fronti ste se približali ttko. da naskakuje sovražnik skoro povsod iz najbližnjih razdalj. Njegove izgube so zato velikanske. Ofenzivne ruske armade v Karpatih dobesedno krvavijo v sled našega iz dobro utrjenih in dobro pripravljenih postojank namerjenega ognja. To so naskoki, kakršne so Izvršili Rusi povodom prvega obleganja Przemy-sla. ki pa so se kljub izgubam 80.000 moz končali s polomom. Tako bo tudi v Karpatih. samo da so tu ruske izgube vsled nastopa velikih mas še znatno večje. Reakcija ne more izostati. Demoralizacija posameznih ruskih četnih oddelkov, ki je utemeljena v teh nesmiselnih napadih, se izraža v velikem številu vjetnikov, ki jih dobimo vsak dan: v marcu nad 40.000, za velikonočne praznike 10.000 in včeraj 1.600 in to neranjenih vjetnikov. kakor konstatira današnje poročilo generalnega štaba. V jugov zhodni Galiciji se zdi, da se boji nadaljujejo, ne da bi bilo poročati kaj bistvenega. Ob Dunajcu in na južnem Poljskem vlada še vedno relativno mir. GRADEC, 9. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega časnikarskega stana: V zapadnem oddelku karpatske bitke, kjer so Rusi za velikonočne praznike napenjali vse sile. da bi prodrli v Honiono. ie bil tudi včeraj, v sredo, nekak bojni odmor. Vzhodno odtoa so se boji v goratem ozemlju nadaljevali, vendar pa so si izjalovili vsi ruski napadi, ki so bili izvršeni včeraj tudi proti našim postojankam severno od Užoškega prelaza, kjer je vladal dosedaj dolgo časa mir. Pred ZaJeščiki majhni boji, sicer mir na vseh ostalih frontah. AMSTERDAM, 9. (Cenz.) L)aily News« poroča z dne 7. aprila iz Petro-grada, da se vršita sedaj v Karpatih z Bartfeldom kot osjo dva pohoda; eden gre proti zapadu v smeri dobro utrjene sovražne obrambne linije ob Dunajcu, drugi proti jugu preko prelazov pri Užoku. KOPENHAGEN. 9. (Cenz.) Iz Petro-grada se poroča, da so ined reko I oplo in Užokom nemške in avstrijske čete izvršile srdit napad na ruske postojanke. Zavezniki da so dobili tu veliko ojačenja. Bo i i se še nadaljujejo. izgledi ruske ofenzive. STOCKHOLM, 9. (Cenz.) Vojaški so-trudnik lista »Stockholm Dagblad* piše o dogodkih na ruski vzhodni fronti: Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprel v Karpatih. Položaj je tamkaj sledeč: Nemška karpatska armada vzdržuje še vedno svoje postojanke v o-zemlju Wyszkow - Rožanka - Koziovva -Rosohacz, to se pravi, na obeh straneh ceste, ki vodi iz Munkacza v Stryj. Zdi se, da tu Rusi tudi ne nameravajo nobeno resnejše ofenzive. • V ozemlju med Užoškim prelazom in Lupko*om napadajo Rusi z velikimi silami postojanke avstrijske armade. Zapadno od imenovanega ozemlja se nahajajo neprestano v loku. ki gre od Mezd - La-boreza preko Dukle v Zboro. Zdi se, da je tu njihov napad za trenotek oslabel. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prorokovati. O namerah Rusov pri operacijah proti karpatskim postojankam so razna nazi-ranja. Po enem bi bilo pričakovati, da bi skušali Rusi pri vspešnem napredovanju ofenzive nadaljevati svoje operacije na ogrski nižini; druga naziranja govore o morebitnosti kake ruske glavne ofenzive proti zapadu, kakor hitro bi bili vsi prelazi sigurno v njihovih rokah, ki bi jih potem skušali držati proti avstrijskim napadom z juga. Okoiščina, da Rusi očividno pritiskajo s svojim Južnim krilom na karpatsko fronto, govori o prizadevanju, da skušajo izsiliti prehod proti zapadu. Pri tem pa se izpostavljajo Rusi nevarnosti, da jim padejo zvezne armade južno od Krakova za hrbet, s čemer bi bil položaj ruske armade zelo ogrožen. Z operacijo preko Krakova proti zapadu se krije levo krilo proti zapadu, desno po Visli, toda le potem, če se posreči Rusom, da priklenejo severno od te reke se nahajajoče zvezne armade nase. Toda tu pričenjajo za Ruse nadaljne zelo velike težkoče. Ce bi hoteli vpasti na Moravsko, so lahko sigurni, da bodo napadeni v krilu iz vzhodne Šlezije. Taka operacija bi bila čisto v Hindenburgo-vem duhu. kar bi dovedlo do obkolitve Rusov v Karpatih. Operacija z glavnimi silami skozi Šle-zijo bi nudila glede zvez največjo negotovost. Če se izvrši proti severozapadu, potem je nevarnost za desno krilo. Ce pa se izvrši napad na desnem krilu in za hrbtom nemških in avstrijskih čet na zapadnem Poljskem, potem se izvrši gotovo nemški krilni napad na levo krilo. Za čim obsežnele pridobavonie kovin. DUNAJ 9. (Kor.) Državni zakonik in „Wiener Zeitung" objavljft^ cesarsko naredbo od 29. marca 1915 o vzdrževanju svobodnega iisledovanja rude in rudniških podelitev. Vsled vojne je uvoz rud in kovin skoro popolnoma ponehal. Nastaja torej potrt ba, da se v pokrivanje potrebščine na kovinah tisti rudniki, v katerih se pridobivajo za izdelovanje kovin potrebne rude, stavijo v čim obsežneji obrat in da se nadalje ohranijo v neprestanem obratu. S cesarsko naredbo se torej minister za javna dela pooblašča, da v pokritje po vojni provzročene povečane potrebščine na kovinah izda odredbe, ki odnehujejo od določb rudniškega zakona, glede obrata svobodnega izsledovanja rude in rudnikov ter da zamudnim izsle-dovalcem brez vsacega postopanja odvzame dovoljenje za izsledovanje s to posledic^, tia se jim za čas vojne ne podeli nobeno novo dovoljenje v istih območjih. S tem je dano sredstvo, da se pride izdatno v okom neplodnemu zapiranju polja in da se posestnike obratujočih rudnikov pnsili, da izdelke čim bolj pomnože primerno potrebam. Centralna banka denarnih zavodov. BUDIMPEŠTA, 8. (Ogrska korespondenata pisarna.) Popoldne je nadaljevala enketa v stvari centralne banke denarnih zavodov. Na koncu posvetovanj je zopet izprcgovoril finačni minister dr. Teleszky in je izjavil, da mu je v veliko veselje, ko more konstatirati, da vlada glede glavnih vprašanj popolno sporazumljenje. Nato je minister zaključil enkeVo. zahvalivši se na udeležbi. Predprodaja poljskih pridelkov prepovedana. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Uradni list priobčuje ministrsko naredbo, po kateri je predprodaja pridelkov leta 1915 in sicer pšenice, rži, jarine, ječmena, ovsa, koruze, sočivja, ogrščice in oljne posetve ter krompirja pepovedana in neveljavna. Žitni trg. DUNAJ. 9. (Kot.) Koruza s tujih postaj sc je sicer ponujala poceni, toda zdi se, da je dobava nemogoča. Prav tako z belo koruzo in činkvantinorn. Nasprotno pa se na tukajšnjem trgu bela koruza in čin-kvantiu plačujeta zelo visoko, ker primanjkuje zalog. Po rižu je bilo povpraševanje živahno in so se dosegale dobre cene. Vreme: snežavo. Kršenje mednarodnem prava po sovražnih državah. DUNAJ, 9. (Kor.) Danes objavljena »Rdeča knjiga« vsebuje zbirko dokazov o kršenju mednarodnega prava po državah, ki so v vojni z Avstro - Ogrsko. V uvodnih pripombah tej zbirki, razdeljeni v štiri dele. se opozarja, da pri postopanju z diplomatičniini in konsularnimi funkcijonarji Avstro - Ogrske od strani oblasti sovražnih držav, gre za kršenje najprimitivnejih norm gostoljubja, ki so svete celo narodom nizke kulturne stopnje, in to v tolikem ponavljanju, kakor ga še nismo doživeli, pri čemer je označiti kot posebno obteževalno, da se je protipravno izganjanje ali zapiranje često dogajalo še pred nastopom vojnega stanja. Glede režima, ki se je istotako po velikem delu že pred začetkom vojne uporabljal v sovražnih deželah proti avstrijskim in ogrskim državnim pripadnikom. je rečeno v uvodnih pripombah: Tudi če priznavamo, da se v nekem pogledu da opravičiti, če se vojnoobveznim pripadnikom nasprotnika zabranjuje udeležba v vojni, vendar pa metode, ki so jih porabljale pri tem oblasti sovražnih držav, posebno pa pridržavanje in zapiranje starčkov, bolnikov, žensk in otrok, nasprotujejo najelementarnejim dolžnostim človečnosti. Ravno neki francoski učitelj prava je izrekel za tako postopanje besede: »Ako se neoboroženim državlja- nom sovražnika brez silečega vzroka pri-zadevlje zlo, pomenja to vprašanje v barbarstvo«. O kršenju vojnega prava navedena dokazila, ki pa seveda, obsegajo le naravnost neznatno število v razmerju z resnično dogodivšimi se kršenji, dajajo iz-poznati, da je težko katera vojnopravna norma, ki bi je ne bile sovražne čete opetovano kršile. Številnim slučajem uporabe prepovedanih krogelj, preziranja haaških pravil o zakonih in običajih vojne na kopnem in ženevske konvencije, se pridružujejo strašne krutosti, ki so jih zakrivile čete in prebivalstvo Srbije in Črnogore. Število pripadnikov monarhije, ki so še vedno pridržani v sovražnih deželah, gre v tisoče. Da-si se dogodki, ki se odigravajo sosebno na ozemljih monarhije, zasedenih po sovražniku, odtezaio neposrednemu izpoznavanju, vendar se da na podlagi verodostojnih poročil v inozemskem časopisju ugotoviti, da so se tam dogajali tisoči slučajev težkega kršenja prava. Gotovo je neizogibno, da se v sestavu takih silnih vojskinih mas, kakor so zbrane v sedanji vojni, dogajajo marsikateri pregreški proti mejnarodnemu pravu. Vendar pa provzroca težko razočaranje, da ravno čete in oblasti tiste države, pod katere egido je haaška konferenca reformirala in izpopolnila vojno pravo, prezirajo pogodbe in ne spoštujejo niti določil, ki so bila dogovorjena v varstvo življenja, časti, svobode in verskega prepričanja mirnih državljanov, kakor tudi v interesu umetnosti in znanosti. V ne najmanji meri je iskati vzroka temu v vpora-bi čet, ki jim enotavno nedostaje razumevanja za meje vojevanja. Erancija, Velika Britanija in Rusija si pač niso mogle domnevati, da bi se niih afričanski in azijatski podaniki drža«i določb mednarodnih pravic in zato postopajo brez dvoma proti svoji bolji vednosti nasprotno eivropskemu mednarodnemu pravu, ko divjake in na - pol divjake pošiljajo na bojišče proti četam evropskih držav. V uvodu se opozarja nadalje na odredbe Francije in Anglije, ki jim manjka vsaka pravna podlaga, glede položaja Maroka, Egipta in Cipra, nadalje na kršenja pravic nevtralnih držav in na preziranje morsko - pravnih norm, ki je postalo v pravi zistem. Kot zločin na pravu — tako je rečeno dalje — se mora označiti, ako sovražne države gredo tako daleč, da hočejo vse prebivalstvo velikih držav izročiti lakoti. In nič manje zločinsko ni, da so sovražne vlade dovoljevale, ako ne po-vspeševale počenjanie lažnjivega in huj-skajočega časopisja. V tem hujskanju je največ iskati vzroka divjim izgredom, ki so jim bili žrtve tisoči nedolžnih ljudi, ki se ne morejo braniti. Končno je rečeno v uvodu: Ako ta zbirka dokazil, ki se še izpopolni, ne daja še niti približno prave slike o propadanju mednarodnega prava, ki je tekom malo mesecev uničilo toliko nad, pa naj bi vsaj onim, ki so si ohranili nepristranost v sodbi, odprla oči o tem, kdo da nosi odgovornost za to, da je ta vojna — ki so jo naši sovražniki razvneli, da bi uničili mirne in po idealnih kulturnih pridobitvah stremeče narode — potrgala vezi prava in nravstvenosti. in kdo da more zahtevati priznanje, da se v tem težkem boju bori za svobodo in človečnost! Prvi del zbirke, obsegajoče skupno 145 dokumentov s prilogami, se nanaša na postopanje z avstro - ogrskimi diplomatskimi funkcijonarji od strani oblasti sovražnih držav. Iz tega je naglasiti neko poročilo diplomatskega agenta in generalnega konzula v Tangerju, iz katerega izhaja, da so ga skupno z drugimi člani a-gencije — ne da bi jim bili dali časa, da si nabavijo denarja in ukrenejo sicer potrebne dispozicije — pod spremstvom ma-ročanskih vojakov odveli na ladjo > Cas-sard«, kjer je že našel nemškega zastopnika in nemškega dragomana, s katerima so istotako postopali. Množica več stotin urojencev je mogla na velikem trgu pred poslaništvom gledati ta prizor, kako so cesarskega nemškega zastopnika v vsej formi aretirali in spravili na vojno ladjo. Iz nekega poročila o izgonu avstro -ogrskih zastopniških oblasti iz Egipta izhaja, da je egipčanski minister za v na nje stvari, pri katerem je avstro - ogrski zastopnik protestiral proti izgonu, prijavljenemu po poveljniku angleških okupacijskih čet ob zagroženju z brahijalno silo, izjavil, da tu ne gre za diplomatski čin egipčanske vlade, marveč za sklep angleških vojaških oblastni j. katerega izveden ja ne more egipčanska vlada preprečiti. II. del zbirke tvorijo spisi 8 do 37, ki se tičejo postopanja z avstro - ogrskimi konzularnimi funkcijonarji. Iz teh izhaja, da so bili konzuli, oziroma njihov personal, v različnih ruskih in francoskih mestih deloma internirani, deloma zaprti, oziroma ovirani na občevanju s predpostavljenimi oblastmi, deloma izgnani ter odvedeni ob največjih šikanah, deloma odposlani, na kar so jih izpustili na svobodo še le po diplomatični intervenciji. Št. 26 razpravlja o zgodovini trpljenja, znani že po poročilih v časopisju, vice-konzula pl. Hotfingerja v Pctrogradu. ki so ga, kakor znano, aretirali, odposlali v gubernijo Volojda ter postopali žnjimi na najnevredneji način. Tudi z avstro - ogr-kim konzulom v Kijevu, baronom Heinom, ki je bil s pisarniškim osobjem vred aretiran in odposlan v Kursk v družbi najtežjih zločincev, so postopali pozneje na najbrutalnejši način. III. del zbirke je posvečen postopanju z avstrijskimi in ogrskimi državnimi pripadniki v Belgiji, Franciji, Veliki Brita-nji, Rusiji in Srbiji ter obseza spise 3& do 73, ponajveč zapisnike, vloge na ministrstvo za vnanje stvari, ali vnanja zastopstva, in slednjič pisma, ki tvorijo istoto-liko dokumentov o često strašno brutalnem in nečloveškem postopanju, nasprotujočem vsem pravilom mednarodnega prava, ki so mu (postopanju) bili izpostavljeni nedolžni pripadniki monarhije od strani oblasti, ali pa od strani prebivalstva, nahujskanega po lažnjivih poročilih in sovražni propagandi. Poleg vedno ponavljajočih se tožb o nezadostni in slabi oskrbi, o zlorabljanjih, in neosnova-nem prisojanju kazni z zaporom, sreča-vamo tudi take o najhujših nravstvenih proganjanjih, ki so jim bila izpostavljena mlada dekleta celo v Franciji. (Spis 5'» zbirke.) Priloga 1 k spisu (k> zbirke vsebuje zapisnik o dogodkih v taboru vjetnikov na otoku Man, ki je dovel do znane revolte, pri kateri je bilo sedem oseb ubitih, 25 težko in 10 lahko ranjenih. Domneva, da so težke rane posameznih in-ternirancev prihajale od krogelj llum-dum, je bila potrjena po nekem tam na-hajajočem se graškem zdravniku. IV. del zbirke razpravlja o kršenjih vojnega prava po Rusiji in Srbiji ter vsebuje številne fotografije vojnopravno ne-dopuščenih krogelj pred in po porabi med katerimi so naj interefcantnfeje deformirane kroglje z nikljastim plaščem in učinkovanjem duni-dum. Ta del zbirke vsebuje skupno 71 spisov, med katerimi se nahajajo uradna poročila in zapisniki o grozovitem zlostavljanju ranjencev in o nečloveškem postopanju z bolniki po bolnišnicah in grozovitem pohabljanju padlih vojakov. Spis 128 poroča o ogorču-jočem mnenju nekega huzarskega podčastnika, ki so mu Srbi odsekali podlakta in zvezali nadlakta. na kar so ga v tem stanju posadili na konja ter pognali tega v galop. Nekemu drugemu vojaku so zarezali obojestransko prsno mreno, povlekli skozi prsa vrv. na katero so ga potem obesili ter zažgali ogenj pod njim. Druge so nabadali na bodala in jih tako nosili okoli. O zavratnih napadih poročajo srbski komitadži. ženske in otroci. O Črnogorcih, ki so streljali na sanitetne postaje, poročajo tudi veliko število pohabljeni, ki so jih izvršili na ranjenih in mrtvih. Grozovitosti. plenjenja in pustošenja, ki so jih Rusi zagrešili v Bukovini in ki jih našteva zbirka, so deloma že znana iz prej objavljenih poročil in iz nedavnih konstatacij v romunskih listih. 24. dne marca popoldne je začela ruska artiljerija silno obstreljevati to stališče polka s šrapneli in granatami in ob polpeti uri je prišel nasprotni napad. V gostili kolonah so drle naprej ruske črte, podpirane po njihovih strojnih puškah. Naše tri stotnije, podpirane po oddelku strojnih pušek stotnika Riicka, so pustile Ruse približati se na najbližjo distanco, da tem gotoveje pobijejo sovražnika. Trikrat so onega dne Rusi naskočili, ali vsakokrat so se morali umekniti. Vznosna slika je bila. ko je prišel na mesto vpada splošno priljubljeni poveljnik polka, major Alicoli ki je ljudi v roju v slovenskem in italijan skem jeziku prisrčno vzpodbujal, sani vzel puško v roko in pogodil posamezne nasprotnike. Mnogi in navdušeni »živio« in »evvivac so mu doneli nasproti in kor maj da se je ljudi pridržavalo, da niso sami naskočili. Uro in pol je trajala ta neenaka borba, dokler niso bili slednjič Rusi prisiljeni v beg, sličen paniki. Ker pa oni kaj radi ponavljajo svoje napade po noči, trebalo je bfti nadalje na straži. In res proti 2. uri so Rusi vnovič začeli z veheinentnimi napadi. Ali zopet so jih naši pokosili cele vrste: zopet je bil polkov-ni poveljnik, ki se ie podal v črto roja, kjer je že iZcrpljene ljudi bodril k vztrajanju. Ruski pešpolk je bil popolnoma uničen. Mej tem, ko je tu še vihral boj, je naskočil neki drug ruski polk sosednjo višino. kjer ie stal major Giraldi z enim delom 97-akov. Tudi tu so bili Rusi vkljub sloviiosti njihovih napadov krvavo odbiti. Ali major Giraldi se ni zadovoljil s tem, marveč je prešel k protinapadu. V to je določil svojo zadnjo rezervo, 7. stotnijo pod poveljstvom praporščaka Prokopa in ne da bi premišljal, je s 70 možmi prodiral dalje. Prišel je do nekega jarka, v katerem je po kratkem boju na roko ujel -10 Rusov. Zaposlen še z odvajanjem teh ljudi, je zapazil neko drugo pozicijo Isusov, ki jo je naskočil s 45 možmi. Ta heroični čin je bil poplačan z ujetjem nadaljnih 120 Rusov. Ostanek nasprotnika je bežal pred malim krdelom naskakovalcev 97-akov. Kakor so izpovedali mnogi ujetniki, sta oba ruska polka štela vsak po 5000 mož, a po boiu sta štela po 30 do 60 mož na stotnijo, kar je dokaz o uničujočem delovanju 97-akov. Nad 800 ranjenih ujetnikov je mogel beležiti polk sam; neštevil-ni mrtvi in ranjeni Rusi so obležali na bojišču. Med temi tudi en major in en kapitan, kakor tudi mnogo drugih ruskih častil i ko vr. Nemala zasluga na bojni pripravljenosti polka gre polkovnemu adjutantu stotniku Reneltu. Ta hrabri častnik je dobil že 26. avgusta v bitki pri Lvovu težko rano po strelu v prsa, kar ga pa ni oviralo, da ne bi bil nadalje vršil svojo službo. Stoji torej že osem mesecev brez presledka na bojišču in njegov ostri pogled, kakor tudi njegove previdne dispozicije so bile za polk ravno v najtežjih časih odločilnega pomena. Ne sme sc zamolčati, da sta pri odbijanju naskokov ena stotnija bataljona poljskih lovcev št. 7 in ena stotnija 3. braiu-bovskega polka hrabro sodelovali in da ste mnogo pripomogli k dosegi zmage. Zc naslednji dan je donesel polku prepoznanje in vse kaže, da bo imel polk Še prilike, da pokaže hrabrost in zvestobo Primorcev in Kranjcev do cesarja in domovine. Dnevi slave primorskega c. In kr. pešpolka št. 91 Izviren dopis z bojišča. Še sta dneva 8. in 9. februarja, dneva pri Kiskuriini, vsem v živem spominu, ko je polk po večurnih zagrizenih bojih proti mnogokrat močnejšemu sovražniku o-svojil važne višine. In že si je zopet tržaški domači polk priboril nov svež lovorov list v zgodovino svoje slave. Potem, ko je več tednov vztrajal na. u-trjenih pozicijah v snegu in ledu — kar je gotovo težka izkušnja za naše južnjake — je dobil polk nalog, naj brezpogojno drži važno višino pri K. Vkljub orjaškim naporom in pomanjkanju na vsem — navstalim deloma radi terena, deloma radi slabega vremena — so se premočni napadi ruskih pehotnih polkov št. 191 in 192 odbijali od šibke, vendar pa trdovratno po 97-akih branjene črte. Komaj 3 in pol stotnije pod poveljstvom stotnika Bude-a, so bile, ki jim je bila poverjena ta važna točka . Azijska Turtija. Spolšno se misli, da je azijska Turčija nekaka raznobarvna mešanica plemen, ver in podnebja, brez zemljepisne celote in brez skupnih vezi, razven vrhovne turške uprave, ki vlada nad vsemi. To na-ziranje je upravičeno le v toliko, v kolikor se upošteva velika raznoličnost narodov, ki žive tamkaj in raznolični običaji in jeziki, ki se jih poslužuje prebivalstvo. Celokupno prebivalstvo azijske Turčije znaša približno 18 milijonov ljudi, med temi 13 inilijoi.ov mohamedanov, 4 milijone kristjanov (Grkov, katolikov, protestantov in Armencev), 200.000 Židov, 150.000 L>ruzov in 170.000 raznih manjišh in manj poznanih sekt. Kakor razvidno, imajo mo-hamedani pretežno večino (75%), toda samih Turkov je vendar samo 8 milijonov, torej so v pretežni manjšini (44.8%). Vrh vsega tega je večji del trgovine in prometa v rokah Grkov in Armencev in priseljenih tujcev, dočim se bavijo mohame-danci v mirnem času skoro izključno s poljedelstvom. Da se bolje spozna azijska Turčija, treba nam je proučiti posamezne važne province, iz katerih je sestavljena, ki pa tvorijo stalno organsko celoto, tako v geografskem kakor tudi etnografskem smislu. Stran TL „VEuERNA EDINOST- št 64, V Trstu, dne 10. aprila l&US > province: Anatolija, Mezopotamija, skc v Ameriko. Hiraniov oče se je najprej loti! v Ameriki poljedelstva in si je tudi napravil žago. da je žnjo žagal les, ki ga je šele moral posekati, da si je niogel Tu Armenija in Sirija, ki tvorijo same po sebi nekako zasebno celoto in se razlikujejo \ rnarsičei Anatolija Čeprav je ta provinca mnogo urediti svoje polje. Pozneje je popolnoma izsrubi!« < d svojega prejšnjega sijaja in bo-j opusti! poljedelstvo in se je bavil samo l/^UU.K, . "J'-S« i w « ___ ____I - „ _ . • • j„|„ Hlrnniit novnfi stva, vendar opaža v t . zadnjem času z žago. ki je dala mlademu Hiramu povod, Živahnejši preobrat v trgovinski in pro- da se je lotil raznih tehničnih poizkusov, metni -meri kar se more največ pripisa- za katere je imel poseben dar m tudi prav ti evropski industriji, ki ie pričela prodira ti tjakaj. Anatolija ima kot azijska pred- posebno veselje. Oče ga je dal nato v uk v majhno to- Mra/a tvrope vse pogoje za ugoden raz- varno za vozove. I oda Hiram m dolgo l f^govine 2c dofco sc izdeluje velik vzdržal t u bel ie v uk k loscarju Danijelu nacrt da bvla'lati ker bi morala iti ta železni- je vsakega dela, ki mu je pnslo pod roke. Sk-t proga Cez strmovite armenske gore. Naenkrat mu je sinilo v glavo, da bi včasih do 150a rAocnui'i ♦ rvl ilro Ha if» nO. armensko planoto in s Tavrom in Anti-tavrom. Na zapadni strani tega prirodnega predzidja se razprostira Mala Azija, jako plodovito in bogato ozemlje, izvzemši maihen del. Na vzhodni strani se dviga armenska planota, s svojimi enoličnimi pašniki in osamljenimi snežnimi vrhovi. Dva najvažnejša prehoda, ki spajata Anatolijo z Armenijo, vodita preko Šivala kainor bi morala iti železniška pro- Napredoval je sčasoma toliko, da je postal inženir v razsvetliavnem zavodu Schny!erjcvem. Pozneje je ustanovil lasten delniški zavod za razsvetljavo. Leta 1881. ie odšel v London, da unovči svoje patente na električnem polju. Iznajdbe so bile — kakor pravi sam — njegova kronična bolezen. Po povrnitvi z Angleškega si je domislil, da bi sestavil avtomatično puško, ki bi oddala več strelov v sekundi. Oprijel se je dela v delav- ca iz Carigrada do perzijskega zaliva in njcj v Hatton Gardenu in ni odnehal, do-preko takozvanih Calajskih vrat. skozi kler ni imel gotovega prvega modela katera so prihajali osvoievalei Anatoliie j strojne puške. v Sirijo in obratno. } O teh novih poizkusih pripoveduje sam: Zemljepisno edinstvo polotoka, ki je s j^Ko so se mi posrečili prvi poizkusi, sem treh strani obdano od morja, na vzhodu delal noč in dan na načrtih, dokler ni bil pa od visokih gora. je izven vsake sum-i načrt puške gotov v vseh podrobnostih, nje. S trgovskega stališča ima Anatolija j Potem sem napravil i dve jako važni aktracijski točki: Smirno in Carigrad, čeprav so železnice, ki jo spajajo s Smirno, v tujih rokah. model, ki je oddajal po deset strelov v sekundi. Ko se je v časopisju objavilo poročilo o tej iznajdbi znanega ameriškega elektrotehnika Mi- Sl u pno prebivalstvo Male Aziie je zna- rama Maxima«, so splošno smatrali puško ša G in pol milijona in sicer 5 in pol s 600 streli v minuti za humbug. Toda po- ntilijona muslimanov, ki so skoro vsi izkusi, ki sem jih izvršil javno, so kmalu turške narodnosti, dočini so ostali ve- prepričali marsikoga, da so časopisi imeli čji del kristjani pravoslavne vere. prav.« Kljub dejstvu, da so v Anatoliii muslimani v ogromni večini, je vendar večji del trgovine in prometa v rokah Grkov in Židov. V zadnjem času se v tem oziru o-brača za Turke nekoliko na bolje. Armenija. Docim je Anatolija, kakor smo že omenili, naseljena pretežno s turškim elementom, se isto ne more reči o Armeniji, kjer vlada v tem pogledu pravi kaos. ker so tamkaj naseljeni tako razno-lični elementi, kakor nikjer drugje v tur- Maxim je razkazoval svojo iznajdbo v več deželah. Nemški cesar mu je rekel baje: — To je puška bodočnosti, nobena druga. Kitajski državnik Litting Cang je bil navdušen za to iznajdbo, toda vprašal ie previdno, koliko stanejo patroni za to puško v minuti. Ko je slišal, da nad 3000 kron. je vzklik- Ija za obdelovanje. Seveda prinesejo vsi ti s seboj tudi nekaj kulture. Z nekim starim kmetom v mojem stanovanju sem se zamogel, ker pač ni Šlo drugače, čisto dobro razgovarjati v angleškem jeziku. Čudno res, da je treba napraviti šele pot čez morje, ako hočemo govoriti s svojimi sodržavljani. Prijazne lovske hišice so sedaj popolnoma zapuščene. Tu so sedaj lovi na mnogo plemenitejšo in višjo divjačino, kakor pa so srne in jeleni. Že dvakrat so prodrli Rusi v dolino Virave. že dvakrat so se morali z velikimi izgubami umakniti nazaj čez karpatske grebene. Za vse te doline so se vršili v zadnjih tednih že jako srditi boji. Ko sem jahal prvikrat mimo vasice Uj-bajne, sem zapazil nedalač od lovske hišice dva križa, ki sta štrlela iz snega — bila sta dva vojaška grobova. In ko smo šli pozneje zopet mimo istega mesta, sem zvedel od gospodarja, kdo sta bila ona dva junaka, ki sta našla svoj zadnji počitek v tej prijazni in tihi dolinici. Bila sta oba dunajska črnovojnika: prvi poročnik, drugi praporščak. Korakala sta na čelu svojih čet iz vasi. Kar se je z vseh strani vsula toča ruskih krogelj, ki je pobila oba mladeniča. Praporščak je obležal na mestu mrtev, dočim so zamogli poročnika še živega spraviti v lovsko hišo. Naslednjega dne pa je poročnik že j>odIegel svojim ranam. Sedai počivata drug poleg drugega, tiho in mirno, daleč od modre Donave. Ob njiju glavah stražijo temne smreke Karpatov, ob niju nogah pa mrmra Virava ono večno in vedno enako pesem, ki jo pojejo in prepevajo tudi drugi potoki. Postavil sem na oba grobova večje lesene križe in zasadil na vsak grob šopek svežih cvetlic, da izka-žem svojima rojakoma, ki sta daleč od svojega rojstnega kraja žrtvovala svojo kri in svoje življenje za domovino, zadnjo čast in jima izrečem zadnji pozdrav. množino koruze, ki jo potrebuje za bu-kovinske Romune, po centrali romunskih narodnih bank. Odposlanstvo se predstavi ministrskemu predsedniku, finačnemu ministru in ministru za javna defa. Romunska vlada je baje pripravljena, da bi ustregla željam bukovinskih Romunov, toda hoče se prepričati prej, ali je odposlanstvo v resnici prišlo le z namenom, da poskrbi za potrebe romunskega prebivalstva, in drugič, ali avstro-ogrska vlada ne bo rekvirirala poslanega žita. Ko vlada dobi ta pojasnila, se dovoli izvoz omenjene množine žita. Kaj je hujskanje proti narodnosti? Zanimivo in zlasti za sedanjo dobo posebno važno razsodbo je izdalo, kakor poročajo »Lidove Noviny« kasacijsko sodišče o razlagi paragrafa 302. kaz. zak., ki govori o hujskanju proti narodnostim. Trgovec B. je v gostilni govoril o Židih, kako vrše vojaško službo in druge stvari. Zato je bil tožen pred okrajnim sodiščem v Ogrskem Gradišču in ko sta dva Žida kot priči potrdila razžalitev, je bil obsojen zaradi pregreška v smislu paragrafa 302. kaz. zak. Proti tej obsodbi je bila podana ničnostna pritožba, v kateri se ie izvajalo, da za obsodbo ne zadostuje samo ugotovitev. da je bil izrek, sam po sebi sovražen. izrečen javno in tako. da ga je več ljudi moglo slučajno slišati, temveč je treba ugotoviti, da je toženec imel namen, da bi druge osebe v resnici nahuj-skal proti drugi narodnosti. Temu nagonu je pritrdilo tudi kasacijsko sodišče in je v svoji razsodbi z 2. dne marca L 1915. navedlo izrecno, da je treba zavzeti stališče glede vprašanja, ali je nameraval storilec nahujskati osebe, navzoče pri omenjenem izreku, k sovraštvu proti Židom in tako vplivati na njihovo voljo. — »Tako je jasno« — dostavljajo »Lidovć Noviny* — »da ni vsak izrek, ki se izreče v gostilni proti drugi narodnosti, že sam po sebi pregrešek.« Dr. PEČNIK Dr. PfcTSCHNKia TRST, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (spiošne} bolezni 8 — 9 in 2 — i in specijalist za ko2oe in vodne (spolne) bolezni: tli*—1 in 7— nil prestrašeno: —--------------* , . ■ . . — Za Kitajsko strelja ta puška preveč škem imperiju. In tudi priroda sama je ^^ jako raznolična. Perzijski šali pa je hotel »strojček« kar Vztočni del te province smo opisali, ko vzeti s eboj tCKja Maxim mu je pojasnil, smo govorili o Anatoliii. Na severu se dviga Armenija sksoro navpično nad Crnim morjem, na severovzhodu meji na rusko Armenijo, na vzhodu na Perzijo, na jugu pa se spušča naglo proti inezopotamski nižini in okolici Alepa. kjer se pričenjajo velike pustinje, ki se raztezajo do Indijskega oceana in do središča Afrike. Na jugu ni skoro nobenih dovoznih poti: le par konjskih stez spaia prebivalce s prebivalci, ki žive v ravninah. Na jugovzhodu te planine se razprostira takozvana Mala Armenija do zaliva Aleksandreta. da puška ni njegova last, temveč akcijske družbe in da potemtakem nima pravice, da bi odločeval o njej 0 dolini Virave. »Neuc Freic Presse« objavlja sledeči opis doline reke Virave, kjer se vrše sedaj že par tednov srditi boji, ki ga je spisal ulanski nadporočnik dr. Blasel: Gozdnati Karpati, za katere se vrše že več mesecev srditi boji, so ljubko, dunajskemu gozdu podobno gričevje, ki se ogrske nižine do 1000 m vi-obsežnih gozdovih sc nahajajo iz-------------o—---------„ . i v i sina. svišča, v katerih kar mrgoli dini oziru še velike važnosti. Na 1 vjačine. Tuintam se najde kako ljubko hi- Nasproti polotoka Cipra je jako udob- i ]7 no pristanišče za ladje, z imenom Jumur- j soko y obse; t; !ik, ki bi zamoglo postati sčasoma v pro- vrstna jovišo ■Milnem oziru šc velike važnosti. Na CHvjačine. Tuinuun ..ojul iv^^ nem morju je n;.sto Samsun prirodno ste- šica ki pa njkakor ne odgovarja običaj-čišče rudarskih produktov iz vilajeta bi- j nemu mjijeju pokrajine. To so predvsem Pravo statistiko prebivalstva, ki prebiva po teh krajih, je zelo težko sestaviti, ker 51 niso izvedeni popisi, ki bi zainogli ISkodove gozdarske hiše. Mnogo izmed teh prijaznih stavb je sedaj praznih, nekatere so Rusi popolnoma opustošili. Ena najlepših izmed številnih prečnih rn-■ ■ * ' — ' ......... y- ° ena najiepMii usnicu sicviuhii ritunu dati natančen popis prebivalstva. 1 o sta- d(),:n v Karpatih je dolina reke Virave, v tističnih podatkih, ki so še precej nedo- ■ katere sredini teče le majhen potok, ki pa ----------- . . . , . , katere sredini teče Ie majhen potok, ki pa stopni. čeprav niso uradno potrjeni, šteje- dobi Q priliki hudournikov in za časa ta-jo Turki in asimilirano prebivalstvo, K ur- janja snega prav prijetne oblike. Cela di in razna ostala plemena približno 4 mi- vrsta Vasi se nahaja v dolini, ki imajo na lij-ne dirš; pravoslavnih, nestorijancev, ZUnaj vse isti značaj rusinske karpatske karolikov. grcgonjancev, protestantov m|vasi: s s!anio krite kočc prjproste vrste, hcbrejcev je poi Jrug milijon, skupno to-; 2 erso 0bo kot stanovališče in hlevom. Cere j 5 m pol milijona prebivalstva. } trtjno prostora sobe zavzema ognjišče, Gotov del Armencev se bavi s prome- s]uži obenem za peko in na katerem se t« ; i s trgovino m tudi bančnimi |»odjetji. kuha še pri odprtem ognju. Na stenah vise I iob- i financijer ji in spretni špekulanti niso v velikih množinah poslikani krožniki in nit aka redkost med njimi. Muslimani vlSvete podobe, v še iyostih kotih stoji po Armeniii se razlikujejo torej od svojih ena visoka postelja, poleg pa gugalnica v sorodnih plemen v Anatoliji v tem, da so ;0Mikj zibelke, pritrjena na plafondu, v se vsaj nekoliko poprijeli šj>ekulativnega kateri se ziblje male otročiče — in teh je di?'ia Armencev in Grkov. Vendar pa se po kmečkih hišah precejšnje število — veČina njih bavi s poljedelstvom in živi- I notri do stropa. na primitivenj Kmeticam je vporaba kolovrata še nepo------- . znana in predejo z ročnimi iglami. Preostalih Armencev je dosti raztresenih Ulica obstoji iz dolge palice s podnožni-po ».vetu, približno 1.200.1HH) duš. Ti žive kom. na katerem sede. Močnejše vrvce si v Evropi v ruski Armeniji, Perziji in v —- -»--»- - •--------~ * ' - J- Sličice iz volne. V bombardiranem Belgradu. Poročevalec lista „Corriere della Sera11 opisuje svoje vtiske v sedanjem Belgradu in pravi, da se je srbsko glavno mesto nekoliko oddehnilo; prebivalstvo je gojilo upanje, da bo mir, ki je trajal dvajset dni, potrajal tudi še dalje. Toda to upanje je splavalo po vodi in bom-bardiianje se je začelo iznova. Na dan vozi med Belgradom in Nišem po en sam vlak Če bi se pretrgala ta zveza, bi bil Bel-grad popolnoma izoliran. Toda vlak ne more v Belgrad, kajti kolodvor je razdejan. In če bi tudi popravili kolodvor, bi bilo to delo zastonj, kajti železnica gre ob Savi in tvori dober cilj za avstrijske topove na drugem bregu Save. Zato se vlak ustavlja v Topči-deru, 5 kilometrov od Befgrada, priljubljenem letovišču s starim parkom in kraljevim letoviščnim gradičem. Vlak, ki prihaja iz Niša, privaža vojake, ki s prtljago in v kmetski obleki gredo na fronto. Voznega reda ni in na oddaljenih postajah stoji vlak po cele ure. Toda za Srbijo je tudi tak vlak koristen, kajti v deželi ni premoga in potrebne zaloge premoga se morajo dobavljati iz Rusije in Anglije. V Topčideru čujemo grmenje topov. Pred kolodvorom je vse sama velikanska luža, vojaštvo in b tke so razrile ulice, potem so prišle močne plohe in vsa zemlja je poplavljena. Te plohe so bile najboljše zaveznice Srbov in zaradi njih ni mogla avstrijska armada ničesar napraviti v brezdanjem blatu. Avtomobil, par voz, v katere so vpreženi voli, to so prometna sredstva za potnike med Topčiderom in Belgradom. Po tem so tudi cene: kravji pastir, ki je postal kočijaž, zahteva po S dinarjev za osebo. Taka pot ob gromenju topov, kjer se granate razletavajo čisto blizu, je posebno za dame samoposebi umevno težavna. Okoli Belgrada so razstreljena vsa poslopja, tvornice, hiše, hlevi, skednji v obsegu dveh kilometrov, kolodvor je popolnoma razrušen. Tudi od vladne tobačne tvornice^ in ve'ikih skladišč je videti le razvaline. Šrapneli se razletavajo tudi na Te-raziji, najlepši cesti belgrajski, in prebivalstvo beži na revnih kolih, v katera so upreženi voli. Ivan Krie Trst, Plazza S. Giovanni 1 kuhinjskih in kictrskih potreb* AtllOfJ« od lasa in pUtenin, ikafoT no rejo, način.I seveda še vedno Kavkazu. V teh krajih se razlikujejo pred-\ >em pn veri: večji del so gregorijanci, potem pravoslavni in muslimani, protestanti in katoliki. V zadnjem času se opaža zlasti znaten prirastek protestantskega veronrpovedania. kar je pripisovati fjjolj znatnemu vplivu in agitaciji nemškega in angleškega elementa. Strojna puška. Gotovo ie primerno v sedanjem času, da se spominjamo iznajditelja strojne puške. Hirama S. Maiima. Maxim izhaja iz stare francoske huge-notske rodbine, ki se je v 18, stoletju vrte z dlanjo in iz surovih niti delajo domači tkalci še bolj surovo blago. Mila tamkaj ne poznajo. Perilo perejo domačini tudi ob najhujšem mrazu s tolčenjem. Dan poprej je posu je jo s pepelom. 2ito se zmelje s pomočjo dveh kamnov; skratka: še vse tako, kakor je bila navada in kakor so živeli v sreanjem veku. Še nekaj moram omeniti: Nisem našel skoro nobene hiše, kjer bi bilo manj kakor sedem otrok. Pri karpatskih prebivalcih torej o kakem nazadovanju porodov ne more biti niti govora. Po vseh krajih spominja mnogo tudi na — Ameriko, ker so bili že večina vsi moški onstran morja. Tamkaj ostanejo običajno tako dolgo, dokler si prihranijo ■ IVI ^ni/ I fj ■ ■ ' • * — «— . in«' ' " * »w J tjl J»I« ""MJ'/ vs!ed pregai janja Huger«o!ov fprmestan- toliko, da si zamrejo pri povratku v borno tov) na Fraicoskem, preselila iz Franco-! domačijo zgraditi kočo in kupiti nekaj po- Rožne politične vesti Položa) v Bukovini. »Bukarester Tag-blatt« poroča: V petek zvečer je iz Bur-dujenija prispelo v Bukarešt odposlanstvo, v katerem se nahajajo deželni poslanci Cuparcncu, Serbu in Tzurcanu ter gospodje Grigorcea, Adrijan Borca, Mane-scu in Burlea kot zastopniki velikega in malega posestva v Bukovini. Gospodje so na shodu, ki se je vršil pred nekaj dnevi v Dorni in so se ga udeležili zastopniki okoli 100 rumunskih kooperativnih zadrug v Bukovini, dobili nalog, naj odpotujejo v Bukarešt, da izroče spomenico rumunski vladi. V tej spomenici se pojasnjuje nesrečni gospodarski položaj romunskega prebivalstva v Bukovini in zahteva podpora za zboljšanje tega položaja. Neki član odposlanstva se je izrazil napram nekemu časnikarju tako-le: »Naše potovanje v Bukarešt nima ničesar opraviti s politiko. Mi smo zastopniki zveze romunskih kooperativnih zadrug v Bukovini in bomo prosili romunsko vlado, da bi nas podpirala, da ublažimo pomanjkanje živil, ki ga trpe Romuni. Kupiti hočemo tisoč vagonov koruze in kakih sto vagonov pšenice, ki se prodajo romunskim kooperativnim zadrugam in ki naj tako obvarujejo prebivalstvo izkoriščanja, ki se izvaja na njegove stroške.« Ker so cene, po katerih se danes prodaja koruza, zelo visoke, bodo odposlanci prosili romunskega finančnega ministra, da jim spregleda izvozno carino 500 frankov za vagon. V tem slučaju nakupi odposlanstvo vso vreat, iebror in kad, todčekoT, redet, »it in ierbasev in metel to btroko ter mnogo bsakoTretoik koše7, ierbasev in metel dragih ▼ to btroko spadaj o Aih predmetov. svojo trgovino m kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, aeinlje emaila, kositvja ali cinka nadalje pas&mantorje, kletke itd. Za gostiln&age pipe, kroglje, Be^lje in stekleno poseda za vino, riesKcstcacs m^iAtbi imiiasss Točne ure prodaja l "gnilih f^ilS^r Umetno-fofošriinčnl atelje Trst. unca de! Rivo it. bi (pritličje) Trst XXXI Izvršuje vs;tko fotograJično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsaki »vrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOOftAFIJE »: Kadi udobnosti £Osp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj nrefta po najzmeiuejših cenah. ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ »Trst, ul. del Rivo štev. 42. iuah sinomč Trst uilca Belvedtre 49 : TRGOVINA USNJA s v teh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov izde-lovalnifo /.gornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: podpet-111 nik „PALMA" 11 ! ZDRAVNIK Hed. Dr. Karol Perničič ordinira od 1t-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Edina primorska tuvirna dvokole« „TRIBUNA" Gorica,TriaSka ul. 2S prej pivovarni Oorlup). Zaloga Jvokoles šivalnih in kmetljiskli strojev.gra-niofonov.orkestron. itd. F. BATJSL Oorica, Stolnu ul. 2—4 Plačuje te na obroke. Cen Iki Iranko. najuglednejša in najstarejša prodajatnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulicc S. Nicolo) Velika izbera verižic, zlatih* srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste 1. t. d. Ustanovljena 1.1N9. m i e« 11 opiiigaaiiaoe^ Zaloga dalmatinskega ulna s lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu B Filip Ivanišević j ulico Torre bitnica 18, Telefon 14-05 g Proi.laja na drobno in na debelo. _ Gostilna-Buffet v ul. Nuova 5t. 9, v ka- g ^^ teri toči svoja vina prve vrste. ^^ Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev fn razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delte Accgue It- 6 (Nasproti Caffč Central«). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer* tnih italijanskih in avstro-egrskih vin. Burdeaus, Burgunder, renskih vin, Mesetla in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko. Razprodaja od po9 litra naprej li u — sm^T p i^I Mi Mjlfji lil [jji!!:: IliiiHII fjj 11 TeM. tl-57 TftJT Met li}} aL sv. FrantBRfl As. ZO i Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pi*f proste m ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: is r £ r i | j Dnevnik „Edinost" u Trstu ie izdal in zalo2il naslednje kDjige; 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI OROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Uustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni. i\ P. — Cena bO vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostu jevskij. Poslovenil R. K. — Cen. K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ks:i ver Sandor-Gjalski. Prevel P. Orel Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iL J8. stoletja. Napisal L E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. ^ , _ 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. _ L-i ur ii milija—Bi"1 »lira Odlikovana pekama in sladščičarna Josip Semollc, Trst ulica Istituto štv. 5 OdlikBfm 12tato kolajno iB taslfic iiplona aa razstari ? Fitea« Peče Fe fia in aavaden kruli trikrat na dao. Izbera sladčic, vina v steklenicah, pvepećencev ibi cotfui) konfekturo itd. Sprejema narofila *a poroke in krste 8er vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE. Specijalfet t*. wfl(tt % V* cerkvijo Sv. Ajitoca novega o Sprejema od 12. do Ju ud 6 do 7 ženske od 5 do fi pop&ldne.