105. številka. Trst, v petek dne 15. aprila 1904 ^ Tečaj XXIX Izhaja tmak dan I idi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. J**time2ne Stevllkg se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) * mnogih tobakarnah v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ctlji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeatu itd. Oglase ln naročbe sprejema uprava lista „Edinost", tiloa Molin piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. ccc^ TELEFON Stv. 870. coc^^sc Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 sten, 3 mesece 6 krom Na naročbe brez doposlane naročnine so apiava ne orr» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefratk«vtB« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciU lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 13 PoStno-hranilmeni ruSmi st. Mlmmli Toma. (Brzojavne vesti.) Najnovejši napad na Port Artur. LONDON 14. »Times« je prejela včeraj od svojega dopisnika, ki se je nahajal na nekem parniku v obližju Port Arturja sledeče poročilo : Ob 4. ari in pol zjutraj sem videl japoasko eskadro, v tej tudi vojni ladiji »Kasuga« in »Nisin«, ki sta prvič prišli na bojišče, pluli proti Port Arturju. Ko smo se približali Port Arturju smo naleteli tam na C japonskih križarjev ki so imele na vse zgodaj zaslanjati napad Jjtorpedovk na Port Artur. OklopojaČe, med temi »Kasuga« in »Nisn« bo se približale predgorju za G milj. Ob 10. uri 20 minut predpoludne so pričele obrežne'bater, je neredno streljati Trikrat so plule japonske vojne ladije pod'povelj-stvem admirala Togo v p>lukrogu z 18 vo zali brzine ob ruski poziciji, dočim so RuBi le po malo streljal1. Opoludne se je vrnil admiral Tega, jki je navidezno hotel izvesti prej demonstracijo nego bombardiranje, brez znatne škode in ne da bi porabil mnogo municije. Vstevsi torpedovke je bilo danes pred Port Arturjem 40 japonskih ladij. Rešitev moštva z oklopnjače >Pe tropavlo vsk«. PETROGRAD 14. Veliki knez Ciril in drugi preživeli z oklopnjače »Petropavlovsk« bo bili po dogodivši se eksploziji najprej sprejeti v čolne, ki so jih poslale na pomoč druge vojne ladije ter potem preneseni na te poslednje. Veliki knez je bil ranjen od kosa ladje ki se je razletela, njegovo stanje se je po-alaMalo. PKTROGRAD 14 Danes je l ila zahvalna služba božja za rešitev velikega kneza Cirila. Za žrtve oklopnjače »Petropavlovsk« so se vršile pa svečane zadušnice. Poročilo kneza Uhtomakega. PETROGRAD 14. (Uradno.) Današnja brzojavka kontreadmirala kneza Uhtomskega na carja Nikolaja se glasi : Medtem ko je včeraj zjutraj ob 10. uri manevrirala eska-dra v pristanu portirturjkem v očigled japonskemu brodovju, ki se je bližalo, je za dela oklopnjača »Pttropavl >vskc, na kateri je bil admiral Makarov, na podmorsko mino, ki je razletela. Oklopnjača se je pogreznila, admiral in njegov štab so utonili. Rešeni so bili veliki knez Ciril Vladimirovič, povelj nik »Petropavlovskega« kapitan Jakovlev, 5 častnikov in 52 mornarjev. Torpedovka » Bezstrašni«, ki je šla po noči na rekogno sciranje, se je valed goste megle oddaljila od eskadre, je prišla med japonske torpedovke ter bila uničena, 5 mož se je rešilo. Po ka- tastrofi »Petropavlovskega« sem jaz prevzel poveljn-stvo nad brodovjem. Medtem ko je eskadra manevrirala, je zadela neka torpe dovka ob bok oklopnjačo »Pobjeda«, ki Be je na to umaknila v pristanišče. Ubit oziroma ranjen ni bil nihče. Vtis v Tokiju TOKIO 14. Vre«t o najnovejšem napadu admirala Togo na Port Artur in o poginu ruske oklopnjače »Petrcpavlovsk« ee je zveJela danes zjutraj ob 8. uri po neki privatni brzojavki ter je provzročila v uradn h krogih veliko zadovtljnost. Obžalovali so pa vsi smrt hrabrega ruskega admirala Maka-rova, katerega so Japonci visoko Čislali. Zlasti so občudovali način, kako je po prvem napadu na Port Artur vzpostavil v prejšnji stan zopet ruako brodovje ter vodil neednaki boj. Sočutje Francoske. PARIZ 14. Predsednik L mbet je takoj po prejeti vesti o katastrofi oklopnjače »Petropavlovsk« brzojavil carju Nikolaju ter mu izrazil najiskrenejše sočutje Francoske, njenega predsednika in vlade povodom nesreče, ki je zadela ruski narod in rusko mornarico. Minister za zunanje stvari Del-casee Be je podal osebno na rusko poslaništvo, kjer je izrazil poslaniku Nelidovu svoje sožal je. Poročilo admirala Uriu TOKIO 14. (Reuterjev biro). Admiral Uriu je poroča! v kratki brzojavki da je eskadra admirala Togo v sredo zjutraj napala rusko oklopnjačo in uničevalko tDrpedovk ter jih peškodovala. Japonc so imeli samo 1 ranjenca. Pričakuje ee podrobnosti. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 14. V današnji seji bo ministri odgovarjali na razne interpelacije krajevne naravi. Koncem Bfje je utemeljeval posl. Bernath svojo interpelacijo glede vinske klavzule, na katero bo jutri odgovoril mini-sterski predsednik ter je stavil Bledeča vprašanja : Je li povodom StBtanka v Opatiji in o priliki posvetovanj z italijanskim senatorjem Miraglia prišlo do kakega sporazum ljenja glede na vinsko klavzulo ; kakšao stališče zavzema vlada nasproti vinski klavzuli ; se li še vedno drži carinarskega postavka 20 zlatih goldinarjev ; hoče li vlada odpovedati italijansko trgovinsko pogodbo, ki je za ogrske vinogradnike škodljiva ter skleniti z Italijo novo pogodbo, ki bo vnrovala koristi Ogrske. Brzojavne Vesti. Ministerska posvetovanja. DUNAJ 14. »Fremdenblatt« poroča : Jutri prično v Budimpešti ministerska posve- PODLISTEK. t3 Teodora. Poveat Hrvatski spisal Erpenlj Kamičie, prevel J. S. Drugi del. IV. — Vstani Teodora ! Da, prav imaš, da niaem.....ne, ne, ne bi bil vzel revolverja. — Hvala ti, dragi oče! — je izustila Teodora radostno in mu poljubila roko, dodavši hitro: »Obljubi m*", cče, da se boš izogibal vina!« — Pustite me na miru ! — se je otrese 1 oče. — Prosim te ... . — Dete ne eme tako govoriti se svojim očetom. Jaz vem, kaj delam. Pueti me . . . . — Sne, dragi oče. Prosim te, obljubi mi!... Njen glas je zvenel tužno. Klečala je pred cčetom, položila svoje roke na njegova praa in gledala mu v oči prosečim pogledom, neizrečeno milim. Na to ee je začul iz hiše klic: »Teodora !« Oče in hči sta vstala naglo in se pogledala presenečeno. Na pragu vrat, ki so vodila na vrt, je stal Rikardo Laris. Hip poprej se je bil pripeljal (na Banjo, da zaprosi tasta za onih pet tiBoč goldinarjev. Tast mu jih je bil na pol obljubil, a njemu jih je bilo silno potreba. Laris se je sam pripeljal na Banjo. — Dragi oče, prosim te, rotim te, ostani tu ! — je rekla Teodora naglo, ko je videla njegov obraz, na katerem se je izražal grozen srd, ki mu je zavrel hkratu. Teodora je pohitela proti hiš . LariB jej je prišel nasproti nekoliko korakov in se jej je poklanjal že od daleč, ali naenkrat je obstal na mestu kakor prikovan. Tak je bil nje pogled. — Je-li prišla z vami tudi Lucija ? — Ni. Kaj ti je ? Zakaj mi praviš »VI« 7 — Idite od tu ! Takoj ! — Takoj ? — je osupnil Laris. — Moj cče ve vse, vse ! — Vse ... ? Laris je prebledel in pogledal na vrh tovanja o skupnem proračunu. Ministri, Ki se udeleže ttga posvetovanja, pojdejo danes v Budimpešto. Na posvetovanju bo določen tudi rok za zasedanje delegacij. Kakor se sliši, odpotuje državni finančni minister po dovršenih konferencah v Bosno in Hercegovino. Državno- in deželnozborska volitev. LINC 14. Trgovinska in obrtna zbornica je izvolila na današnji dopolnilni volitvi z 20 od 32 oddanih glasov državnim in deželnim poslancem provizoričnega predsednika zbornice , cesarskega svetnika Ladovika Christa. Ministra v Budimpešti. DUNAJ 14. Minister za zunanje stvari in minister a lattre gref Khuen Hedervary sta odpotovala v Budimpešto. t Kardinal Celeaia. PALERMO 14. Kardinal Cilesia je umrl. Preklicana vest. PRAGA 14. »Prager Abendblatt« pišs Vest, ki so jo nekateri listi posneli po »šu mavanu« o mobilizaciji 8. in deloma 9. vojnega zbora, je glasom potrdil, ki smo jih prejeli od poklicane strani, neosnovana. Polkovnik Marckand. PARIZ 14. Nacionalistični član občinskega sveta Merev je priobčil polkovniku Marchandu, da mu hoče odstopiti svoj ob* činski mandat v IX. parižkem okraju. PARIZ 14. »Libre Parole« opaža, da bo Mareband gotovo izvoljen predsednikom občinskega sveta, ako vsprejme ponudbo občinskega svetnika Merey ja. Pomen te objave je poveem umeven. Kralj Alfonz na potovanja. REUS 14. Kralj Alfonz je dospel semkaj. Mesto je v zastavah. Cesar Viljem t Siciliji. SIRAKUZA 14. CeBar Viljem si je ogledal danes sem došlo jahto Vanderbiltovo »Northstar« ter je bil na krovu sprejet od družine Vanderbilt. Cesar je ostal na ladiji skoraj eno uro. Jutri priredi Vanderbilt deženć na čast cesarju na krovu svoje jahte. Nezgoda pri pomorskih vajah. WASHINTON 14. Glasom brzojavke katero je prejel iz Pensakole (Florida) mornarici urad, se je razpoSil na vojni ladiji »Misouri« med strelnimi vajami velik top, pri čemur je bilo ubitih 26 oseb. PORTSMOUTH 14. Včeraj zvečer so Bi vršile v tukajšnjem pristanišču pomorske vaje na čast pruskemu princu Henriku. Torpedovke so hotele izvršiti pričinjeni napad na Portsmouth ter so poskušale priti v luko izognivši se svetlobi električnih reflektorjev, pri čemur je pa uničevalka torpedovk vrta, kjer se je sprehajal njegov tast, razjarjen kakor lev. — Pojte takoj ! Ubil bi vas. Pojte 1 — mu je zapovedala deklica strogo, ga prijela za rame in ga obrnila ter ga pahnila proti hiši. Ko je bil na pragu, se je obrnil ter zopet pogledal na vrh vrta. Oči so se mu za-Bvetile divie. Njegov pogled se je vjel na to s Teodori ni m. Dva, tri hipe sta se gledala oetro, nepremično. Laris se je obrnil, odhajal na hodnik, šel po stopnicah doli in malo kasneje se je vozil proti Reki. V. Pričetkom oktobra se je dal DakiV na delo. V prizemlju njegove hiše, desno v veži kjer je bil uhod s ceste, bili sta dve sobi, ki pa sta imeli samo ena vrata, v vežo. Deset korakov globlje v hiši tudi na desno, bile so stopnjice, ki so vodile v prvo nadstropje, na hodnik. Dakić je v teh dveh sobah priredil prodajalnico. Prva, ena poleg ceete, je bila veča in svetleja od one, ki je bila bliže vrta. I Ko je bil popravljen pod, prirejeno okence »Teacer« naletela na suho. Mrtev ni baje nihče, »Teacer« utegne pa biti zgubljeD. Na stotine gledalcev je videlo nezgodo, ki je provzročila veliko vzrujanost. Admiral John Fisher se je podal takoj na lice nesreča. \VASHTNGTON 14. Po novejših vesteh iz Pensacola je zgubilo pri eksploziji na »Missouriju« 29 mož. Nezgoda se je dogodila opoludne. PORTSMONTH 14. Uničevalka torpedov »Teacer« je bila zopet vzdignjena s proda. Angležka ekspedicija r Tibet. LONDON 14. Glasom poročila, ki ga imajo »Times« iz Gyangse, so ee poskušali 8. t. m. Tibetanci zopet v neki soteski upreti prodiranju angležke ekspedicije. Topovi Ti-betaneev na hribih so morali vtihniti, na to so pijonirji izsilili prehod. Sovražnik je imel 200 mrtvih, Angleži so pa imeli samo 10 lahkorapjenih. LONDON 14. Spodnja zbornica je sprejela resolucijo Bodrich, v kateri se vlada pooblašča, da zamore radi tibetanskih homatij uporabiti indijske čete izven indijskih mej. Tekom debate je izjavil Balfour, da ne na-meruje Anglija pri poj iti ,Ti beta. LONDON 14. Ta pripojitev bi pomenila nesrečo za Indijo in Angležko. Za Indijo bila bi pa velika nevarnost, ako bi prišel Tibet pod upliv kake druge evropske velesile kakor pa Angleško, ki hoče ohraniti tukaj Btatus quo. Finecijelni spor Hrvatske z Ogrsko. Hrvatski spis. F. Miiobar. — Priredil 0. F. III. Kadar je leta 1867. razpala monarhija v dve državni polovici, nastala so pogajanja, v koliko ima prispevati vsaka polovica za skupne potrebe (dvor, skupna vojska, poslaništva in konzulati itd.) Ogri so predložili, da se na temelju zaključnih računov od 1. 1860.—65. ustanovi kvota za b ,doče prispevanje. Doprinos Ogrske se je izračunil na 304,275.288 gld., a za Hrvatsko 13,132.164 gld. Avstrijski odbor je izračunil, da bi Hrvatska do-prinašala 3.58°/0 ; Ogrski odbor pa je izračunil za Hrvatsko 4.14°/0. Ta razlika je za Hrvatsko jako nesrečna, ker po isti se je odtrgala »gospodarska moč«, ki je imela biti v podlago bodočemu doprinašanju. V pogajanju z Avstrijo so se Ogri pokazali prave mojstre, in da ni bilo Beust-a, ki je silil, da se stvar dovede do zaključka, bi se bila morala Avstrija še dolgo natezati. Občno mnenje je, da so Madjari jako dobro izišli iz pogajanja z Avstrijo. Ko Be je Ogrska pogodila z Avstrijo, tedaj je prešla na pogajanja s Hrvatsko in v manji sobi, napravljene police, zidovi pobeljeni in osušeni — začel je Daki<5 kupovati »mešano robo« pak je do Božiča napolnil svojo prodajalnico, prvo sobo. Druga, ona manjša, bila je skladišče. Na tem opravilu se je umiril nekoliko. Ni imel več časa, da bi vedno mislil na vsa ono, kar seje bilo dogodilo v njegovi rodbini. Teodori je bilo drago, ko je pripovedoval, koliko vreč sladkorja in kave pride iz Trsta. Ona mu je pomagala v prodajalni, metala Btvari na police, kakor je hotel oče. Dakić se ni nikoli maknil z hiše, ne na sprehod, ne v cerkev, nikamor ! Cele dneve je bil v prodajalni, tehtal, pisal pisma, računal. Oknice v mali sobi je bil prebil zidar Sandro Bernara, ki je bil še na Banji. Popravljal je nekaj v Larisevi h ši do polovice oktobra ; delal je po dve tri ure na dan, ostali čas pa je posedal v krčmi. Ijaris ni imel denarja, da bi dovršil hišo, za to je Sandro okna njegove h še zaprl z deskami, da ni naletal vanjo dež, ki ga je jug gnal ravno v pročelje. Ko je Sandro z vršil to opravilo, delal je nekoliko dni pri Dakiću in je potem odišel na Reko. (Pride še.) takoj je povišala kvoto od 3.58°/© (katero je je bila ona izračunala na 4.14°/0) na 6.44°/0. Hrvatska je privolila v to in tako je že od prvega dne dalje plačevala za skupne potrebe fcKoraj 8» jedenkra: toliko, nego je bila do ž na. Leta 1^72. je hrvatski kraljevinski odbor uvidel, da bi bila Hrvatska morala plačevati za saupne potrebe 1. 1868 — 1872 prav za prav sam 3.6%. (Vrbanić : Osvit na fioan-cijeinu nagodbu.) Kasneje se je to kvoto višalo. Na videz je tudi v letib 1875 — *0 o-tala ista, faktično pa je biia viša vsaj za 2°/°. Evo, zakaj ? V to razdobje pada kaj čuden dogodek pravnega značaja : Ogrska pobira dohodke Reke (okoli 2>0.00»> gld.) in takozvane »krajiške provf nte« (okoli 81.r>.000 gU, v vsem 1,095.000 gld., ali dobro četrtino dohodkov Hrvatske ; in to celih osem let poleg popolne kvote 6.44°/0- Po osemletnem pobiranju teh zviškov dovolila je Ogrska, da se kvota zniža na 5 57°/0. orožja, marveč je zabeležiti nov dokaz trajne sposobnosti ruskega brodovja. Kako je prišlo ? Kako se je dogodila grozna nesreča ? Ruske straže so signalizirale, da je na vidiku del Bovražnega brodovja. Makarov je nemudoma odplul se svojimi la-dijami iz notranjega pristanišča na odprto morje in je preganjal ta sovražni oddelek. Toda kmalu Be je združilo vse japonsko bro-dovje in moder ukrep admirala Makarova je bil, da ni hotel izpostaviti svoje eskadre toliki premoči sovražnega brodovja. Ruske la-dije so nenadlegovane plule nazaj proti notranjemu pristanišču. O tem pajeladija »Petropavlovsk«, na kateri se je nahajal Makarov s svojim pobočnikom, velikim knezom Cirilom, naletela na podmorsko mino, ki se je razstrelila, vsled česar se je ladija jela pota-plati z neverjetno naglic:). Sedaj je vprašanje : kdo je položil to mino? Ali Japoaci, ali Risi sami ? Verjetneje je to poslednje. Sedaj je zopet vprašanje : so Od leta 1M9. pa do danes plačuje Hrvateka ali Rusi niso vedeli, kam so položili mtne t visoko kvotL> od 7.93°/® poleg tega, da je v Znano je, da so v zadnjem času razsajale v zadnj.h Časih izgubila tudi d hodek od potro- tamkajšnjem morju velike nevihte in ni iz- šari ne 1 užitnine). ključtno, da je vsled teh neviht razburkano Po nagodbi plača Hrvatska od svojega vodovje, oz n ma bo podmorske struje depla- čistega ^nhoda 56°/»» da tako zadosti 7.93"/0 ciraie, to je, zanesle mimo na drugo mesto, skupnih strt škov. To je precajšnja svota, ako dežela upo- kjer je niBO Rusi mogli slutiti. Povsem izključeno pa tudi ni, da je ta mina ostala v dejo vojno pravo. Vse trgovinske ladije odplule ; parobrodna društva ao javila svojim agentom, da ne odpošljejo več ladij. Mestne ulice so po noči nerazivetljene, vsako gibanje na reki je v nočnem času prepovedano. Primera med ruskimi in japonskimi vojnimi silami. Neki general je primerjal v nekem listu število vojnih čet v sedanji vojni z onim v turški vojni. Takrat je roorala Rusija takoj v začetku postaviti v boj 547.000 mož, katero število je naraslo na 873.000 mož. V rusko-turški vojni je padlo 17.870 mož, 06 000 jih je bilo pa ranjenih. Z oz rom na to, da Ja ponci ne morejo postaviti v boj več nego 300.000 mož, ni treba tudi Rusiji postaviti nasproti večcga števila. V rusko-turški vojni pa tudi zdravstvena oskrba ni bila koa svoji nalogi ; tako je mnogo vojakov vzelo konec; 88.000 jih je umrlo v lazaretih, največ na epidemičnih boleznih. A sedaj ima pa Rusija izvrstno urejene svoje zdravstvene razmere. Vedenje Kitajske in japonski vpliv. Berolinskemu »Tageblattu« poročajo iz Šangaja, da je nevtralnost Kitajske zelo sumljiva. Kitajska je osnovala tri divizije vojnih bilo nezadovoljstva v narodu, ali obsojamo, da se govorniki »čistih« dajajo zavajati v to, da z odra doli propovedujejo strankarstvo, kar je ozlovoljeni narod še bolj razpalilo. Postopanje »čistih« v Samoboru je pokazalo, da niso sposobni za delovanje v javnem življenju. Kajti, kdor ee svojim delom ne do-seza druzega, nego da izzivlja zmešnjave, škandale, terorizem in nasilje, kakor to dela neprestano že dve leti stranka, ki se imenuje »Čisto« — potem je jasno, da ta stranka nima političnega raisona. Samo žalostno znamenje je, da je v nas še ljudij, ki ee ne sramujejo biti Členi take stranke. »Čisti« so pokazali, da v njih ni ne politične razsodnosti ne politične vesti. »Obrana« konstatuje, da se ni od strani stranke prava ni eden niti z eno besedo dotaknil strankarskih prepirov in nikakor žalil strankarske občutljivosti. Nasprotno pa so trije govorniki »čistih« govorili izključno strankarski. In s tem so na infernalen način dosegli, kar ao hoteli doseči. Dnevne novice. Seja odbora političnega društva »Etli- A 11 V A • JI "K » bO I iM J V VOUU v U4i* * v» • » »"«J w w WJ * " ' čet. Dve diviziji »ti pomaknjeni proti mand- noet« se bo vršila v soboto dne 16. t. m. I t i-k . . • ____*__T__: ™ „O l" --------1 J V .... , • • rr»- ■ • ! 0K 8 uri zvečer. Z ozirom na bodoče mestne žurski meji; prva ee nahaja v smeri Tientsin- OD uri " rablja čez polovico lastnih dohodkov za skupne morju od tedaj, ko so se potopile one 4 japonske potreba. A pri tem trdi še Ogrska, da Hrvatska transportne ladije, napolnjene s samimi razni v teh 3."» letih še nikoli izpolnila svoje ob- etreljivimi snovmi, b katerimi so hoteli Ja-vezno3ti, ker po £ 13. nagodbe skrbi Ogrska ponci zapreti uhod v pristanišče, da bi ruske najprej za to, da Hrvatska-S avonija dobi ladije, ako bi hotele iz pristanišča, naletele 44' , za avtonomne posle in če ostanek ne na njih, vsled česar bi navetala eksplozija in zadostuje za skupno kvoto, obvezana je Ogr- uničila ruske ladije. Kakor znano so Rusi eka pokriti ta primanjkljaj. 1 spravili te ladije v pristanišče in potegnili iz Po zaključnih računih skupne vlade (to- morja mine. Ni izključeno, pravimo, da je kaka mina eetala v morju in bo jo podmor-ski toki polagoma spravili na meeto, kjer »Petropavlovsk« Bedaj naletel nanjo. Pripoznati pa je slednjič tudi možnost, da »o Japonci položili mino. Da se jih je pa tako malo — rešilo, ni rej po madjarakem računjenju) je razmerje Hrvatske do Ogrske v okroglih številih Bledeče : Leta 1868. je bilo v Hrvatski dohodkov 4,900.000, skupna kvota 6.44°/d = 3 900.000 gld. ; od tega preostaja Hrvatski 900.000 gl.. Ogrska dodaja pa 2 »>00.». Leta 188^. je pripisovati tega edino le — po našem mne-bilo v Hrvatski dohodkov i>,400 000 gld., nju — naglici, s katero se je ladija pogre-»kupna kvota 5.57 "j0 = 9,100.000 gld., od Eai8j ampak tudi okolnosti, da je bil na la-tega preostaja Hrvatski 300. V€nja Be nahaja v Pao-tingfu ter je oborožena tudi topovi. Te čete imajo japonske inštruktorje, katerih število se je v minolih tednih pomnožilo. Japonci so pridobili v zadnjem času na vplivu izlasti pri kitajskih četah ▼ provinciji Čili in Šantungu. Japonci razširjajo v Kitajski neprestano najneverjetneje vesti o svojih zmagah. to, da ae doseza sporazumljenje z onimi stran kami, ki bo se udeleževale skupnega postopanja pred Velikonočjo. Glede nadaljnje taktike kluba prepušča se istemu popolna svoboda za začetek prihodnjega zasedanja. Sklepi se imajo storiti še le na Dunaju«. ali to je gotovo, da je c. kr. namestništvo se svojo naredbo le posnemalo izgled — gospode na magistratu. Kdo — povejte nam _ je poskrbel o raznih r.adnjih volitvah, da so mestni gasilci, dijurnisti, sluge in celo — pometači figurirali v listah ^olilcev kakor Laujv diiv. 4 ■» --------J----puillCMt^i "o ------ Z ozirom na veBt, da bo Cehi že oblju >impiegati comunali« ? IOe je — pra- bili, da ne bodo ovirali volitev v delegacije, | vjmo ,ge< — namestništvo grešilo, pa je zatrjajo »Narodni listv«, da — kolikor je imel0 za ta greh dobro šolo pred seboj njim znano — ta vest ne odgovarja resnici. Učitelji pa bo mu bili isti, ki se sedaj jeze Miaiočeški klub da ni nikomur dal take - - — -- - ■ • •• -1-- — ~~ obljube ; posamičen poslanec, ki ni bil opravičen v to, pa tudi ni mogel dati tacega zagotovila. Rusko-japonska vojna. Trst, 14. apnla 1904. vala v vsem slovanskem svetu. dobili žalostno sporočilo v brzojavkah včerajšnjega izdanja. Rusija je izgubila jedno krasno vojno ladijo in enega svojih najboljih admiralov in poveijoiKov. Vojna ladija »Petropavlovsk« Be je pjtop;la pred Port-Arturjem Jn Makarov je — mitev ! MO- rajo spraviti s pota ruako brodovje v Port Arturju. Japonci bi baje radi izvabili eskadro iz luke ter jej potem prestrigli povrnitev. Iz Niučvtnga se poroča »Expre89u«, da Rusi c vsemi silami odbijejo napad Japoncev admiral na Niučvang. Vsa črta od Kaipinga do Liao-janga ima jake pesadke. Rusi utrjujejo čim Za pokojnega generale, junaka, je go- dalje bolj tamkajšnje pozicije. Izlasti je mnogo tovo neizmerna tragika v okolnost , da mu ni Čet koncentriranih v Tašičau. Utrdbe so pobilo daao umreti junaške smrti v vihri boja, vsod v dobrem stanu, tako, da je povsem za-ampak je bil žrtev nesrečnega, usodnega slu- varovana mandžurska železniea in tako tudi čaj«. Ali za stvar, za katero trepečemo v sr omogočena zveza z Mukdenom, odkoder bodo cih v bojazni in v nadah, je veletolažilna lahko prihajale pomožne čete. okolnost, da hrabri admiral in njegova krasna Renterjev birO poroča iz Niučvanga, da ladija n sta bila pogubljena od sovražnika in je angležka topničarka odišla in vsled tega da se ne more govoriti o porazu ruskega imajo ruBke oblastnije Bvobodno roko, da uve- Jfov škandal v Italiji. Zopet se je dogodil škandal v Italiji in to z vojno odškodnino, katero je plačala Kitajska Italiji. Poslanec Mirabelli je trdil, da je za velevlasti sramotno, ker so zahtevale od Kitajske vojno odškodnino. Svote, ki jih je Kitajska plačala Italiji, so bile slabo porabljene. Misijonarjem je bilo izročeno mnogo denarja, dočim ni prejela nobena rodbina v boju padlih vojakov nad 1000 lir. Ali to je malenkost nasproti temu, kar je pravi škandal : od denarja, ki ga je Kitajska vplačala, in kriče ! ! In tako se prej ali slej vse maščuje na tem svetu ! Iz-pod zvonika sv. J usta. Pišejo nam : »Slovenci so pod tem zvonikom sv. .lušta samo gostje« — ta ko je zaklical tržaškim 5 Slovencem vodja tržaških, prvi tržeški pod-župan in prvi podpredsednik, dr. Felice Venezian. Na ta vzklik naj mu odgovarjajo besede pokojnega vaškega načelnika Valentina Kralja — o katerem se je večkrat izrazil neki svetovalec najvišega sodišča, znan odličen člen sodnega stanu, da iz ust enega moža-značaja ni nikdar prišla neresnična beseda — ko je mnogokrat pripovedoval : »V mojih prvih letih naoelovanja, bilo je na magistratu vse drugače. Pogovarjali smo se lepo »po domače«, bili smo si pravi si je prilastil minister" Salv.go Raggi ^40.000 prijatelji. A sedaj je vse drugače : če tudi lir, njegovi tajniki »o pa prejeli po 30 do 60 znaJ° domače« govoriti, ne »pregovorijo tisoč. Zbornica je zahtevala, da ee prične preiskava. Iz Hrvatske. Ozirom na zločinsko postopanje »čistih« na shodu v Samoboru pripominja »Narodna Obrana« v uvodnem članku prav primerno, da bo iz svali dejanja, ki slabe opozicijonalno misel v domovini in rušijo ugled naroda pred tujim svetom. Nismo strenkarji — pravi rečeni list — in ne tajimo, da ne bi je slovenske besede« ! — In žalostno je vzdihnil mož poštenjak. Gostje ao torej dandanes v Trstu oni ljudje, katerih dćdov pradedje so že bili tukaj ! Današnji go3po-darji Trsta pa so se po veliki večini priselili semkaj Bog si ga vedi od kje?! ZaloBtna nam majka, da je tako ! »Šole nam nieo le v kulturelne namene, temveč tudi v politične«, to je javno priznal zgorej imenovani laški vodja. Da je to žalibože žalostni - resnica, temu v doliaz eluži naj sledeča : Nekemu očetu se solata dva sina. Eden je na di/avni sol\ drugi pa na občinski, laški. O "e in mati ste poštenega slovanskega m:š jenja. Samo ob sebi je torej umevno, da sta o*e in mati ob sedanji vojni odločno na strani Rusije. Na strani Rusije je tudi sin, ki pohaja državno šolo; drugi sin na laški šoli pa je strasten Japonec. Nasprotje med brat ma je tako, da prihaja med njima večkrat dj pretepa radi Rusov in Japoncev. In oče mi je k temu pripovedovanju žalostno dostavil : »Take žalo-tae sadove nam ustvarja avetri ski zistem v druž ni, da brat brata smrtno sovraži ! To je posledica, ker nimamo lastn h sol. S soprogo se trudiva, da bi sprav, la otroka na pravo pot, ali v šoli mu kapljajo strupa v srce, da otrok sovraži vse, kar je slovansko, in nič ce veruje besedi očetovi. Kadar koli prinaša »Piccolo« kako poroč.lo o kakem ruskem vspehu, prihaja mi ctrok veo žalosten domov, kadar pa po roča o kakem ruskem porazu, oj ! kako poskakuje veselja nedolžno otroče !< To je resničen dogodek iz našega življenja. Svojih šol nimamo, to nas ubija ! Od nasprotnikov ni pričakovati milosti in par-don«. Do državnih oblasti sc ne obračam, ker tam s> jkamenena srca do nas. Ponavljam p« poziv, s katerim se je ravno te dni »Edinost« obrnila do naših poslancev: proučujte, zanimajte se za naše šolsko vprašanje! V šolskem vprašanju je ali naša rešitev, ali naša — poguba ! Čudno poslovanje v tržaški bolnišnici. Včeraj smo sporočili v notici »Bolniška postrežnica — tatica«, kako je bila pokojna Margareta Beračtc iz Pregarij po nastopivši smrti v bolnišnici — okradena. Iz not ce izhaja, da je Berač.'<5 umrla prve dni oktobra 1903, a uprava bolnišnice ni dala Turk 5 K. (Zadnja dva doneska po pomoti zakasnjena). Družtvo st. Jeronima v Zagrebu. — »Slovenec« od minolega petka piše : »Društvo sv. Jeronima v Zagrebu izda letos : 1. »Danico«, ilustrovan koledar za L 1905 ; 2. zgodovinsko povest iz dobe tatarskih navalov pod naslovom : »Za krst častni i slobodu zlatnu« ; to zanimivo povest je spisal narodni učitelj Milutin Majer, znan po svojih izvrstnih »Mučencih«, ki so prevedeni tudi na slovensko; 3. »Pripoviesti iz hrvatske prošlosti« profesorja dr.a Rudolfa Horvata; 4. »Pčelarstvo sa pokretnim saćem«, spisal zagrebški mestni učitelj Kvirin Broz. Tem štirim knjigam se najbrže pridruži še peta. — Sv. Jeronima društvo, vztrajno delujoče na polju narodne prosvete, je vredno, da bi je podpiral vsak Slovenec. Sramotno je, da se razširja med nami nemška »St. Josef Bueherbruderschaft«, ustanovljena Jod celovškega škofa za širjenje nemštva po naših pokrajinah — na stotine Slovencev se že nahaja v njenih vrstah ; a koliko jih je zapisanih v bratovski šentjeronimski družbi ? — Komaj par desetin ! — Društvo sv. Jeronima sprejema dosmrtne člane za plačo deset kron in letaike za plačo ene krone do konca meseca sušča.j Tudi pri nas je vpisano vse premalo Zopet ulom. Predsinočnjim med 7. in 9. uro zvečer so udrli tatovi v neko stanovanje v petem nadstropju hiše št. 33. v ul. Pieta. Odnesli so vrednostnih predmetov za 130 K in 20 K v gotovini. Dražba. Mestni magistrat jrazglaša, da se bodo dne 23. t. m. na magistratu potom zmanjševalne dražbe oddajala dela za zgrad-njo občinske pralnice v ulici S. Giacomo in monte. — Vzklicna cena je 26090 K. Ponudbam, opremljenim s kolkom 1 K, je pridodati potrdilo o položenem vadiju 2600 K v občinski blagajni. Ponudbe je uložiti na tehničnem oddelku magistrata do ure dražbe. Opoludne se začno odpirati ponudbe. Po tem se ne bodo vspre-jemale niti ugodneje ponudbe. Načrti del in pogoji se morejo upogledati na gori rečenem tehničnem oddelku (III. nd. magistratne palače). Slovensko čebelarsko društvo za Spod nje Štajarsko. Dne 5. t. m. se je vršil v Ptuju osnovalni občni zbor društva pod go renjim imenom. Shoda se je udeležilo okolo 30 čebelarjev, a svoj pristop jih je priglasilo že 54. Na shodu so bili zastopani vsi stanovi ; najbolj pa — učiteljski. Čast mu ! Bilo pa je tudi duhovnikov. Potovalnim učiteljem je bil izvoljen g. Jurančič, ki je prvi čebelar na včeraj danea 99.75 99.S0 99.60 99 oO 119.50 119.50 99.60 99.60 91.45 91.45 118.50 116.55 93.— 98.— 89.'o5 89.65 160-2.— 1600.— 644.50 646 50 239 75 239.72'/, 117.15 117*15 23.44 23.44 19.07 19.07 95.25 95.25 11.32 11.32 udov v to koristno družbo. Društveni pover- slovenskem Štajarskem. Hvalevredno je, da jenik za Trst je prečastni gospod Peter Flego je izjavil ta gospod, da bo iz začetka brez stolni kanonik. Persko društvo »Prešeren« ▼ Bo I j uncu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 17. aprila 1904. v dvorani gosp. Anton Sancin. Vspored: 1. Jenko: »Naprej« svira godba. 2. F. S. Vilhar: »Luniea«, poje mešani zbor. 3. : »Večernica«, svira godba. glasu od sebe do 13. februvarja. Imamo 4. K. Mašek : »Strunam«, poje osmeroBpev. torej nečuveno dejstvo, da so minoli 4 me- 5. F. Ven turi ni: Pevsko društvo »Prešeren«, vsake odškodnine — le iz ljubezni do stvari — vršil to nalogo. V takih dejanjih se kaže resnična in nesebična ljubezen do naroda : prava skrb za njega gospodarsko povzdigo. Razne vesti. Neovržno. »Povejte mi, zakaj so Vaši lasje že beli, Vaša brada pa še VBa črna. Ali si jo mažete?« — >Ne, vzrok je ta, ker eeci, predno je uprava bolnišnice obvestila koračnica, svira godba, 6. Dr. G. Ipavic: je sorodn ke o tej smrti. A tudi dne 13. febru- »Kukavica«, poje mešani zbor. 7. Majcen : varja je storila 13 še le vsled prošnje sorod- »Prva ljubezen«, valček, svira godba. 8. Hu- n;kov. Taka nemarnost je neodpustna, kajti bad: »Potrkan ples«, poje mešani zbor. 9. imela bi lahko neljubih posledic za preostale Majcen : »Slovenec sem«, venček slov. narod- sorodnike ozirom na eventuvelno zapuščino: nih pesni svira godba. 10. Fr. Govekar: dan ia zravea še mn<>go prošenj in pri- ne glede na to, da tako postopanje ni ravno »Dobro došli! Kedaj pojdete domu ?«, veselo- tožeb- Vsebino teh prošenj in pritožeb pre v lepem soglasju z dolžnim ozirom na načelo igra v enem dejanju. 11. Parma»Mladi SleduJe veS tajnikov, ki morajo obvestiti humaniute. vojaki«, koračnica, svira godba. Ples. Javen shod v Dobravljah. Dne 17. Začetek veselica ob 4. uri in pol jpopo- aprila 1904. ob 4. uri popoludne bo v Do- ludne. Ustopnina na veselico 25 nvč., sedeži bravljah (na Goriškem) javen shod v prjsto- 10 nvč. Vitopnina k plesu 1 K za osebo. Na ruskega carja prihaja največ pisem. Ako bi on čital vsa piBma, ki jih dobiva na dan. ne bi mu preostajalo ni trenotka svobodnega časa. Car dobiva po nad 500 pisem vsaki carja o vsaki prošnji ruskega podanika, pa naj je to miren podanik, ali pa kak puntar. Iz naravoslovja. V japonskih gozdih so pajki, ki predejo tako močno pajčevino, da rib g-. Ivana Jerkiča h. št. 56. Shod sklicuje Na veselici in k plesu bo svirala Boljunska J nož^ ako 8® j°.,ho6e Pretrgati"t V g. Alojzij Černigoj iz Dobravelj h. št. 72. godba. Na dDevnem redu bo razprava o »gospodar- 40.000 kron za slepce je zapustil te ekem stanju o deželi in državi«. Sklicatelj dni v Ljubljani umrli monsignor A. Starfe. prosi : pridite vsi, da paveste svoje težnje ! Pokojnik si je postavil s tem najvredneji Pevsko drnštvo »Kolo« priredi pri- spomenik, hodnjo nedeljo svojo pomladansko veselico s Kaker oreh debela toča je padala na plesom in sicer v »Narodnem domu« pri ^elo nedeljo v Slov. Goricah na Štajerskem, sv. Ivanu. Tiskani vspored te veselice, ki Toča je padala nekaj sekund, ga je društvo razposlalo, je nekako pomanj- Deželno sodišče je včeraj obsodilo: kljiv in ne napravlja pravega utiša, ker niso — 31-letnega trgovca z modnimi predmeti v njem označene točke, ki jih bo izvajal za gospe, Julija Bison-a, doma iz Prato pri znanoizborni vojaški orkester. Vzrok temu Florenciji, na 6 tednov strogega zapora poje, da ni društvo pravočasno dobilo programa ostrenega z jednim postom, in sicer radi od vojaške godbe. kolpozne insolvence s pasivom 9793 kron. — Kolikor razvidjamo iz sedaj predlože- 24 letnega voznika Josipa Valdemarina, doma nega nam vsporeda vojaškega orkestra, bo iz Romansa, na 6 mesecev težke ieče, Doo-ir."*. L j- - u .. - i_ - . . . r , , , ^ . „ . ' . J ' V™ | pri na8 bodimo prej beračit, potem si kupimo ta proizvajal osem tocek, mea temi več Btrene z jednim postom na mesec, in sicer umotvorov slovanskih umetnikov. radi tatvine, ker je dne 14. marca t. 1. Jutri objavimo popolen vspored. ukradel tri sodčke krompirja, ki so bili last- Glede pevskih točk moramo povedati, nina tvrdke bratov di Lenardo. Skupno žnjim da je »Legenda« skladba slavnega Čajkov- je bii obtožen tudi 24-letni voznik Ivan Mi- skega in se bo tudi pela na ruskem kalič, doma iz Trsta, katerega je pa sodišče jeziku. »Vtopljenka«, katero je uglasbil spoznalo nekrivim ter ga oprostilo obtožbe. občepoznani Križkovskv, je diven možki Dolžnik, ki je pustil npnike na ce- zbor. Isto smemo reči o Novakovi »Jadran- dlln. V ulici Chiozza in sicer v hiši štev. 4, eki vili«. Ženski dvospev: »Hrepenenje po je imel od nekaj časa sem prodajalnico pomlad:« se bo izvajal spremljevanjem or- jestvin neki L'bald Gregorič. Sedaj je nima kesira. več. Predvčerajšnjem popoludne je namreč Kerje vrlo »Kolo« eno naših najagilnejin Gregorič zaprl prodajalnico ter izginil iz Tr- narodnib društev, in ker se, kakor ostala pev- sta. No, to bi še ne bilo nič hudega, a naj- ska <1ruštva, vzdržuje le ob podpori slavnega hujše je to, da je pustil na cedilu precejšnje občinstva, upamo, da bo vdeležba na tej število upnikov, kateri predstavljajo vsi sku- ve&elici taka, da bo društvo istotako zado- paj svoto 6 ali 7 tisoč kroa. Mej temi tigu- voljno, kakor se potrudijo pevci, da zado- rira tvrdka Simeon PavlinoviČ za 400 kron, katero svoto je bil Gregorič tej tvrdki dolžan volje občinstvo. Odbor delavskega podpornega dru- na izročenemu mu olju. Drugo, še višjo svoto štva je zaključil v svoji včerajšnji odborovi reprezentira tvrdka Ivan Bole, kateri je Gre-seji, da se bo občni zbor društva vršil dne gorič za izročeno mu milo dolžan 1300 kron. Ti 15. ma a t. 1. dve tvrdki sti že uložili ovadbo na redarstve- Opozarjamo nase rodoljubke na občni nej oblasu. zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Aretovanje. — Čitatelji se spominjajo, Metodija, ki bo v nedeljo v Čitalnici. Spre- kako je prišlo nedavno temu na Opčinah Jo jemalo se bo tudi nove udinje in pobiralo poboja vsled izzivalnega postopanja delavcev denar za razprodane društvene bloke. Rodo-\ regnicolov. V tem poboju je bil 18-letni . .. . , t j „. . Borzna poročila dne 14. aprila, ljubke ne zabite nedelje. rdgnicolo Leonardo Degrego težko ranjen m. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in je par dni potem umrl v bolnišnica V zvezi | Tržaška borza. Metodija so daroval. : g.a Antoaijeta Foerster s tem dogodkom je dala oblast sedaj areti-^ ^O.U, iz Berolina 50 K, g.a Lieske 10 K, g. I. rati Ivana M. Milića z Opčin. Francija K 95.35—95.55, Julija K 95 10— 95.35, Teksasu (Severna Amerika) je vrst pajkov, ki predejo balon dolg do 4 Čevlje ter ga obešajo za nit na vejo. Potem gredo notri stari c mladimi pajki, pretržejo nit in balon plove dalje, da si pajki na drugem meatu postavijo svoj dom. Razloček m »j Židom in Kristijanom. Na nekem javnem kraju, kjer je bila družba samih bogatinov, je prišel med nje Zid. Pri-sedel je k njim ter Bi naročil enakih jedi, kakor jih je videl pri drugih na mizi. Vsi bo ga nekake čudoo gledali ; eden ga je pa vprašal : »Kako pa morete sesti k nam, ko ste še pred par meseci pri nas beračili ?« — »Ej gcspodje« — se je namuzal Zid — »mej nami je drugače, nego večkrat pri vas. hiše, pri vas pa si kupujejo ljudje prej hi&e ter dobro žive, potem še le gredo beračit«. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.10—117.40, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.70—100.—, ogrska, kronska renta K 97.93—98.20, italijanska renta K 100.75 101.25 kreditne akcije K 641.— — 643.— državne železnice K 641.-- 643.—, Lombardi K 80.— 82.—, Lloydove akcije K 675 —685.—. — Srečke: Tisa K 325.— 329—, Kredit K 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K 293 — 307.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 296 —, Turške K 131.— do 133.—. Srbske —.— do —.—. Dunajska Dorza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 48/, Avst. investicijska renta 31/, •/, Ogrska renta v zlatu 4 n »v kronah 4 °/0 „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.85, 5°/8 italijanska renta 103.10, španski eiterieur 84.75 akcije otomanske banke 578.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 84.— menjice na London 251.35, avstrijska zlata renta 100.15 ogrska 4% zlata renta 100.25, Lfinderbank —.— turške srečke 12đ 75, parižka banka 10.95, italijanske meridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 13.31. Bolja London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88IS/19 Lombardi 3 Vt, srebro 246/„ špaaska renta 83\/4, italijanska renta 102.74J tržni diakont 2s/?, menjice na Dunaju 24 22 dohodki banke —.— izplačila banke —.— Mirna. Tržna poročila 14. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 7.96 do 7.97, za maj od 7.96 do 7.97 za oktober 7.85 do 7.86. Rž za april K 6.30 do 6.31, za oktober 6.46 do 6.48. Oves za april K 5.23 do 5.24, za oktober K 5.46 do 5.8* Koruza za maj K 5.10 do 5.11, za julij 5.20. do 5.21. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje slabo, mirno — Prodaja J15.000 met. atotov, nespremenjeno, Druga žita nespremenjeno. — Vreme: j lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 43.— frk, za julij 44.75. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za maj 35.ljA, za Beptember 36.l/itz& dec. 37—, za marec 373/4. Vzdržano; kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 16 85, za maj 17.—, za avgust 17.35, za oktober 17.65, za dec. 17.70, za febr. 17-90 ; mirno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov &l/3 8b, Java 9.4l/s Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, prooaptno K 66.50 do 68.00, za september K —do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do _ marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 15 stot. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž za maj 14.90, za maj-avgust i4.7o za september-de-' cember 14.65 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.30, za maj 21.35, za maj-avgust 21.20 za september-december 20.60 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 28.80 za maj 29.—, za maj-avg. 28.90 za september-december 29.—. (mlačno). — Repič-! no olje za tekoči mcsec 46.—, za maj 45.50, za m&j-avg. 46.75, za sept.-december 48.25 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 38 —, za maj 38.t>0, za maj-avg. 39.—, za sept.-december 35.— (mirno). Sladkor surov 88° uho nov 213/4—21 (mirno), bel : za tekoči mesec 25.37*/»» za maj 25.621„ (mlačno), | za maj-avg. 26.--, za okt.-jan. 27.37rafiniran 57—57l/,— Vreme; oblačno. po sklepu lista. Rusko-japonska vojna. Skrydlov imenovan naslednikom Makarova. PETROGRAD 15. Poveljnik brodovja v Črnem morju, admir&l Sarvdlov, je imenovan naslednikom Makarova. Japonske vesti o poginu „Petro-pavlovska". ĆIFU 15. (Reuterjev biro). Od japon ske strani se predvčerajšnji napad opisuje na sledeči način : Ob jutranjem svitu so japonske torpedovke demonstrirale ter položile ob enem mine pri ubodu zunanjega pristanišča. Na to so se umaknile ter združile z glavnim brodovjem, ki je potem rusko eskadro prisilo, da je isšla iz pristanišča. Pri tej priliki je zadel »Petropavlovsk * na japonsko mino ter se potopi). Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiSi.j ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Euairov&n oenllc br?spln5ao la franko. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Užgani znak na zamašku t yarstYQ proti ponarejanju S MATTONIJA GiessMbler Sauerbrnnn. Hiša z velikim hlevom, ležeča ob glavni ee- m o sti, pripravna za vsako trgovino, odda se v najem pod jako ugodnimi pogoji. Vee pove uprava našega lista. Kanarček je vbežal v bliž ni Belvtder*. K d« r ga ;e naieel naj ga bla^ovol piibtsti Wr si ap;»el, Via Bi ee^cio 7, k t-r dobi primerno nagrado. mr urar F. PERTOT priporoča veliki izbor ur: Onima. Sehhff hause Lonsines, Tavannes irn kovinske ure za sospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah Dobroznant- katramnate paštilije Ravasini, koje izdelujejo z iz-vltekom keinieno e;»tejra norveškega katramsi, imajo satne na 7v med einhiu.. moč, d' bro zdravijo vsakovrsten kapelj, vse b »lezni d-h»lnrga organa t-r odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in *r«*VfR»ie zasli^t-cja. Ena škatliica z navo lilom 80 ytot Zahtevati je le paJtilije z vžganim imen«>m „Ravasini" ter / a vračati vsakovrstna ponarejanja Po po i ti pošilja proti povzetju najneanj 3 škatljic3. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caaerma, de Leitenburp pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Ficciola Barr. vecchia, Serraralo ul. Pešce, Sutlina Corso, Vidali rf" Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GOKICJ : Cristofoletti in Pontoni; na REKT : Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerakej. ^'^msmmm^mr-v Naznanilo Pftip »an^ imata ča-jt javiti slavnemu občinstvu, da Pta prevzela na svoj račun, dobro poznano gost Ino: Trata JL PERO D' OHO" ul. Cavana 22. Vsakovrstna {zanesljiva semena f I i 3osipu Kor5inu v Ijubljani, I- pred Škofijo 5t. 4 Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. kakor: domača, luetrne a!i teiise in rud«če d«-teje ; velikanske rinn*=np, Uele in ruHef-e pj*e : repno seme ;|raznih trav in ve h viet sa at §e dobivaj » po nizkih cenah pri Odpretje jutri, y soboto dne 16. t. m. Pro lajalo b > Dalmatinska vina iz Šibenika in Bieer: ČRNO po stot 72. OPOLLO po stot. 80. BELO po stot. 88.— Zidrn*ine: ČRNO po stot. 64 OPOLLO po stot. 72. BELO po stot. 80. Prodajalo se bo tudi dobro poznano STEINFELDSKO PIVO Potpisna hočeta »toriti vse mogoče, da zadovoljita spoštovane goa'e; zato. ho, ta. La nov,; uiejeoi lokal vedno preskrbljen z dobrimi jedili po zmernih cenah. — Pričaku i mm g.j broj nega obiska s« bilježita z vsem spoštovanjem. Marko Stojič, lastnik. Anton Sosič, vodja, ,,Hranilnica in posojilnica v Tomaju. registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. VABILO na REONS OBČNI ZBOR ki se boie vršil 24. aprila 1904. ob 4. uri popol. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. P» roč lo uaeelrttva. 2 Potrjenje računov zh J. 190o. 3. Volitev nov*ga načelstva. S. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR Opazka. V št. 100. liita „Ediaosf je bilo po i pc moti natianeno, da se bo vršil občni zbor dne 17. • marca odnosno 17. aprila t. L Mizarski pomočniki vdobijo takoj stavbeno delo pri tvrdki Jakob Komove, m zarski mojt-t^r v Cerknici pri Pakeku. t/tr~ Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa. katu? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. JAKOB BAMBlC - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia it 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Zaloga izvozno-marcne (E*port-Marzen) in vležane (Lager) Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzu-mirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdoma-čiti. — J V najem se da takoj i Žaga in mlin a skupa;, a i pa tudi vsako Mlin pet ? tečajev in pooolrioma novo urejen. Žiga z J i jedno kiino. Ponu Ibe do 1. maja t. 1. na 9 v eodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaioca JKattonijeve giesshnbler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. . po gld. 1.—, brez kože 95 kr, suho mes) 78 kr, slanina 82 kr, prešičevi jez ki 1 gld. goveji 1.20 gld, glavina brez kesti 45 kr. dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld. iz šunka gld. 1.20, ogrske za mesec juli, 1 gld. 95 kr. (vsak mesec 15 kr. dražjej velike klobase 20 kr. pošilja le dobro, pošteno) blago od 5 klg. naprej proti povzetiu. Janko Ev. Sire, Kranj. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje i Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda iajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....p atza na dom istrski teran I. vrste za na dom . nad 10 litrov . 44 nvČ. 40 » 40 » 32 » 28 » Prijoroča se krčmarjem in trgovcem zi { roda j o na debelo, slavnemu občinstvu pu za mnogobrojni obisk. Na razpolago s > vadn j topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Josip Kogovšek v Idriji. i kjer je dobi i u-amenih ali pnmeuih poročil^ XXXXKXXKXXKX*KKK Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomeuiie. Najnižje konkurenčne cene. XXXXXXKXXXXKXXKK Iz j ava. Ja podpisani Šimun Prenc od Mihovila iz Kringe kbr. 37 najod-riješitije osugjujem, žalim i opozivam sve što sam govorio, pisao i i radio proti veleč. gosp. župniku Nikolu Žugelj. V Kringi, dne 12. aprila 1 904 simr Preiiz 3Iihan. se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah: ! RAUNACHER (zraven tiskarne »Elincst«. Pavel G-asturirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Balgi e — P. dob* v izboru in tapetar ja. — Ure šturoj i za dom eo-nah. r> ■ n» i « ■ ■ — i STANIĆ, ul. Moliu piccolo 8. OOOKOOOOOOOOOOOO LAVKENĆ1Ć, trg pred vojašnico. TRST — ul. Paduina 19. - TRST i MAJCEN, ul. Miramare 1. (b izu kolodvor a< ^ _ „ MARTINI, tig Bilvedere. AVIANO & SCHEGA KERSTKN Sdo 1 I PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesnega tovarna ščetk in čopičev trtra). Prodaja na debelo in drobno, bubnić, ul. Sette fontane 12. i , J . , , . , occccccccc— Ugodile cene. — BEVK, trg Barriera vecchia. valni stroji za dom in obrt po naiugodntl^.b i__, , , J -. ,, ■ ,-—- KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). TRST - UL Paduina 19. — TRST BRCNI (ori cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja *m vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet. komunalnih ob.igscij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promete is daj a k Ti&kema arebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptuje * izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale kupone. Baje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ----------Izgubi -- Vlnkuluje In dlvlnkuluje vojadke ženltnlnske kavcije. JBmM ompt in lit k mamo mmnic. mC Borrnm naročilu. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -- dne vzdiga. - Promet ■ deki in nakaznicami.