Podmladek Jadranske straie Priznanje slovenskemu učiteljstvu. Iz obširnega in izčrpnega poročila, ki ga je podal o svojem delovanju v minuli poslovni dobi Oblastni odfoor Jadiranske straže v Ljubljani na svoji letošnji skupščini v Celju 3. junija t. 1., navajamp le nekatere odstavke, ki poudarjajo veliko in nesebično delo našega učiteljstva ter njegove zasluge za razvoj in procvit pomorske obrambne organizacije »Jadransko straže« in njenega Podmladka med slovenskim ljudstvom. Enako prisrčno priznanje je izrekla učiteljstvu istotam skupščina mariborskega Oblastnega odbora JS. »Jadranska straža«, ki si je v sveti in nesebični službi kralju in edinstveni jugoslovanski domovini staviLa za cilj. da z vsemi sred^ sitvi nropagandc razvija smisel našega naroda za svoj Jadran ter da budi in učvrščuje njegovo zavest o prven&tveni važnosti tega morja za .našo zemljo, se je že čvrsto ukoreninila med vsemi sloji in širom vse Jugoslavije. Zgradila }a trdne temelje organizaciji in poglobila v narodu čut za morje in zavest o njegovi važnosti. Vidcn dokaz tega dela in stremljenja je bil označen s simboličnim činom darovanja šolske ladje »Jadran« naši kralj. mornarici, da se na njej prLpravljajo bodoča pokolemja pomorskih čuvarjev naše svete zemlje in svetih naših pravic. Mladino je.usmeriti na morje! V svesti, da je mladina najvažnejši del vsakega naroda in njegove bodočnosti, poklanja Jadranska straža vso pozornost njenemu nacionalnemu jugoslovanskemu oblikovanju in organiziranju. Največja skrb Jadranske straže je in bo, da se v mladini povsem razvije in izkristalizira zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zcmljo. Gojiti hoče v njej ljubezen za to morjc kot za najdragocenejši del naše jugoslovanske zemlje, da ga spoznavajoča in ljubeča očuva sebi in svoji državi in to brez kakršnihkoli zavojcvalnih namenov, da pa bo pripravljena nalik junaškim prednikom stati na Jbraniku za kralja in domovino vedno in ob vsaki priliki, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti neprijateljsko roko po onem, kar je samo naše in božje. V dosego teh vzvišenih ciljev je ustanovila Jadranska straža v svojem okrilju Podmladek Jadranske straže, pod čigar praporom se trumoma zbira jugoslovanska mladina od Triglava do Kajmakčalana. Vsem delom širne domovine pa prednjači v tem oziru dravska banovina. Šolske oblasti so z razumevanjem tolmačile veliki pomein novega mladinskega gibanja ter ga po vseh močeh podpirale. Pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave &o je ustanovila Sekcija Podmladka Jadranske straže za vso dravsko banovino. Člani sekcije so zastopniki prosvetne oblasti, raznih kategorij šol, učiteljskega udruženja, mladinskega tiska in Oblastnega odbora JS v Ljubljani. Sekcijo uspešno vodi načelnik Drosvetnega oddelka kralj. banske uprave g. Josip Breznik. »Slovenci, ki smo izgubili svoje morje tam okoli Trsta, smo v zadnjem letu osobito vidno stopili na plan v delu za pomorsko preorientiranost naroda. Organizacija Jadranske etraže se je dvignila na dostojno višino, med mladino celo na občudovanje vzbujajočo veličino. In v tem ima največ zaslug slovenski učitelj, iki je prvi razumel njene idealne namene in njene visoke cilje. Prijel je za plug in pričel je orati ledino. 64.000 mladih stražarjev in čuvaric našega morja, številni Krajevni od- bori in Poverjeništva JS so v pretežni večini plod učiteljevega dela.« »Vsem naštetim nesebičnim delavcem, katerim prednjači zavedni slovenski učitelj, naše priznanje in zahvala! Delo je človekov prvi namen in sreča domovine je njegova najvišja zapoved. Ln delati hočemo, ker bomo v tem delu gledali scbe in nehali ne bomo prej, da bodo uresničeni vsi naši svctli cilji. Lasten dom ob morju bo kronal naše napore, zato bodi posvečcn sleherni naš uspeh socialnemu fondu. Naj bo naš dom ob Jadranu viden dokaz naše pomorske zavesti in zgovoren o.pomin pohlepnemu soscdu, da smo tu mi 'tisočletni gospodarji in da ostanemo tarri, dokler bo gibal poslednji Jugoslovan! Naše delo pa bo končano, ko sa bodo v najzakotnejšem gorskem selu pojavili lični kroji Jadranske straže in bo slednji naš človek zrl v Jadranu veliko bodočnost pomorske sile Jugoslavije.« »Tudi ministrstvo prosvete uvažuje delo PJS in je z odlokom S. n. br. 46502 z dne 30. dec. 1933. potrdilo pravila PJS, ki jih je sckcija PJS poslovenila. Opremljena z ustrezajočim poslovnikom jih bo dostavila vsem Podmladkom in šolam, da z novimi silami nadaljujejo delo, ki je bilo letos še v -povojih. Najvcč zaslug za tolikšem podvig in razcvit mladc organizacije imajo vzgojitelji naše mladine, ki jih ni oviralo itežavno šolsko in preobilno izvenšolsko delo ter so kljub številnim zaprekam znali zainteresirati v poull jim izročeno mladino za doslej tako zapostavljano in omalovaževano morje. Z mladostnim ognjem so se vr^li na delo in uspehi so kronali njihova idealna prizadevanja. Njihova bo zasluga, ko postane Jugoslavija iz primorske države pomors k a s i 1 a ! Oblastni odbor in Sekcija PJS jim čestitata k uspehom in jim izrekata svojo najiskrenejšo zahvalo in priznanje! V slovenski učiteljski in iprofesorski zbor polaga organizacija vso nado, prepričana, da bosta vzgledno vztrajala na začeti poti za nacionalni in gospodarski podvig naroda in države.« Tovarišice, tovariši! Ni prvo in ne zadnje priznanje obeh jadranskih skupščin v belcm Celju, je pa nov dragocen dokaz našega visokega zvanja, nesebičnega dela in važnosti stanu, ki v za.početem pravcu >ne bo le nadaljeval, temveč svoje sile še podvojil, da bo baš severozaoadni del velike naša države z dejstvi opozoril ves jugoslovenski rod, kje je nje^ova edina in prava nacionalna in državna bodočnost, ter s svojimi uspehi zaklical svetu, da hoče poldrugtisočletni lastnik vzhodnega Jadrana tudi v bodoče ostati na svoji zemlji in na svojem morju svoj gospod'! Viktor Pirnat.