Vestnik. NaJTlsja zahrala. Na občnem zboru BZveze slovenskih štajerskib učiteljev in učiteljic" v Celju dne 20. aprila 1908, se je soglasno sprejel predlog, da se odpošlje presvetlemu cesarju vdanostna brzojavka. Nato je došel odlok, ki ga prijavljamo v doslovnem prevodu: Ad. štev. 40C. kr. okraj. glavarstvo B. H.Celje, dne 12. maja 1908. Nj. bl. g. Fran Kocbek, predsednik društva slovenskih učiteljev v Oelju, Gornji grad. Z odlokom gospoda ministra notranjih zadev, z dne 3. t. m., štev. 3701 M. I., so Njih c. kr. Apostolsko Veličanstvo za od društva slovenskih učiteljev v Oelju po predsedniku Franu Kocbeku poslano brzojavno vdanostno izjavo blagovolili milostno izreči Najvišjo zahvalo. Oast mi je, Vašemu blagorodju to naznaniti vsled odloka prezidija c. kr. štajerskega namestništva z dne 6. majnika 1908, štev. 831/1908. C. kr. okrajni glavar: M u 11 e r. Dr. Lampe o učiteljstvu. Preteklo nedeljo je bil shod v Smartnem pri Litiji. Govoril je dr. Larape, deželni odbornik in član deželaega šolskega sreta. Govoril je seveda tudi o učiteljstvu. Glasom BSlovenca" (št. 114.) je bilo tako-le: BDr Lampe je omenil tudi učiteljstvo. Liberalei so se postavili na stališče, da je kaznivo dejanje, ako kak učitelj agitira za S. L. S. Tudi deželna vlada se je postavila na tako stališče. Zato pa povemo mi očitno, da hočemo enako pravico za vae, in da tudi liberalni učitelji ne bodo imeli večjih pravic od naših pristašev. Učitelji naj se zavedajo, da so dolžni otroke krščanskih staršev vzgajati po volji teh staršev. Liberalnih agitatorjev pa kranjska dežela ne bo plačevala! (Burno odobravanje.) Mi smo prijatelji šole, a branili bomo ljudstvo, kadar ae mu bodo nalagala neopravičena in prehuda bremena." — Temu ni treba nobene opazke. Dejanja deželnega šolskega sveta' govore dovolj glasno! Tudi dr. Lampe bi moral vedeti, da vzgajamo mladino po veljavnih, zakonitih predpiaih. V ostalem so Lampetove besede — stara pesem. Teorija in praksa. nSlovenec" gloda naprej in naprej, in sicer zopet tov. Gangla in Žirovnika. To je morala klerikalnega dnevnika ! TJčiteljskl dobrotnlki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Sl. županstvo na Vičupri Ljubljani, 1. rok na račun pokroviteljine 50 K; g. I. F r i š h i d, potnik, v učiteljski družbi v Pudobu daroval 3 E 14 h; g. Fr. Ž a g a r ml. iz Starega trga pri Ložu za ,,Maravalček" 2 K: tov. Radoslav E n a f 1 i č z Gorice, 5 K, ker se ni mogel udeležiti jubilejnega koncerta v Celju; vesela družba v E o z j e m 9-60 K ; g. Ivan S o k 1 i č , trgovec s klobuki v Ljubljani, 10 K; g. Anton Adamiž iz Ribnice na Dolenjskem, 80 h. Živili! Bog plati! Jubilejni koncert na korist učiteljskemu konviktu bo priredilo. kranjsko učiteljsko društvo ter sledilo Pedagoškemu društvu v Erškem. Ostala okrajna učiteljska društva, storite tudi vi tako! Ce je eno društvo preslabotno, naj se združita dve sosednji društvi v ta namen. Ne gre toliko za umetnost in dovršenost koncerta ampak bolj za gmotni uspeh. Primorci, Štajerei, ganite se! Razširjenje šole v Domžalah. Da se ustanovi v Domžalah 4. razred ljudske šole, bo 27. t. m, komisionalna obravnava. Nemško - avstrijsko planinsko društvo šteje sedaj 350 podružnic in 78.552 članov. Osebne resti na Eranjskem. Učiteljica Marija Frantarjeva je zaradi bolezni dobila dopust in jo bo nadomeščala dosedanja provizorična učiteljica Angela Miklavčičeva. Suplentinja na deški šoli v Eočevju Pavla Lehnerjeva in Vera pl. Gresslova sta imenovani za provizorični. Zaradi bolezni je dcbila dopust učiteljica Helena Petschetova na dekliški šoli v Kočevju iu pride na ujeno mesto izprašana učiteljska kaadidatinja Pia pl. Koschinova. Mesto radnlškega utitelja je razpisano, in sicer provizorično, do 10. junija t. 1. na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani. Noto šolsko poslopje zgrade na Grosupljera na Dolenjskem. Nad 700 rešklh gojencev ljudskih in meščanskib šol je obiskalo v nedeljo 17. t. m. postojnsko jamo. S seboj so pripeljali cigansko godbo ter uprizorili v hotelu pri BEroniu na dvorišču telovadbo. V kratkem obiščejo postojnsko jarao tudi gojenke višje dekliške šole iz Zagreba. Umrl je na Remšniku na Štajerskem nadučitelj tov. J. S m o 1 e v 54. letu svoje dobe. Lahka mu zemlja! Za Schulverein je darovala gospa Mayerjeva v Goriei 3000 E. Iz seje c. kr. okrajncga šolskega sveta v Kranja z dne 14. t. m. 1. Predaednik predatavi in pozdravi novoimenovanega c. kr. okr. šolskega nadzornika Janko Janežiča. Nadalje poroČa, da je imenovan za nadzornika nemških šol v Tržiču ter Uršulinkah v Škofji Loki A. Belar, profesor v Ljubljaui. Do konca šolskega Ieta imajo dopust: Marija Škaberne in Luka Enific podaljšanega, nadalje Albina Prevc, učiteljica v Preddvoru in Marija Frantar, učiteljica v Oerkljah. Prvo nadomestuje Earolina Zupančič, dozdaj v Besnici, drugo pa Angela Miklavčič, preje v Tržiču. Namesto zamrle GrozdaDe Padar je v Poljanah začasno nastavljena Marija Pogačnik. Alojzija Štebi je postala definitivna na enorazrednici v Eokri. Siidmarkiua šola v Tržiču še ni odprta, ker še niso adaptirani prostori. Ministrstvo je zavrnilo utok občine Eranj za razširjenje dekliške šole. — II. Eer je v Olševku postavno število šolskih otrok, se sklene, ondotno enorazrednico razširiti v dvorazrednico, ravnotako ekskurendno šolo na Malenskem vrhu v enorazrednico. Emi Pece, učiteljici v Selcih, se pripozna druga starostna doklada. Reši se nekaj prošenj za podporo. Učiteljski krožek D. M. v Polju, se je vršil 14. t. m. na Vevčah ob številni udeležbi gostov, katerim vsa čast, a učiteljev oziroma učiteljic, spadajočih k temu krožku, izvzemši Poljcev niti enega ni bilo. Nov dokaz, kako malo smisla za prijateljstvo iraamo v ljubljanski okolici. Pikre besede mi silijo y pero, a naj jih raje opustim, ker si eodbo o tem naredi lahko vsak sam. Umrl je pri Sy. Duhu na Stari gori dne 1. maja upokojeni učitelj Fran Golob, star 86 let. R. i. p,! Jubilejske znamke po 10 h pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje to, ker se da na teh znamkah izbrisati poštni pečat. Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 7. maja t. 1. odredil sledeče: Definitivni nadučitelji so postali: t Zidanem mostu Franc Meško, dosedaj v Selu, na Runči Ivan Bertot, dosedaj definitivni učitelj istotam, pri Sv. Bolfenku pri Središču Franc Cajnko, dosedaj učitelj istotam. Definitivni so postali: v Sromljah Rudolf Petrič, dosedaj provizorični učitelj istotam, v Artičah Alojzij Voglar, v Podovi, Pavlina Eosčeya in Elizabeta Jugova, pri Sy. Miklavžu blizu Ormoža Franc Earbaš in y Grešnjevcih Marija Stegnarjeva in Neža Eunejeva. Oskranjeral je katehet na ljudski šoli v Miljab blizu Trsta učenke 3. razreda devet do enajstletne deklice. Stvar preiskuje aodnija. Velike počitnlce na ljudskih šolah v ljutomerskem okrajnem glavarstvu ostanejo tudi letos od 15. julija do 15. septembra. Slavnost odkrltja Trnbarjerega spomenika, ki je bila prvotno določena na dan 28. junija t. I., se je morala preložiti na mesee september, ker ni mogoče, da bi bil spomenik gotov že do konca prihodnjega meseca. Z ozirom na to se najbrže odgodi na iesen tudi kongres slovanskih književnikov in oasuikarjev. Iz Ljntomera narn poročajo: Bela nedelja nam je nudila priliko obeudovati nadebudno mladino Frane-Jožefove šole. Ta prireditev je uspela v vsestransko veliko zadovoljnost. V pozdrav nam je podaril dobro vežban dekliški zbor Eosijev venček triglasnih narodnih pesmi. Nežni, lahuo se treaoči glasovi mladih grl so zveneli tako ljubko, tako milo, da je marsikomu porosila oko solza ginjenosti in veselja. Edor je imel odprta ušesa, se mu je odprlo tudi srce in čutil je blažilno moč otroškega petja. Po petju so igrali. — Da igralci zaajo svoje vloge, o tem nismo dvomili; a očarala nas je živahnost predstavljanja in sigurno kretanje mladih diletantov. Ce kratko recenziramo: V prri igri je zlasti ugajala ^Skrb", pri drugi, ki jo je priredila gdč. Erna Razlagova, smo občudovali ataro mater. V zadnji igri nas je izaenadil varni nastop igralk, od gospe Srebretove pa do male Nadice. Posebno so se odlikovale: učiteljica francoščine, Ilka in modistioja. V odmorih je pokazala občudovanja vredno spretnost na klavirju učenka Minka Zacherlova. — Id komu smo hvaležai za ta užitek? Predvsem premarljivi gdč. Erni Razlagovi, ki slovi še iz prejšnjih let kot izrrstna, jako rutinirana režiserka, dalje učiteljema Earbi in Zacherlu. Edor ve. kakšna briga je z odraslimi igralci, bo znal ceniti zasluge naših vrlih prirediteljev; zakaj treba je časa in potrpežljivosti, preden izdolbeš iz sirove lipovine svetnika. Slovenski starši to pot ste imeli priliko videti, kako vzorno vzgajajo vaše otroke! Bodimo požrtvovaluim odgojevalcem hvaležni za njib. plemenito delo, kije njim v čast, mlademu zarodu v korist, a nam v zadovoljstvo in zabavo. Taka prireditev ima za marsikaterega učenca več moralnega uspeha kakor več tednov šolskega pouka. To delo je hvaležno in plodonosno, ker spaja ožje naklonjenost odgojevalca z Ijubeznijo in vdanostjo učenčevo; a to je faktor, ki edini le omogoči uspešno delovanje šole. — Učitelji! S takimi prireditvami si pridobite hvaležne vam slov. ioditelje; in to je neprecenljive važnosti za zdrav razvoj šolske mladine; zakaj le na podlagi medsebojne vzajemnosti se moreta blagotvorno izpopolnjevati šola in dom. — Sodeč po tem uspehu se nadejamo, da se v najkrajšem času spet pokažejo iskri mali diletantje. To je želja vseh iskrenih prijateljev mladine. Jubllejsko delo za otroke. Organizuje se v kratkem na Dunaju velika komisija, ki bo pomagala vladi izvesti jubilejsko delo v korist osirotelih in zanemarjenih otrok. Organizacija se izrede posebej za vsako deželo. Na štirlrazrednl ljndskl šoli na Jesenicah se razpisuje s tem eno učno mesto v stalno nameščenje. Prošnje do 10. junija 1908. V Poljanah nad Škofjo Loko je razpisano učno mesto. Prošnje do 6. junija t. 1. Roditeljski sestanek bo v nedeljo, dne 7. junija ob 3. uri pop. v Javorjah nad Skofjo Loko v šoli. Dnevni red: 1. Zakaj škoduje slabo vedenje šolskih otrok zunaj šole tudi staršem. Poroča šolski voditelj g. Leo Pibrovee. 2. Škodljivost opojnih pijač. Statistika. Poročevalee isti. 3. Proati razgovor. Prošnja. Vse velecenjene gospe in gospodične koleginje iri gospode kolege s Kranjskega, ki so že v pokoju, prosim, da mi v svrbo statistike, ki jo hočem sestaviti, izvolijo poslati sledeče date zanesljivo do 31. maja t. 1.: 1. ime in priimek s pristavkora (nadučitelj, učitelj); 2. sedanje bivališče; 3. dan, mesec iu leto sposobnostnega izpita; 4. koliko časa v pokoju; 5. koliko znaša pokojnina. — Fran Stojec, Dadučitelj ? pokoju na Vrhniki. Letošnja tuokrajna učiteljska skupššina ormoškega okraja se vrši 8. julija pri Vel. Nedelji. Imed običajnib točk sta na dnevnem redu referata: 1. BEako naj ohrani ljudska šola šestdeaetletni vladarski jubilej našega presvetlega cesarja v trajnem spominu ? Kako naj sodeluje zlasti na polju akrbstva in varstva otrok?" Poročevalci: Šijanec Ludovik, Poplatnik Fran, Pinterič in Potrato. 2. BEatera načela je uvaževati pri reviziji užnih na6rtov in kako 8e naj postopa pri izvršbi te reviziie?" Poročevalci: Eosi, Šalamun, Megla, Zedei, Porekar, Rosina, Bregant in Trstenjak. Osebne resti v ormoškem okrajn. Za nadučitelja sta imenovana Fran Cajnko pri Sv. Bolfenku in Ivan Vertot na Runču, oba dosedaj učitelja ravnotam. Fran Karbaš, dosedaj prov. učitelj pri sv. Miklavžu, je nastavljen definitivno. Gdč. Leonida Herzog, suplentinja na ormoški okoliški šoli je dobila provizorično mesto pri Sv. Erižu blizu Ljutomera; na njeno mesto ,je imenovan Milko Jerše, dosedaj suplent na ptujski okoliški šoli. Prošnja. Soška podružnica BSlov. planinskega društva" je sklenila, da sezida na Ernu planinsko ko6o, ki bo nosila ime našega ljubljenca, pesnika S. Gregorčiča. Vrhu sivega Krna naj stoji ponosen sporaenik našemu slavnemu sinu planin, spomenik, ki sprejme v svoje varuo okrilje trudnega turista, ki aili vrh planin, da bi užival lepoto prirode. Iz koče bo videl planinec ves pe8nikov planinski raj in še velik del ljubljene slovenske domovine. Nazaj grede ne bo zamudil obiskati pesnikove rojstne hiše na Vrsaem in groba pri sv. Lovrencu.— Mili rojaki! Ideja o zgradbi S. Gregorčičeve koče se mora uresničiti, naš pesnik mora dobiti ta, zraven nagrobnega najprimernejši spomenik, ki bo pospeševal med Slovenci in tujci zanimanje za Gregorčičev raj, za krasne naše planine, ki jih je on tako iskreno ljubil. Zato se obračamo do vsakega rojaka z iskreno prošnjo: prispevajmo vsak po svoji moči, da se na sivem Krnu čirnprej dvigne iz tal S. Gregoreičeva koča! — Odbor Soške podružnice S. P. D. v Tolminu.