Ixb«j» ,-sak dan razen so1x>t, nedelj in praznikov. ^ued daily except Saturday«, Sundayl and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlški prostori: 2657 South Lawndale Av«. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, RockweU 4004 leto-vear XXXVI Cena lisU Je $6.00 Eni*red m Mcond-cUu m* t ter Januai y 1«. ISO. at th« post-oftlc« •t Chicago. llltnoU, unOer Ut« Act ol Con«r«M ol March I. 187» CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 12. DECEMBRA (DEC. 12). 1944 Subacription $0 00 Yearly ŠTEV. -NUMBER 242 Acceptance for mailing at »pecial rate of postage provided for in seetion 1103. Act of Oct. S, 1017. authoiiied on June 4. 1018. Ameriške čete zavzele saarsko utrdbo; japonskim silam na Leytu preti uničenje Bolgariji Pehotne divizije prve ameriške armade oku- . pirale štiri mesta v prodiranju na ozemlju ob ]Vo0fl vladna kriZO reki Roer. Tretja armada izvojevala nove uspehe v bitkah za posest Saarske industrij- L ske kotline. Železniško omrežje med Cob-lenzem in Bingenom bombardirano iz zraka. —Ruska armada zasedla čez 40 naselbin v prodiranju proti Budimpešti. Sovjetske čete prekoračile Donavo v bližini glavnega ogrskega mesta.—Ameriške bombe spet padale na Tokio Več ministrov zapre-tilo z resignacijo FRANCIJA IN RUSIJA PODPISALI POGODBO De Gaulle in zunanji minister Bidault zapustila Moskvo LONDONSKI LISTI MOLČE PARIZ. U. dec.—Cele tretje ameriške armade so okupirale Sarreguemlnea. aaariko obmejno utrdbo, dočim ao ae nemške čete umaknila čez reko Roer na severu. LEYTE, flLIPINI. 11. dec— Ameriška 77. divizija prodira is savsetega Ormoca in potiska Japonske oborožene alle na konico liga otoka. v pasti Je okrog 50,000 Japonaklh vojakov, katerim preti uničenje. Eni kolona ameriške oborožene lile prodira aeverno od Ormoca. dočim druga kolona potiska japonske čete Južno v amerl morske obale. Ta Je že navezala stike « sedmo divizijo, ki vadrže-ma drobi Japonski odpor. Parls, 11. dec.—Pehotne divizije prve ameriške armade, ka tere povelj nijc je general • Hodges, so začele prodirati proti ozemlju na zapadni strani reke Roer, okupirale Štiri mesta in udrle v tri druga. Nemci še drže postojanke med Durenom in Schafbergom. Te so pod točo bomb, katere mečejo ameriška letala. Prvi oddelki Hodgesove armade so okupirali Schophoven, Lucherberg in Pier in se zdaj bližajo Luchemu, Echtzu, Geichu in Obergeichu. Echtz leži eno miljo zapadno od Durena,-nemške vojaške trdnjave. V bitki za posest Saarske in dustrijske kotline je tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona izvojevala nove uspehe. Zasedla je štiri petine Dillingena,. industrijskega mesta, po ljuti bitki s sovraž nikom. Pozorišče vročih bitk je ozemlje pri Wittringu, Sarreinsmin-yu in Rohrbachu. Nemško poveljstvo je zagnalo oklopne kolone v bitke proti ameriški sili na tem ozemlju. Sedma ameriška armada je povečala pritisk na nemško silo v bližini reke Rene. Ta se je morala umakniti iz Haguenauja in Bischvillerii._ Poplave so zavrle operacije ameriških in francoskih sil v bližini Colmarja, edinega alza-škega mesta, ki je še v nemških rokah. Ameriški letalci so razdejali most na reki Reni pri N hib; sliši v ogrski prestolnici. Urad ni komunike, objavljen danes zjutraj v Moskvi, trdi, da so Rusi prekoračili Donavo v dveh krajih v bližini Budimpešte. Nemška časniška agentura Objavljena je bila tudi deklaracija, katero je podpisalo več ministrov, da je Volcav naznanil amnestijo za vojaške častnike, ne da bi se prej posvetoval z iyimi. Deklaracija vsebuje tu il e lil a iv a tajiiijiiu "h'------ - 'Sr------ ---------* Transocean je priznala, da se di obdolžitev, da je šel vojni mi-bitka za posest Budimpešte bli- nister preko svoje oblasti. ža višku. V mestu je nastala pa- ---—- nika. Ruske oklopne kolone se \ Anglija formirala vale naprej in drobe odpor nem- \noVQ brodovje ške sile. * London, 11. dec.—Admiralite- Nemški vojaki, katere so Ru- ta je naznanila formiranje povesi ujeli, so povedali, da se nem- ga britskega brodovja za akcijo ška bojna črta ruši pod ruskimi proti japonski pomorski sili na udarci. Ruske armade so odprle pacifjku. To brodvoje bo ope-pot v smeri Dunaja ob avstrij- riraj0 p^ poveljstvom ameri-sko-čehoslovaški meji. skega admirala Chesterja W. Ruske kolone'so zdaj končen- NimjUa, £rydovje tvorijo bojne trirane na severni, vzhodni in ladje, ki se nuhajajo v centrul-južni strani Budimpešte. | nem in južnem delu Pacifika. VVashington, D. C., 11. dec.— Ra^ffie™!.', daCso VelikoUevilozamorcev ameriške leteče trdnjave in \v ameriški armafll bombniki ponovno napadli glav- Washington, D. C., 11. dec.— no japonsko mesto. Vrgli so več Vojni department poroča, da slu-bomb ki so poškodovale nekaj Uj 701,678 zamorcev v ameriški ooslopij in zanetile požare, ka- armadi in mornarici. Od tega teri pa so bili kmalu pogašeni. Utevila se nahaja 411,36« na fron-Ameriški bombniki so prilete- tah. Vojni tajnik Henry L. li nad Tokio z baz na Marijan- Stimson je dejal, da so se za-skih otokih. Prej so Japonci po- Uorci izkazali v akcijah proti ročali, da so ameriška letala me- sovražniku kot dobri vojaki. tala bombe na industrijska sre-1 dišča na otoku Kijušu in v Ko reji. Parli. 11. dec.—Nov razvoj v Evropi v povojni dobi se očituje v naznanilu, da je bila podpisana nova pogodba vzajemne pomoči v Moskvi med sovjeti in francosko začasno vlado, katere predsednik je general Charlea de Gaulle. Ta sliči oni, kutero sta podpisuli Veliku Britanija in Rusija v juliju 1. 1941, mesec dni po Hitlerjevem napudu na Rusijo. Naznanilo o podpisu pogodbe je bilo objavljeno po odhodu generulu De Gaullu in George-sa Bidaulta, francoskega zunanjega ministra, iz Moskve, kjer sta bilu en teden in imela vuž ne razgovore z maršalom Stuli nom, zunanjim* komisarjem Mo-lotovom in drugihi sovjetskimi voditelji. Poročilo iz Moskve naglaša, da je bila pogodba podpisana s ceremonijami, katerih so se udeležili člani štabov sovjetskih sil ln diplomatičntfi zborov. Mnenje uradnih krogov jc, da je Francija veliko pridobila s podpisom pogodbe. Značilno je dejstvo, du Je Stulin povabil De Gaullu v Moskvo khiulu po Churchillovem obisku Pariza De Gaulle se Jsu-uiil. ^ cijn ni bila povabljenu na kon ferenco med Stalinom, Chur chillom in Rooseveltom v Teh« ranu, Perzija, pred enim letom in zaradi deklaracije generala Smutsa, predsedniku Južnoufrl-ške unije, da je Francija uničena država in kot taka ne bo več igrala važne vloge v mednarod nih zadevali. De Gaulle Jc zduj uverjen, du bo Francija imela besedo v odločitvah glede usode Nemčije ln povojne ureditve Evrope, ker Poročilo dosluvlju, da se bo Uliguel Maura, notranji minister v bivši vludi španske republike, sestal z reprezentanti fa-langistov v nekem španskem obmejnem mestu, da ra/.p»avlja * njimi glede ustanovitve nove vlude. Daily Mail pravi, da Mau ra sestavlju dekrete, da uradni ii, ki so imeli pozicije pred letom 1036, se vrnejo na svoja mesta. Španski begunci se bodo tudi vrnili domov na vladne atroŠ-ce. CIVILNA VOJNA V ATENAH SE POOSTRILA Domače vesti Nov grob v Barbertonu Barberton, O.—Dne 24. nov. je tukaj umrla Agnes Meaec, stara 63 let, cjoma mi Motnlka in člu-nica društvu 626 SNPJ. Zapušča dva sinova (eden Je pri mor-. mu ici) in šest hčera. Takoj po \ Grška vlada pozvala pogrebu svoje matere se je pa| „ ___j pa na vse rezerviste pod zastavo OSVOBODILNA FRONTA OJACENA Atene. Franco se je baje odpoveda diktaturi, ko ga Je neki vodilni španski general opozoril, da se tuba nova civilna vojna, Mau-ra se bo na podlugi poročilu tmulu vrnil v Španijo. Vpoklic moških v vojaško sluibo Wushington, D. C., U. dec.— James Byrnes, direktor vojne mobilizacije, Je odredil vnovače-nje moških v staroatl 26 do »7 let za vojaško službo. Ti bodo nadomestili mornarje in vojake, ki so bili odpuščeni z namenom prevzetja del v vojnih industrijah, kl nimajo "dovolj delavcev. Bymea Je izjavil, dn te Industrije potrebujejo nujmanj 300,-Q00 novih delavcev. » je bilu podpisana pogodba z Rusijo. London. 11. dec.—Tukajšnji konservativni listi, ki običajno izražajo politiko in smernice Churchillov vlade, niso komentirali naznanila lz Pariza glede sklenitve pogodbe vzajemne vo-jttše pomoči med Francijo ln »o vjetsko Rusijo. morala podati v bolnišnico operacijo starejšu hči. Padel v Nemčiji James City, Pu.—Jacob De-bevc, predsednik društva 391 SNPJ, in njegova žena sta bilu uradno obveščena, da Je bil 23.1 xtene. Grčija. 11. dec.—Clvil-nov. v Nemčiji ubit njun ain ni vojna v Atenah, kl je apre-Pfc. Frank J. Debevc, star I? menut ceste io parke tega ata-iet, v armadi od decembra 1942 llxiuvni.j|U mesta v krvava bojl-in preko morju od lanskega sep- gt, poostrila. Britske vo-tembra. Poleg staršev zapušča uvtorltete so priznale, da tri brate v vo>nl v Evropi, enega J0 ,mrodna osvobodilna v Clevelandu, dve sestri, ženo (ronltt (KAM), kl se bori proti j in tri leta staro 'tčerko. Bil Je gjjam grftke vlade, katere prtnl-člun društvu 391 iz otroških let. ^^^ George Papandreou, Nov grob v Kenoaht in brllskun četam ojačena v zad- Ksnoaha Wla— Dne L dec. Je njih 24 urah s prihodom 10,000 tuKrU Jennie Moyl, rojena levičarjev Iz distriktov v bltilnl KJ 1. 1H83, odkoder je Aten. Poveljnik grških od por-prišla v Kenosho 1. 1910 ln ved- nih ali je general Stephanoa Seno tukaj živela. Zapušča mola rafls. , , , in tri hčere, vsi člani SNPJ. Po- (Radio London Je priznal, da kojna nI bila pri nobenem druš- levičarji drže skoro vse pollclj-, J ' ske poataje v Alenah ln vse pre- . . dele Pirej a, pristaniščnega me- Ia Mllvraukeeja ^^ M»lwaukee—Skupina aloven- UjI^^m sllu, oborožena a lanskih lovcev-M. Smole, Alpner kJ okupirala glavni atenski tn Chuckova, oče tn sin-Je J* trg po ljuti bitki z levičarji, v severnega Wiacanslna prlneslu kMlerj ^ ^Ho več ubitih ln ra-dva rogača.—Družina Anton nj9nih nA ubeh atraneb . Britaki Strukel je bila obveščena, da j^ konjbnlkl tipa Spltflrea ao me-prl Auchenu, Nemčija, padel zet bombe na pdsiopja v vzhod-Boleslav Savlcky, kl poleg žene | nf|n d|>ju mMtA| katerega drte Uoiesiav r»avic»iy, m - nem delu meaia, KaiereK* urn zupušča dve leti ataro hčerko. jevl4irjlf uriuke vojaške avto-Prošlega februarja Je bila ta r(ult HO ^pretile, da botlo za-družina obveščena, da Je |M>gre- k|mU, jluj|jske čete v boj proti šuti njen sin Joe, ki se nI vrnil I ..... z poleta nad Nemčijo. Bomb levičarjem. Serafia je poveljnik levičarake iz pmeia naa ........ »Seratis Je poveijma tcvtv«r»»w nik, na katerem je slutil, Je bill^ ki (lo 70,000 mol. Iro-stnitreljen nad ICollnom In t»d la- v t0m ,jfl B0 ^ oborože- erat ni o alnu nobenega sluha. t orožjem, katerega at» Jim nobenega V bolnišnjel je umrl John Donner, stur 69 let. Zupušča štiri hčere in sina. Ia Clevelanda Cleveland.—Mury E. Bernar-dič Je prejela vest, du Je pjen ni x orožjem, katerega ao Jim vrgli britski letalci v času, ko so se te sile borih' proti nemški okupacijski armadi. Premier Papandreou, kl Je tudi vojni minister, Je pozval vae grške rezerviste pod zaatavo v Bonomi formiral novo vlado Socialisti in akcijo-nisti niso v kabinetu Rim. 11. dec.—Ivanoe Bonomi je naznanil formiranje nove italijanske vlade, v kateri sta dva podpredsednika—komunist Pal-miro Togliatti in krščanski demokrat Giulio Dirodino. S tem je bila vladna kriza vsaj začasno rešena. Štiri stranke so reprezentira-ne v novi vladi-libcralci, krščanski demokrati, oelavski demokrati in komunisti. Socialisti in akcijoniati, ki tvorijo drugi dve stranki v odboru za narodno osvoboditev, so odločili proti vstopu v novo vlado, v katetri je Bonomi obdržal pozicijo predsednika. Novi zunanji minister je Alcide de Gasperi, krščanski ^ demokrat. Grof Carlo Sforza. .ki je bil. minister brez portfelja v p»ejš-| njem kabinetu, ni član nove vlade Velika Britanija je protestirala proti imenovanju grofa /a zunanjega ministra. Bonomi Ima v novi vladi tudi pozicijo notranjega ministra. Doznava ae, da Je Bonomi naslovil zavezniškim vojaškim avtoritetam pismo z zagotovilom, da »e bo njegova vlada držala pogojev sklenjenega premirja m da ne bo potianila na površje vprašanja monarhije, dokler ne bo sedanja vojna končana. t» n,-.. , n---------— - mož' Pvt. Thomas K. BernSidlč upanju, da bo a pomočjo britske smrtno ponesrečil v Naahvlllu, aH- -tri odpor lev čarjev m Jih T.nn kler ae le nahujul pri vo- prisilil v kapitulacijo. ;;,hodJ prvega n Jcu ' Poleg General Ronald M M*..požene zapušča dveletno hčerko, veljnik britaklh ^t vOrčlj^Je stal brata in tri sestre. Trup- prisnsl. "d. so reba p<»večaU lo Je bilo pripeljano v Cleveland. aktivnosti v Atenah. On Je Družina Anth.my J. Fortuna naznanil, du so rebell Ignorirali st je bila obveščena od vojne ultimat, naj od lože orožje ln se oblasti, da Je 11. nov. padel v podajo. Franc. I njen sl.r Pfc. Anth«my Scohi* Je poslal bojna letala J Fortuna ml., star 22 let, pri V akcijo. Ta zdsj meče I o bom- vojakih od maja 1943 ln preko be na jM.zlelie rebelev v Atenah molja tal zatlnjegu avgusta. Po- In Plreju. l leg staršev zupušča sestro. ~ v _ 1 • «• J Franciji Je 12 nov. padd Pfe JSraZllSkl llStl DOfl Ludwig F. Lauiich, slar 2« let, ' sin družine Anton Laurlch i* k ■ ■ CtdllnwtsHla Poleg slaišev za \SuOgO ROnirOlO pušča leno, dvu biatu ln tri ae-| ^ig&rjg^ mokrih c^.ak. -bl^ • ^^^ ^ ' )• ^u^ubi; ne eseh ironlah I0SJ»7. e -tnlh ln dragih ^.h pa 2S0XXK). stre.—Družlns Frank J. Htepic l/. Warrenavllle Ifdglitsa Je bila rfbtoffens, da Je 1« wtv palNi izenačiti m« /de delavcev ^V »voillt jklavnieah V teh klavnicah Ji upoalettlh če/ 140,000 d» lav»ev iKlavniške družbe, prizadete /a-Mlloka, ao Swlft fd Co, Wil-I sort Af C o. Ai motit A Ca., Čuda hy Pack l n g Co in John Motrell i At Co l)« lavei. U|iwlviii v klav-I ni« ah teh kompanij, ao včlanjeni v unijah Koiigt« »a Industrijskih organizacij in Ameriške ue-lav»ke fi^ieratije <>«llok vojnega ileluvskegu odbora J« takoj stopil v veljavo. Javnost ne vet kaj se godi v tujini Rto de Janelro, BraalltJa. 11. dec,- Brazilski llatl ao pod strogo vladno kontrolo. Režim Ge-tultja Vargahu Je V zadnjih tetinih celo |nM»slrll, ne olajšal kontrol«. Izdajatelji in uredniki brazilskih llaiov m? /anašaJo na zunanjo intervencijo, predviwmi na ameriški /.t olajšanje v ame-rlškem kongieeu se vrže razpra-ve glede sklenitve mednarodnih dogovorov z garancijo o svobodi tlaka JiittziUki department tuka tn propagando (DIP) uvaja kontrolo nad časopisi. Javnoat ne more v Jed tetfs vedeti, kaj se tfodl /unaj In niti doma. Ameriški magi/in Time je moral suapen-dirati brazilsko izdajti po objavi članka, V katetettt je pojaanje-val ozadje izgona <)awalda Oianhr, braziUkega zunan|ega ministra, Za ta magazin ** Je zavzelo aimilško poslaništvo v Rlo de Janeiru. Ameriške časnlške agenture ne morejo poročati o dogodkih v Braziliji Te pošiljajo le izjave in poniila vladnih agentur. Ako bi kritizirale Vargaeov režim, bi jim pretila su*peiuija. PROSVETA THE ENL1GHTE1IMENT GLASILO IM LA5T1IIIIA SLOVEMSKE MABODtt PODFORHE O19M KtrociuM M JEDNOTE of a»d publubed br ■eltoaal Besselil Sodeir Zc;r jLtnm driere <«»•• ?? . _ »3 Ji aa POl Uia. f 1JS Cte*. i-.«*obco "ce* leto. 33.T5 « f*** . Subacripiic« rele.: i« li- U«iled SUl^ C^I cZZuM p-r y.*x Ctaice0o e* Cook Co-tT "P« toreš«a cotmlne. MOO P*» T*«-_______.^oi^ (črtic*. poeeeiL ce*e »«U«ot po OmpoiMfc »škafi«! onlf eleako* m m vskkaiu. te Je priložil drema. pnmi M rraejo pefcljeleljtt »• * ** r r «1 Other etc-. «111 b* returaed to ^SSSd^iS. wta -ot M»ch m torto.. pUf. P<—. ^ erlU b wb*n eccoasf*«** br seU eddreaaedaad Naslov n. rse. kar lasa .t* s PROSVETA »57 59 »o. LatrndaU Afi- Chicago fc. Illinoia MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Imeli smo res lep večer. Zbori Po $2: Jacob Jelievar, Her- zaključeno pri podružnui . . . . ,_____ I_D. Doroar An. IDA CC Lt im n.___ SMRT BIViEGA ČLANA Detroit, Mldu—V sena toriju v Northvillu |e pred nekaj tedni umrl SUnley Holler, star 66 let. Bil je češke narodnosti, doma nekje iz Krkonooev V Ameriko j« prišel pred prvo svetovno vojno in se naselil v Kansasu, kjer je tudi pristopil k SNPJ, toda radi pogoste selitve je moral jednoto pustiti. V De-troitu je živel nekaj let, potem pa se je preselil v Northville, kjer je bil za vratarja pri neki bogati družini. Tu zapušča ženo, hčer in «ina ter vnukinjo in vnuke. Bil je svobodomislec in pokopan civilno. Družini moje Sož#lje. Kathrine Kralnz. PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Ronloo, Pa^—Važno je, da pomagamo našim rojakom v stari domovini. Potrebujejo obleko in zdravila. Iz Prosvete je razvidno, da so naši rojaki po Ameriki na delu za staro domovino s Društvo št. 400 SNPJ je darovalo $10, Slovene Social Club $10, posamezniki pa sledeče vsote: Ciril Bebar $5; po $2: George Pivik, Andy Snoznik st., Andy Snežnik ml.; po $1: Frank Segu-la, George Pivik ml., Frank Vozil, Anton Čepek, Blaž Likar. Skupaj $36. Obleko in razne druge potrebščine pa so nabrale ženske in poslale na pristojno mesto. Ciril Babar, predsednik št. 400 SNPJ. Torijski "red in m\rn Ameriška vlada je zadnji teden storila pravilno potezo ko si je umT?l <*J angleške torijske politike v Italiji in nag^ ^; vo načelo, da morajo osvobojeni nanxi« imeti pravdo, da si po-Uko demokratično vlado, kakršno sami žele brez zunanje- ga oritiaka ali diktiranja. , j Bil je že skrajni čas. da je spregovorila te besede, ki so zapisane polnih zaamhom. Lepo je od tudi v Atlantskem čarterju. Ce bi Jih bila že prej naglaiala m se Vseh, ki pomagajo trpečemu na-d./ala te politike, b, njen prestiž ne b.l padel Uko globoko po vsej ( rudu. Evropi. Ce bi bila zadnja leta orientirana njena zunanja politika -Ltem edino pravem in zdravem načelu, bi ne bilazašUnapot apizanja in koketiranja s kierofaiisticmm spanskim režimom, tudi bi ne bila delala kupci) » Petainom in Darlanom. prav tako tudi ne z Badogliom in diskreditirano savojsko fašistično dinastijo. Tudi napram francoski provizoričnl vlad, bi bils takoj od začetka zavzela drugačno stališče kot & je in jo priznala takoj po formi- Danes še ne moremo reči, ali je novi državni tajnik Stettinius naglasil to načelo le kot potezo proti AngUji, ker se n. prej posvetovala z VVashingtonom, marveč je na svojo roko vetirala imenovanje grofa Sforzo, bodisi za novega lUlijonskega premierja ali za zunanjega ministra. Bodočnost, bo šele pokazala, da-li je bila to le poteza na polju mednarodne šahovske politike, oziroma "povver politics" treh velesil, ali pomeni resnično spremembo ameriške zunanje politike. v Dasi je ta sprememba skrajno potrebna, ako Amerika neče popolnoma izgubiti svojega prestiža ne samo v Evropi, tnarvec širom sveta, je dvomljivo, da se je VVashington čez noč spremenil iz Savla v Pavla Vsaj imenovanje novih, večinoma torijskih načelnikov V državnem departmentu ne kaže na liberaliziran je ameriške zunanje politike. Izključeno seveda ni, da pride do tega čudeža. Ameriški kapitalizem posebno pa ameriški trgovski interesi nimajo kaj izgubiti, lahko po veliko pndobe v Evropi, če državni department pre-m m< n svojo poM'»«>»ku4a rehabilitirati naš prestiž med evropskimi narodi. In ta prestiž more rehabilitirati le, če se postavi 00 robu angleški torijski oolitiki. ki je naredila zelo nerodne poteze v Italiji, še bolj pa v Grčiji. In te potezi je po vseh videzih naredila na svojo pest, brez posvetovanja z ameriško in rusko vlado, da ne govorimo o-zdru-zcnih narodih, ker ti so le na papirju. Radi dosedanjega tesnega todelovanja med Londonom m VVafhingtonom je bila vsled tega zelo kompromitirana tudi ameriška vlada. Vsled tega je bila prisiljena, da je spregovorila in naglasila edino zdravo načelo, da imajo osvobojeni narodi pravico, da si postavijo take vlade kot si jih žele brez zunanjega vmešavanja ali diktiranja. Če se bo Amerika od zdaj na01 ej držala te politike, pomeni, da se bodo odnošaji med Londonom in Washuigtonom zelo ohladili, ali pa bo morala kapitulirati Anglija in zavreči svojo torijsko politiko, a katero skuša pod krinko "miru in reda" zopet osedlati Evropo z reakcijo, in lo s fašistično reakcijo. V Italiji je vpregla vse svoje sile, da reši diskreditirano savojsko dinastijo, ki nosi enako ali pa še večjo odgovornost za fašizem kot Mussolini. Pri lem seveda tudi ameriška vlada nima čistih rok, kakor tudi ne Stalin, ki je prvi formalno priznal Badoglijevo vlado. Ker je bila Bonomijeva vlada le lutka, brez vsaki' moči, da bi mogla reševati pereče gospodaiske ln socialne probleme, zadnje čase čitomo, da fašisti, ki so :>e bili potuhnili, zopet odprto prihajajo na plan. In pnhajajo na tlan zato, ker so razmere zrele. Si 1 oko ljudske mase pod okupacijsko oblastjo ne poznajo drugega kot večno lakoto^ Gočl^sc jim veliko slabše kot pod fašiz-Draginja je neznosna k» illi »stip Slovenci pa se nimamo več bati Sforze radi Primorja, k»)t< smo danes gotovi, da se po teh kiajlh ne bo več šopirila Ušk.» oblast. Slovenski »n hrvaški kraji hO za Italijo definitivno Izgubljeni. To ve tudi Sforza. Ce bi hoteli zagovarjati reakcionarno angleško politiko samo radi tega, k«r je proti Sfor/I, b* bil» n«>|več)i oportunistl, nič drugega kot lakaji torijev In k ikor je aniilvška vlada vetirala ustanovitev nove "levičar-:.ke' vlade v Italiji ih <1 vod tvom Sforze, teko le vetirala tudi ustanovit« v "levičarske" vlado v <»ič'p Kakor piše Fodor lz Aten. so st (»tki okušali uuM-niti civiln* vojn« / organiziranjem nove libe-■ ki h- bila Ant'fnMst'cna . Ampak je ta korak vetiral n angle k« mil poslaniku W A l^eperju v Grčiji mstrukciu da uv*ra na vnet črti podpirati le Papan-L/oilčno vlado S tem le Anglija v imenu "reda in Lovoctrala civilno vojno, katero zdaj /atira t vso svo-L silo V «»b!lo me veseli ker sem imela priliko seznaniti se z njegovo materjo in sestro Njegova sestra je prišla iz stare ga kraja pred petimi leti in po zna naše Turšičeve v Cerknici Dejala je, da je moja hčer zelo podobna Svelcovim oziroma Turšičevim iz Cerknice. K.'- ■ .....HBi msSr- O priredbi ne bom podrobneje dich, Valentin Lazar, Math Pod opisovala, toda del dobička je(bevsek. Lovro Mikovic, Marko namenjen za jugoslovanski re-! Slobodnjak, Marko Jelich, An-lif. 'Nastopil je tudi Anton Šu-bel in zapel nekaj lepih pesmi, Uko da smo se jokali in smejali. Igra "Dva skopuha" je bila tudi dobro podana'in smo se vsi zelo zabavali. V teh slabih časih je res priporočljivo, da poseti-mo zabave in tako pozabimo na naše vsakdanje skrbi in gorje, obenem pa pomagamo vzdrževati naša kulturna društva, dokler ae ne povrnejo domov naši fantje. V Slovenskem domu je tudi častna Ubla, na kateri so zapisana imena slovenskih vojakov. Škoda, da nimajo označenih sedem mladeničev, ki so dali živ-jenje za domovino. Naj jim bo lahka zemljo, kjer koli že počivajo. Marr Tursich. POROČILO IZ SYGANA Srgan. Pa«—Na zadnji društveni seji št. 6 SNPJ smo skle-lili, da tudi mi storimo svojo dolžnost do naših rojakov v sU--i domovini. Društvo št. 6 je* darovalo $100 za SANS in $25 za Slovanski kongres. Ženske smo tudi šle po našel Dini in nabrale veliko obleke in denarja. Obleko smo poslali v Mew York, da bo šla s prvo ladjo naprej, denar pa SANSu. Podpisana in Marv Dolinar sva zbrali $73.80, katere so pri pevali sledeči: Anton Safar in šena $5, družina Pleteršek $5, ?rances Dernosek $4, I. Knez in iena $4, Joseph in Amalia Hor-/at $3.50, Viljem Dernovšek in '.ena $3. Po $2: Franc Kopač in žena, Thomas Gardner in žena, Jakob lamov in žena, Charles Borin in .ena, John Baland in žena, Pau iVirant in žena, Štefan Cherpoch n žena, Franc Dolinar in žena fohn Krak in žena, John Wirant n žena; Viktor Okoren in žena $1.50. Po $1: G. Cappel in žena, G Jsnik in žena, Joseph Stepilo-/ic, mrs. Peteršek, Mary Slan tfrs. Prosen, mrs. Horsek, Chas iaučič in žena, mrs. Danile, An ia Viale, Lilly Peskorela, Mary /inzigar, Louis Okoren in žena, ?rank Ursic in žena, Martin Čebela, Rudi Knez in žena, Joseph Demshar in žena, Andy Ursic, -nrs. Usnik, mr. Bakar in žena, clay Zurman, Jacob Barofoldi in sena, Maroly, mrs. Maroly. Po 50c: mrs. Klemencic, mrs. Chevala, John Detnar, mrs. L. Srittam, M. Brittam, mrs. Bari-foldi, mrs. Krek, mrs. Sennan 30c. Najlepše se zahvaljujem vsem darovalcem! Amalla Horvat. PRISPEVKI IZ PENNE Hermlnle. Po. — Tudi v Penni smo pridno, na delu s pomožno akcijo za staro domovir\o. Sledeči so darovali za pomožno akcijo: Frank Shuster, Irwin, Pa., $10; po $5: Leo Bregar, Barber-ton, O., Frank Vodnik, Pleasant Valley, Pa., Anton Arch, Anton Zornik, Louis Sleber, Gabriel Sokol, Joseph Gradišek, Ljudmila Steban, Andrej Bertl in Mike Stern vsi iz Herminieja; Jack in Mary Baloh, Vestaburg, John Uršič, Hutchinson Mine. Po $4: Frank Bertl, Hermine, po $3: John in Frances Rupnik, Yukon, Mary Zornik, Hermine, Pa., P. B. Benedich, Hutchinson Mine; Anton Žuga. Warren, O., $2.50. mine \ laoi Churcl II k da! iziecrc . dieouvo pr« miru" tudi |i jo «»borožeti< gega kot up« Dolžnost An pa čeprav s tem povzroči strmoglavi jen je Churchilla. Sploh Je t ton Bizjak, Herminit, Pa., Jos Benkioski. Frank Mlekuž, Louis Natale; po $1.50: Mary Zabers, Frances Lavella, Louis Stefa-neci. x Po $1: Lucas Batja, Moon Run, Frank Gradišar, Warren, O.; po $1.25: mrs. Wultsek, Herminie, Pa , mrs. Boltes, Frank Rope, Vera Harenski, mrs. Harenski, mrs. Sensue, Cividini, dr. Bol-tin, Marv Betchy, Domenik Bo-falini, Tony Benklovski, Rudy tagar, Mary Žagar, mrs. Knor» Frank Terkaj, Mary Sodoski, Frank Drap, Mary Gorenc, S tel la Shoaf. Po $1 sledeči iz Huntchinsona: Louis Pod be vse k, Frank Pod-bevsek, Math Jurekovich, Paul Boltič, Anton Boltič, Anton Bol-tič ml., Martin Podnevšek, Charles Yates, John Sepp, Charles Rebek, Ignatz Yukazo-la, John Frlan, Thomas Fabjan čič, Livu Lavada, Stanley Kr-lak, John Geded, Bursard, Steve Prinich, James Riddle, Martin Kolenc, Walter Grusheskey Walter Kusaf, Marko Mikovic Mike Zavora; po 50c: Joseph Mišmaš in Steve Klipa, Louis Stavil 75c. Po 50c iz Herminieja: Katie BattisU, John Derda, mrs. Ma-zola, Frank NaUli, Chas. Sto-mole, mrs. Seveleski, John Vu-lič, Ranislav MoUvzeski in Ma ry Gorenc. Poznejša k o 1 e k t a : po $2 Louise Garčar, John Rohne Fmak Vozel, Anton Bevc, Joe Gros, Valentin Muren, Mary Ur bas, Mary Klavora, Frank Bregar, Jack Peternel, Mary Bohinc, slednja iz Pleasant Valley ja, Jos. Bates ml. $3^Martin Fle-šek $1.50. Po $1: Joseph Turk Math Drap, John Klauchesar Fr. Gradišek, John Socklege Anna Rahne, Frank Rahne Ta denar so zbrali: Anton Zornik, Podnevšek, Yuvan, Lo-zar, Tončka Sleber, Anna Arch Anna Boltis. Skupaj znaša $200 V West Newtonu $73, White Valleyju $4.2b. Odboru War Relief Fund of 'Americans of South Slavic Descent v New York je bilo poslano $300.25 Za SANS so darovali (postojanka št. 8 SANSa, West New ton, Pa.): Frank Peternel $10 po $5: Alojz Rožič, Matt Ober man, John Kobe; Mike Kotar $4; po $3: Anton Kovačič, Jacob Likar, John Šink, Mary Kranc po $2: Frank Zupane, Frank Te-kavec, Jacob Tekavec, Fran' Florjan, John Oblak, Steve Po virk, John Pevc, Fr. Križman Po $1: Rudolf Kreč, Fran Marela, Anton Valečič, Frank Šinkovec, Gregor Tekavec, John Skerjanec, Steve Grill, BrigiU Kotar, Anton Turk, John Gaber šek, Frank Florjan ml., Fran' Oglar, Anton VrUčnik, Mike Moran, Matt Povirsk. Skupaj $73. Denar je bil poslan new-yorškemu odboru po Antonu Zorniku, ki je prejel to vsoto od J. Šinka in Johna Kobeta. V Peasant Vaiey nabrano in v Exportu, Pa. in poslano po Antonu Rozini $4.25, kar je že zapisano na prvi poli. Nadalje so darovali: Tončka Sleber za Joeva Knora $1, Mike Paušek za Johna Nokorata $3, in za Wm. Kaufmana in Dome-nika Prencer^ po $1. Frank Wultich $5, Martin Usan $2 in Šustcr $10 (že na listi). Skupaj $23 in $5 John Serro, a vsoU je dospela prepozno za to poročilo. Pola Antona Zornika izkazuje $116. Sledeče prispevke je zbral Anton Zornik (podružnica št. 73 SANSa): Leopold Bregar, Bar-berton, O., $15, Anton Žuga. JPO-SS in št. 73 SANSa Naj se zahvalim vsem o* ban. ki so sodelovale pr, zbiranju^ bleke. Pomagali so sledeči tr govec Kastele 3I1 Castellc. Vu* kon. Pa. On je pripeljal robo pobirati obleko od hiše Q0 ^ pa mu je pomagal neki Pofuk ki se piše Fr AfUchevski si lalje mrs. Doblak. Primrose i Mauronč in Fr, Bregar Greens-burg, iz Pleasant Vallevja m rwina je pripeljal obleko To-Mihalčič. Kdo je bil z njira m ni znano, ker me ni bilo doma V Claridgeju je zbira! 0:e# od hiše do hiše Fr. Supančič ' *udi Mike Paušek je pomagal Robo sU spravila skupaj t^ Aleks Skerly in Joe Btnig« ^obo smo dobili pri mrs Jenko d je dala prostor na razpolago! V Herminie ju so darovali obleko tudi ljudje drugih na-rexinosti. S svojimi avtomobili so pripeljali obleko Umek ml u Jeanette, Fink in Matt Drap Na tem mestu ne morem objaviti imena darovalcev oblek, ke bi vzelo preveč prostora, m.rarr pa tu navesti imena oseb. ki so mi pomagali sorti Uti in zavijati obleko in čevlje v zavoje Sku-jaj smo spravili 8,100 funtov do-are obleke in čevljev. Voznina tovora je sUla $91.06. Te stroške je plačala federacija west-morelandskih društev SNPJ. Osebe, ki so mi pomagale ki sledeče: Anton Arč in žena. mrs. Boltes, mrs. Peternel, Klavorno-vi, Repovž, Helen Skrabski. mrs. Galante, mrs.*Pace in hčere in Val. Urbas ter nekateri drugi, vsi iz Heminieja. Bilo je veliko dela. Spravili smo toliko robe skupaj kot v New Yorku ali kje drugje. Z Mikom Pauškom sva pripeljala robo iz sledečih naselbin: West Newtona, Exporta. Claridgeja. V Herminieju je Miku pomagal tudi Strojan. Ne vem v koliko to je poročilo naUnčno, a približno je. Rojaki in rojakinje, na delo za nase uboge rojake v sUri domovini! Anten Zornik. Inšenlrll rusko rdo*o armado 00 * tel vojni potfolt pravi m c! strt v aradnfl začasnih moetov. Čet kardinalna potreba, ako se naj s torijakim "ledom in mirom, * Evropa obvaruje pted medlanjcm noč ao premootllt tudi ao)voč)o roke. Na sliki )lh )o videti, ko trade pontcnakl moet preko aeke rake k resnici z novim fašizmom. na Ogrskem. Nemi k* armada— vsak s umikajoča armado— poruši voo moetove sa sobo J. Warren. O., $2.50. Frank Gradi . šar, Wa. ren, O., $1. Jacob Per- J polovice mladeničev šin, Waren, 0 >$1. Je>hn Rupnik in žena Yukon. Pa., $2, Frank Skrinar, Cuddy, Pa., skupaj $23.50. Denar je bil odposlan 15. novembra v urad SANSa. VSAKEGA NEKAJ Llbrary. Po.—Po šestih mesecih se zopet oglašam. Sedaj nimam več toliko prilike za pisanje, ker sem zaposlen. V mojem zadnjem dopisu sem omenil, da bom poročal, kakšno delo imam. Ko sem bil zadnjikrat pri zdravniku, mi je dejal, da mi mora dati kakšno lažje dela Nato sem vprašal superintendenta za lahko delo, on pa je dejal, aa je njegovo najlažje in se pošalil, če hočem njegovo. Rekel sem. da ne in ga vpašal, če ima kakšno drugo primerno delo. Potem mi je ponudil zbiranje kamnov iz premoga, toda nisem maral tistega dela, ker je najbolj dolgočasno na svetu. Tisto delo sem že nekoč delal dva dni, a mi ni ugajala I Superintendent mi je naročil, naj pridem nazaj čez dva tedna, da bo mogoče imel kaj primernega. Ko pa sem prišel, mi je zopet odgovoril, da nima drugega kot tisto delo, ki mi ga je ie poprej ponudil, ali pa če hočem iti v jamo čistiti tračnice, in sicer na tretji šiht. Odgovoril sem, da ne morem v voziček in ven iz njega, ker imam bolno nogo, nakar sem sprejel delo. ki mi ga je prvotno ponudil tuiu poprej sem moral iti na preiskavo k zdravniku. Zdravnik je bU kompanijski in napisal je na listek. katerega sem moral nesi k ravnatelju. On je pa napisa-da lahko delam zunaj ali pa * premogovniku. Mislil sem si pri sebi, da me ne bodo sekira", kakor bi oni hoteli. Seei;»j « bi dela vsepovsod. Tisti zdra*-nik me je še bolj natanko pre-iskal kakor vojaški zdravnik starem kraju v času zadnje «v tovne vojne. Ako bi tako natanko preiskali tukajšnji voja*« zdravniki, potem ne bi vzeli niu mladeničev k vojakom. Dne 29. maja sem napravil prvi šiht. No, končno me je P^ delavec peljal v tovarno bom Um pometal. Toda t" sem delal samo dva dni. nase. da delo Nabiralne pole izkazuje: An- sem mora! iti drogi dan ton Zornik $116, Tončka Sle-, tračnice in mor al sem Anna Arch in Anna Boltes $4 75, Frank Strojan in vali. sem Mike Paušek $5; Hutochinson | a tretji dan sem dobil dr^ ^ 1 ia ber $46 25. Anna Arch in Anna j pati zemljo. Ne boMo me poriši mislil in p" Mf B ___________ ____ ^ _ ^ p Mine: L^iar Podn^šek. Pod-1 lo. katerega ae »edaj dr/m ■ bevšek. Yuvan HI; West New- lam že šest mesecev« ton: Šlnk, John Kobe. Krizman dobil v kompamjaki tr $73; Anton Rozina $4 25 Skupaj gicerVm za oskrbnik;« ^ $.100 25. kakor že ooprej ozna- drjati morom vse. ka- eno Ta vsota je bila poslana včaaih podnevi, včasih p* na newvorški urad, kakor je bilo kar pnde. (DaU« oa l Hrani) Raziskovanje naših predsodkov^HH (Knjižil ocena — spisal Siephen Pearce) V nedavno izdani knjigi "Razlivanje naših predsodkov" po-Svlja pisateljica Hortense Ldermaker, ki je pomožna profesorica v QueensCollegu v Yorku, v ospredje vpraša-nK katero danes globoko zani-JL in skrbi vsakega zavednega Jlvljana in državljankip. "Kaj k predsodek?" vprašuje pisateljica, ki nato vpraša še dalje: -Kako se naberemo predsod- kov'' in "Kaj nam je storiti glede njih?" Od pravilnega odgovora na ta vprašanja zavisi ne * no pravica milijonov naših sodržavljanov, pač pa kaj lahko ftdi preprečitev tretje svetovne WJne. Majhna, a značilna knjiga profesorice Powdermakerje-ve je izreden doprinos k teme-ljitejšemu in jasnejšemu razumevanju teh .nadvse važnih vprašanj. "Predsodek," pravi pisateljica, je nekaj, kar si ustvarimo pro-i gotovi stvari ali stanju, ne da bi se o tej stvari ali stanju prej potom dejstev prepričali, če je naše s predsodki prežeto nazira-nje pošteno ali upravičeno. Predsodek se razlikuje od stališča, ki temelji na znanstveni podlagi in znanosti, kajti v zadetfi predsodka si istega ustvarimo brez pomoči, znanosti ali znanja in brez miselnega pretehtanja in proučevanja. Avtorica nato sledi stopnjema potom, ki nas privedejo do cele vrste predsodkov napram celim razredom ali slojem ljudi še preden smo imeli priliko iste spoznati skozi izkušnje, ki bi nam vsaj nudile tehtne vzroke za naše naziranje in obnašanje. Tako imamo n. pr. pogosto svojo vnaprej napravljeno sodbo o ljudeh različnega prepričanja ali vere. narodnosti in plemena, ne-glede če smo sploh imeli kdaj priliko te ljudi videti ali poznati poblizu. Otrok, pravi pisateljica dalje, je rojen brez predsodkov, toda sc istih kmalu nabere bodisi od svojih staršev ali pa od ljudi, s katerimi pride v stik, ko polagoma dorašča v svojem družabnem okolju. "Otroci povzemajo ne le dejanja, ampak tudi občutja in nagibe ter naziranja in mnenja okolice, v kateri živijo," pravi pisateljica Povvdermaker. "Recimo, da sta mala Sally in 5ick zrasla v docela beli soseščini in nista imela nikdar prilike videti zamorskega človeka. Poznala ne bosta niti pomena besede zamorec. Ali recimo, da pnde nekega dne očka domov Pa v njuni prisotnosti pripoveduje materi, da je imel doli v mestu sitnosti z "umazanim ni-Crom". Njegov glas je pri tem razburjen in tako dobita mala dva vtis, da mora biti tisti "umazani niger" zelo neprijazna stvar, mk"J. k;u mati in oče nečeta. 1,1 »"tem," nadaljuje pisate-'j" 1 "pnde lep poleten dan, ko vzameta oče in mati otroka v mesto ter ju peljeta v živalski VM v velikem mestnem parku '"'♦-♦•m konemnesta—ker je I " k precej oddaljen, se morajo "ti bodisi na poulični ali pod-! K'n žel. /niči tja in nazaj. Te-: 'n v"/nj« domov pridejo mor-' delavci, ki se vračajo z -"i temi so morda neka-"K" Z belimi delavci vred ''•■to'« polagali kje cevi ali 1 al« kaj sličnega in posledica tega je, da so vsi umazani in prepoteni. Dva črnca morda stojita čisto blizu naše izletniške družine in mamica male Sally in Dicka se umika ko^ likor mogoče stran od "nigrov", a otroka, ki vse to brž zapazita, si pošepečeta: 'umazani niger!— zdaj sta videla prvič tistega ni-gra, o katerem je bil oče oni večer, ko je prišel z dela, jezno govoril. Oba sta že imela ustvarjen svoj predsodek in nista niti opazila, da so tudi beli delavci umazani—samo nigri so bili umazani v njunih očeh. Če vidimo belega človeka, ki je umazan, ga enostavno prezremo ali pa si mislimo, da je pač bolj ali manj izreden slučaj zanikr-nosti . . . umazan črnec pa nam ustvarja v naših predsodkov polnih očeh vse drugačno sliko— on je "umazan niger" v širšem pomenu besede, ki meče to luč na njegovo pleme. Na isti način, pravi profesori-ča, sliši otrok svoje starše zabavljati čez Ž'de. Pozneje izve tudi, da so Židje drugačne vere, da se razlikujejo od drugih ljudi, ker uživajo drugačno hrano, govore čuden, tuj jezik in praznujejo soboto kot svoj nedeljski dan. Iz vsega tega si ustvari otrok sliko Žida v šoli kot študenta in .vidi, da se nič ne razlikuje od ostalih študentov. Ali slike, ki si jo je bil ustvaril že prej v svojih mislih o Židih, to ne spremeni. Misli si enostavno, da je ta židovski študent bodisi kaka izjema, ali pa da se zna dobro sukati in prikriva svojo židovsko naturo pred drugimi. V resnici pa je morda ta židovski študent, ki ga sreča v šoli, dosela povprečen židovski deček, toda mentalna slika v otrokovih možganih je karikatura—in ta ustvarja predsodek, ki dorašča z otrokom vred. Predmet naših predsodkov pa vseeno zadobi gotovo spremembo s potekom zgodovinske dobe. Ko so prihajali sredi devetnajstega stoletja v Ameriko Irci v velikih skupinah, so si jih stari ameriški naseljenci predstavljali v splošnem kot neodgovorne pijance hudega temperamenta, ki so vsak čas pripravljeni za pretep. Prezirali so jih tudi, ker so bili katoličani. V tistih časih ni bilo nič nenavadnega, če je bil v listih objavljen oglas naslednje vsebine: "Potrebujemo delavce—toda Irci naj se ne pri-glašajo . . ." Danes, sto let od one dobe, se zde ti oglasi smešni. Nikakor pa se nam ne zde smešni predsodki, ki nam slikajo podobe, ki jih nosimo v svojih mislih sedaj. Te se nam zde docela na mestu in sprejemamo jih z resnostjo in se nikdar nc vprašamo, če so te slike avtentične ali ne. Sto let odslej se bodo znabiti nasmihaii'našim sedanjim predsodkom potomci naše generacijc in se bodo čudili, kako smo mogli imeti tako bedaste koncepcije o črncih, Mehikancih, Kitajcih, Židih itd." Kaj naj storimo glede teh predsodkov? Profesorica Pow-dermakerjeva nam daje v tem pogledu nekaj nasvetov ter konstruktivnih sugestij. Predvsem moramo privleči naše predsodke za ušesa ven na plan, nato priznati, da smo jih gojili in potem pričeti z analizo istih ter na podlagi naših tozadevnih dognanj priznati tud\ da neutemeljene obsojanje celih rasnih ali narodnostnih skupin ni prav nič v skladu z jedrom ameriške de- • • mokracije. Važno je tudi, da ne Vjl3S0Vl IZ delamo, kakor nam predsodki ] 11 • morda narekujejo. Kot držav- T\ 21 Q A 1 h 1 T\ ljani moramo gledati na to, da' ua^VIUIll se predsodki kolikor mogoče za tirajo potom pravičnih zakonov in gotove vladne kontrole. "Dandanes," pravi pisateljica, "je, kakor se zdi, več vzroka za uvedbo vladne kontrole v tem oziru, da se ohrani in učvrsti demokracija ... Kaj naj storimo glede predsodkov, ki so se vrinili in se izražajo v naših javnih ustanovah, običajih in zakonih? Pisateljica meni, da bi bilo treba pobijati te predsodke predvsem potom zakonite in gotove vladne kontrole. Kot se borimo za nadaljevanje našega demokratičnega načina življenja, tako se moramo boriti za odpravo krivic, ki črpajo sok življenja te demokracije . . . Zakoni veliko pomagajo; zakoni proti linčanju, zakoni proti volilnemu davku, zakoni proti diskriminaciji v industriji in proti predsodkom v vzgojnih ustanovah." Kot državljani moramo skrbeti, da se obstoječi tozadevni zakoni izvajajo. Izvoliti moramo zastopnike, ki bodo te zakone izvajali v slučaju, da se te zakone pušča v nemar, moramo dvigniti svoj glas in biti na pažnji. Tudi kot člani raznih organizacij, najsibo strokovnih, političnih, verskih, kulturnih in dru-kih, moramo gledati na to, da protestiramo proti prcdsodkoip, ki se znabiti izražajo v organizacijah samih. V slučajih izbruhov nemirov, demonstracij in šepetalnih kunipanj ne smemo dovoliti, da nas potegne s seboj sentiment brez hladnega razsojanja—ostati moramo ravnodušni in prevdarno razsodni ter vplivati tako tudi na druge. "Podpirati moramo tudi socialne reforme, ki pomagajo odpravljati obstoječe krivice v tem oziru. Odpravljanje slu-mov, boljše stanovanjske razmere, več vzgojnih in zabavnih ustanov v delavskih četrtih in industrijskih krajih sploh, odprava diskriminacij pri delih in uposlevanju, vse to moramo podpirati, ako zares želimo pobijati socialne predsodke in izvajati ideje naše demokracije. Kdor je poln predsodkov, je tudi poln strahu pred ndčem. Kako odpraviti ta strah? Tu se moramo dotaknitii socialnega zavarovanja, naše nedavno sprejete zakonodaje, ki ščiti delavce pred brezposelnostjo, starostjo, boleznijo itd. To je podlaga širjenju splošnega blagostanja, ki jc sad naše civilizacije, na široke predele ljudstva, da je tako posameznik iz ljudstva osvobojen strahu pred brezposelnostjo, lakoto in starostjo ter boleznijo. Ko so enkrat do gotove mere odpravljena ia zla, potem nima nobena družabna skupina vzroka, da si iz bojazni za lasten obstoj ustvarja predsodke proti drugi. 1 na ta način »e bodo mogli ljudje med seboj zbližati in sodelovati medsebojno za skupno blaginjo, namesto da go-je medsebojno mržnjo, ki izvira lt socialnih predsodkov." FLIS. Nova rumun&ka vlada osvojila program Bukarešta, Rumunija, 11. dec. — Noya rumunska vlada, kateri prtdsednik je Nikoli) Radssrn, je osvojila program, katerega bo skušala uveljaviti. Ta določa med drugim vzdrževanje miru in reda po vsej deželi, obnovo industrijske produkcije, ta kpjšnjo razorožitev oboroženih itra/ m premirje med političnimi strankami. (Nadalj*'vanje I I. strani.| či, vendar pa je boljše kot v premogovniku. Ko sem dobil to delo, sem moral zopet k tistemu zdravniku in vprašal me je, zakaj ne delam pri premogovni družbi. Povedal sem mu, da je bilo delo preveč težko zame. Nekoliko me je postrani pogledal, a rekel ni nič. Dne 4. novembra je umrla Marija Markovšek, pokopali pa smo jo 7. novembra na pokopališču v Bridgevillu. Pogreb je bil katoliški. Pred osmimi leti jo je zadel mrtvoud in takrat smo mislili, da bo umrla, pa je okrevala. Teden poprej smo bili še pri njej in je šc dobro govorila in ni mislila, da bo tako hitro umrla, kajti vabila nas je, da jo naj pridemo še pogledat. Dočakala je visoko starost. Ob smrti je bilo 81 let. Tu zapušča sina, v Bridgevillu pa dve hčeri, v stari domovini pa tudi enega sina, ako je še živ. Rojena je bila v vasi Bor je, fara Kolovrat, litijski okraj. Po domuče so jo klicali Prevovškova Marič-ka. Moje iskreno sožalje. Jakob Zupančič. POPRAVEK Grand Havan. Mlch.—V mojem poročilu o prispevkih, ki je bilo objavljeno v Prosveti dne 29. novembra, se je vrinila mala pomota. Glasilo se je, da je Mary Zeempc darovala a glasiti bi se moralo, da je darovala $3 Mary Zemepc. Anton Welas. KLOPI Cleveland. O,—Večina slovenskih priseljencev izhaja s kmetov. Tudi tisti, ki sc danes odtavajo s pavjim perjem učenosti. Znane so nam dobro ruzmere In življenje na kmetih v stari domovini. Najprvo si postal pastir ali pastirica, nato hlapec ali dekla in tako je šlo naprej. Marsikaj se človek domisli iz rane mladosti, katero človek ta ko težko pozabi. Vsak ima svoje življenje; prijetne in neprijetne spomine. Otroška duša je silno dostopna spremembam, ln v naravi se vse spreminja, kakor letni čas; tako občutno opazuješ in občuduješ spremembe v naravi, da ti ustunejo trajno v spominu. Ko sem bil še otrok, sem imel veliko veselja do kjopov. Ob toplem vremenu smo poganjali živino na pašo na gmajne, v loge in levičevja. Tam se je pasla živina in tam je bilo tudi dosti vsakovrstnega mrčesa. Kmalu sem opazil majhne pikce na goveji živini, zlasti na kravjih vimenih. Pikce so su z vsakim dnevom večale in množile in zgledale kot fižol. To so bili klopi, polni sladke krvi. Z velikim veseljem sem jih ščipal in pulil iz krav in stiskal, da je kri briz gala na vse strani. Klop ali klašč se je tudi človeka rad prijel. Kar naenkrat si začutil, da te nekaj srbi, najrajši v skritem kraju pod pazduho, tako da ga je bilo težko najti in izdreti. lotili so vse vsega, kar Je živelo in ko Mikali sladki/ kri ti pretkani sesalci. , Tudi trote sem sovrešil, ker so jih morale hraniti majhne in pridne čebelice. Toda čebelice so v Jeseni t njimi same obračunale in jih pometale it celic. Imamo tudi med ljudmi razne klop«* in trote, samo da so večji ln bolj učinkoviti paraziti, zato ne moreš tako lahko do njih. Coiiokrat človeške ti "ti stvu še vedno dotični slepar ln poleg nekaterih drugih tudi neki župnik. On je katoliški klop in varuh našega naroda. Ne morem razumeti, zakaj takega nenasitnega klopa verniki toleri-rajo. Sodnija jim je prepovedala igrati "poker" z ljudskim denarjem, a oni so vseeno nadaljevali in zapravljali ljudski denar. Igrali so na ta način: Likvidator je svetoval, da kupijo za $300,000 raznih dobrih delnic in ker bodo delnice postale čez noč veliko vec vredne, bodo pokrili prejšnje izgube. Značilno je to, da ie dotični župnik stavil predlog in ostali so predlog sprejeli. Toda nesrečne delnice niso šle i.avtgor, temveč idrča-le navzdol. Padale ii. padale so tako hi'rc!, da so postale vredne samo $100 000 in tako je bil narod na predlog dotičucga župnika zopet oslepaijen rt $200,000. Ko je nato sodnija te klope poklicala na odgovor in zahtevala, da morajo pokriti te izgube s svojim premoženjem, je župnik lagal, da nima nič svojega denarja, češ, da je od cc k ve. Zaplenili ao mu vseeno nekaj, okrog (1000, ostalo pa je skril. Ti katoliški klopi sleparijo narod v imenu Boga, veru in cerkve. Samo da imajo oni vsega dosti, a na narod se požvižgajo. Med narodom ustvarjate splet-karije in s njimi zakrivate svoje sleparije. Zakaj se vtikavate v gospodarsko in politično življenje? Ker niste pošteni, pustite to delo drugim, ki no bolj zmožni in bolj pošteni kot vi. Spokorlte se vaših velikih grehov, ki ste jih storili nad ubogim narodom! John Flllpli. EHen Davldson od unije Unltsd Olflc« fc Profasalonal Workem CIO Isroča čak sa $2000 stotniku Phlllpu Dl Bonu. kl Im« v oskrbi telefonski aklad sa ranjen* veterana. Tn sklad Um sluii. da ob prihodu na Uullšča Mltchall Klald. N. Y« lahko pokllfcejo svojce po leleionu. Transportna letal« sd«l vsak iedan pripeljejo tisoč r«nj«nlh vojakov v Ameriko s rasnih boJUt. Primorski Slovenci volijo Tako govori slovenski duhovnik (Iz "Slovenskega Poročevalca" od 2. avg. 1044) Kot katoliški duhovnik in Slovenec čutijn potrebo, tla ob priliki nemškega divjaštva v metliškem okraju poudarim naslednja dejstva: 1. Prepričan sem, da ae je slehernemu našemu človeku, ki je do sedaj imel Nemce za narod in silo, ki more ali hoče uvesti med evropskimi narodi mir in alogo, ta občutek razblinil v nič. Takega divjaštva, kot so ga Nemci izvajali m svojimi najemniškiini hordami nad-našim ljudstvom, si ni mogel zamisliti največji črnogled, niti belokranjsko ljudstvo, ki se Je na lastne oČl prepričalo, da Nemci niso nikakršna vojska, ampak navadna razbojniška toljia. JI. Čudim se in obžalujem, da se med našim naročim Še najdejo ljudje, ki hočejo obleči nemško vojaško suknjo, katere nosilci onečaščajo cerkve (v podružnici v Draličih sucknd v neposredni bližini sovražnika, i glasovnico v rokah vršijo svojo narodno ln državiiansko dol).-nost. Za slovensko Primorje imajo te volitve še vse drugačen pomen kot za ostalo Slovenijo. Niso le graditev ljudske oblasti, so obenem plebiscit. Volilni shodi ao ponekod pravi ljudski tabori, saj se Jih udeležujejo po dva do tri tisoč ljudi. Taki shodi so se vršili na Kanalskem, na Vipavskem, v Brkinih iu na Krasu, kjer se je udeležilo našega mitinga do tri tisoč ljudi le četrt ure od sovražne postojanke. Pridejo po ure in ure daleč, da slišijo našit govornike, včasih ponoči, v dežju, prav iz sovražnikovih postojank Ne ustrašijo Me nobenega truda ne nevarnosti, Primorske žene In dekleta, ki nosijo tri četrtine jjoliličnega dela na terenu na Nvojih ramenih, so tudi pri se-(iaiijih volitvah najbolj aktivne Volitve so se vršile v Tolminskih gorah, v Goriški okolici, na Vipavskem, na Kiunu, v slovenski Istri prav pred vrati Kopra. Tudi v vaseh, ki Jih neposredno ograža okupator lu posebno v teh vaseh je bila udeležba nepričakovana. po večini stood" stolna. Volitve se vršijo tudi v Rrdih, celo v Beneški Sloveniji, v okolici Trsta, v Brkinih in na Pivki. Volila la» cela Primorska, kl daje tem volitvam vnanjega Izraza narodne manifestacije. Na volilne sIhmI* in na volitve same prihajajo v dolgih sprevodih v narodnih nošah, m sloven-sklinl zastavami, n cvetjem, s partizaiiMkimi ln narodnimi pe smimi. Za vsak kraj pomenijo te volitve narodni praznik, ponekod prihajajo im volišča okra* šeni z lipovimi ve|lcami. To spominja n« prve volitve pod Italijo |>o zadnji vojni, ko je bila II-pova vejica značka /a slovenske ga volilca Danes te ll|Mive veji-tu govorijo: Tu je slovenska /emlja in slovensko ljudstvo, tu I smo Slovani, ki se bol imo t 1 nemštvoin /a obstanek, n«6o na-I rodne težnje so težnje vseh Slo-' vanov. • j Primorsko liud»tvo je bilo ?e dolgo let l/ločeno l/ političnega >ivl)enja, ni moglo ne smelo sodelovati Iliti pri občinski upi avl Zato nekateri spočMka niso ume-II velikega pomenu teh volitev. A dali so m* poučiti in so razumeli, da ■! s temi volitvami m«-Imi delijo pruvlco, kl mi Jim Jo tujci kratili dolgu stoletja, |m»-urbno kruto |m> zadnjih dvajset 1 iri V CM* let SiM»7nsll ao, ka) |M»-meni, ako iiummI lahko mvoImmI-'no l/r«>« mvoJo voljo, giadi ob-Idhi i/ s«'Im III /H •« u Pi I mor ski človek Je /ačel misliti, je /«-<>1 živeti, ndče nikomur več hiti ponižen blftjiec, »mm e m* več zadovoljiti t drobtinicami, ki pa-dajo i lM»gnto obložene mi/* iimpak je našel v novega, samo raveitri« ku < loveka ki 1m» sam |*» svoji •'»»1)1 ur*J«l svojfi usodo Te volitve ao tudi ra slovensko Pnmoi je in predvsem ta slovensko Primorje o»ter mejnik rru-d staro In novo dobo, gl*»i*i» klic; Stsro se ne sme več povrniti! Primorci se poleg tega dobro zavedajo, da imajo te volitve sanje tudi velik političen pomen. Z glasovnico v rokah utrjujejo priključitev slovenskega Pri-morja k svobodni združeni Sloveniji v federativni demokratični Jugoslaviji. S temi volitvami izpolnjujejo sen svojih najboljših sinov preteklosti in sedanjosti od bazoviških junakov pu do borcev, ki so padli v tej borbi, z narodnim herojem Vojkom na čelu. Njihove žrtve lu te volitve so plebiscit, ki mu nihče ne bo mogel oporekati. Ne Muino s puško, tud* X glasovnico, n katero že danes gradijo svojo narodno oblast, dokazu jeju svojo odločno vollo s« svobodo, kl jim Jo sicer jamči Atlanska izjava, kutera priznava vsem narodom, malim in velikim, pravico do samoodločbe. Za to pravico so se. Primorci pripravljeni boriti vsak čas in proti vsakomur du zadnje kaplje krvi. Dolga stoletja pod tujci, 'ift let najhujši sužnji, a nikoli in nikomur več —rajši smrt. Ta trdna, enotna volj« naroda ln našu vojska bosta jumstvo za uresničenje naših narodnih teženj. Primorci tudi v volilni mrzlici ne smejo pozabiti na oborožen boj, ampak inorujo pomnožiti in učvrstiti naše brigade s splošno ln popolno mobilizacijo vseh molkih, kl so sposobni zs orožje. To Je izredno važno prav danes, ko poglnja hitleijanska iver, ako hočemo veljivno izvojevati našo svobodo ln zavarovati dragoceni pridobitve dosedunje borbe Novi odborniki, pred«ni ciljem nušegu osvobodilnega boja, bodo naši odločni borci na terenu. Naše puške, ki jih bomo |K)t;t«vlli povsod, kjer bivajo Slovenci, pa nam bodo začrtale tn stražlle mejo proti vsakemu tujemu pohlepu.—SANS. Franca Bevk. IS44 WAMUND LIT* 0IV1 »»»»»»»»»»»»»»»»»»»t****« ««<<«««« ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE m val društveni lajaiki I« lajate* le tlanl. ki |lh 4mštv« t ta ivrks Maši *a«lavlja*l lafcaial la pata valaJ saalapalkl aa dalmUma okiaja se« U«la larborUh. m MUtraukaa. Wl«. la afcaUoa. Anion Janhaviah. m Clavalaad. Obla In aballaa. Frank Klun la Chtobala«. lisa, t« C kuhala* la afcaltaa. frank Cveta« la TIra Mili. P«-, m vm »radaja v škodna Panno. Anton Sov nih It H*« mini«. Pa. aa m sapadno PvniMflvanlfa John Zorni« aa Oottnii U. afcaiite Pola« vsak lok pa iahSo vaak tion ali navotnik vam potila tvafa naval mno dltaklna Uatn PROSVKTA 3SI7 »o Lavndal« Av«.. Chlva««. IU. PROSVETA AS NINTH ARMY TANKS ROLLED INTO REICH TOREK, 12. PErFvtpn. RDEČA KOKARDA Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN 5 (Nadaljevanj«) "Da, gospod." Molčanje. Nato sem se osmelll: "Upam, da so bile sestre dobre z vami?" "Da, gospod." "Pa ste se vendarle radi ločili od njih?" "Da, gospod." A tedajci se je menda osvestila pomena svojih zadnjih besed ali pa nerodnosti svojih odgovorov, zakaj mahoma je vzdignila oči in me pogledala. Bila je rdeča kakor mak in videl sem, da ji ni daleč do joka. Ves prestrašen sem se sklonil nekoliko niže k njej. "Gospodična," sem rekel naglo, "prosimo vas, nikar se me ne plašite. Naj se zgodi karkoli, mene se vam nikoli ni treba bati. Zaklinjam vas, imejte me za prijatelja, kakor sem prijatelj vašega brata. Louis je moj . . ." Tresk! Njegovo ime mi je še viselo na ustnicah, ko me je zadel v hrbet strahovit udarec, ki me je vrgel devojki malone v naročje, in se je začelo okoli mene žvenketanje razbitega stekla, plapolanje sveč in čedalje glasnejše vzklikanje in tarnanje. Za trenutek sem bil kakor omamljen, nezmožen razumeti, kaj se godi. Vedel sem le, da se je Deniza obupno oklepala mojega komolca in z grozo upirala vame oči in da je godba mahoma prestala. Nato, ko so se jeli zbirati okoli naju, sem se nekoliko osvestil; ozrl sem se in sem videl, da je okno za mojim hrbtom izbito iz okvirja ter vrženo v sobo, svinec in steklo pa raztresena daleč na okoli. Med drobci je ležal kamen. Ta kamen me je bil udaril v hrbet. II. POGLAVJE Preizkušnja Ves salon se je neverjetno naglo napolnil z razburjenimi obrazi, tako da ie še nisem bil do dobra zavedel, ko sem že videl okoli sebe vso množico gostov z gospodom Saint-Alaiškim na čelu, ki je silila vame z vprašanji. Vsi ao govorili namah in dame, ki ao atale zadaj in niso videle, so jaskale in vpile tako neznansko, da me na bi bil nihče razumel, če bi bil tudi vedel, kaj naj rečem. Toda razbito okno in veliki kamen na parketu sta odgovarjala namestu mene in sta molče povedala, kaj se je bilo zgodilo. Strasti, ki so že tlele v vseh, so mahoma vzplamtele ob tem prizoru. Tucat glasov je zavpilo: "Venkaj! Udarimo na kanal jo!" in že je viknil nekdo v zadnjih vratih: "Meče v roke, gospoda!" Kakor bi trenil, je polovica plemičev hrume udrla proti vratom, na čelu jim Saint- Alais, ki je kar gorel od nestrpnosti, da bi osvetli ta napad na svoje goste. Gospod de Gontaut in nekateri starejši so jih skušali zadržati, toda njih opomini ao bili bob v steno in čez trenutek ni bilo v sobanah nobenega moškega več. Planili so na ulico ter jo napolnili z bliskanjem svojih mečev in s hrupom svojih glasov. Tucat lakajev, ki so v naglici prihiteli s plameni-cami, jim je pomagalo iskati; nekaj minut je bila ulica vaa živa luči in ljudi. /Toda zlikovci, ki so bili vrgli kamen, so za čaaa odnesli pete in naše moštvo se je kmalu vrnilo; nekaterih je bilo sram nagle jeze, a drugi so se smehoma pritoževali, da so si zaman oblatili čevlje in nogavice; le nekaj boje-vitežev je vztrajalo na tem, da ovadijo žalitev in zahtevajo maščevanja. V drugačnih prilikah bi bili smatrali dogodek za navadno pobalinstvo; a v tistih dneh, ko so bila čuvstva vse javnosti tako napeta, jc dobival mučen in preteč značaj, ki je šel tudi najbolj treznim glavam do živega. Med izpadom naše četice je bil veter, ki je pihal skozi razbito okno, za- nesel enega izmed zastorov v svečo, da se je užgal, tenčica, ki so jo brez škode strgali z droga, se je še kadila na parketu sredi razbitin. Ta podrobnost pa stekleni drobci in pre-padeni obrazi dam so dajali salonu, ki je bil še nekaj minut poprej poln udobnosti in veselja, čudno zlovešče in obupano lice. Zato se nisem Bog ve kako začudil, ko sem videl, da Saint-Alais mrko gleda okoli sebe. "Kje je moja sestra?" je vprašal, toliko da ne osorno. "Evo je," je odgovorila mati. Deniza je bila zdavnaj zletela k njej in se je oklenila. "Ali je ranjona?" "Ne," je dejala markiza, materinsko treplaje deklico po krilu. "Gospod de Saux bi imel več razloga, da se pritoži." "Bog me čuvaj mojih prijateljev, kaj, gospod?" je rekel Saint-Alais s hudobnim nasmeškom. Zdrznil sem se. Besede same po sebi niso bile kajsi pomembne, toda porog, ki je zvenel iz njih, je bil očiten. Nisem jih smel pogoltniti kar tako. "Če mislite, gospod markiz," sem rekel suho, "da sem le količkaj slutil ta napad . . ." "Da bi ga bili slutili? Bog ne daj!" je odvrnil malomarno, z vljudnim vzmahom roke. "Tako daleč pa vendarle nismo. Da bi se plemič iz naš« družbe ponižal do zavezništva a temi . . . Na, to ni mogoče! A vidi se mi, go-. spoda, da nam je nocojšnji prijatelj lahko v pouk," je nadaljeval, obrnivši se od mene k zbrani družbi. "V pouk, da moramo čuvati, kar je našega, ker nočemo kmalu izgubiti vsega." Odobravajoče mrmranje se je oglasilo po dvorani. "Da moramo braniti svoje prvenstvo, če nočemo izgubiti tudi najskromnejših pravic." Dvajset glasov mu je odkliknilo: % "Da! Branimo ga!' "In da se moramo boriti zdaj," je nadaljeval z žarečim obličjem in iztegnjeno roko, "ali pa nikoli!" "Zdaj! Zdaj!" Ta strastni vzklik se ni oglasil sam, ampak iz stotine moških in ženskih grl namah; vsa dvorana se je stresla od navdušenja in volje. Oči so se bliskale v svetlobi sveč, prta so sopla hitreje in rdečica je udarjala v vse obraze. Celo šibkih se je loteval magnetični vpliv trenutka in bedaki, ki so se pravkar še ogrevali za Družabno pogodbo in Človeške pravice, so vpili najbolj glasno. Vsa družba je vzklikala kakor v en glas: "Zdaj! Zdaj!" Temu, kar je sledilo, nisem prišel nikoli do dna; še dane« ne vem, ali je bil ves prizor s kamnom vred nalašč pripravljen, ali je bil samo plod navdušene minute. Med tem, ko so se okna še tresl* od krika njegovih gostov in so se vse oč| upirale vanj, je stopil gospod Saint-Alais dva koraka naprej, postavil se v kar mogoče elegantno pozo in z veličastno kretnjo izdrl svoj meč. "Bospoda," je vzkliknil, "vsi kar nas je, imamo eno samo misel in en sam glas. Bodimo sodobni. To, da amo mirni, da se zadovoljujemo z obrambo, med tem ko se vsi ostali pripravljajo na zavojevanje, je toliko kakor izzivati napad in pogin! Združimo se, dokler je čas, in pokažimo, da hočemo vsaj v naši Quercyjski pokrajini ohraniti dosedanji red, pa naj se zgodi, kar se hoče! Prisega v Žogalnici in dan 20. junija sta vam cnana. (Dalja prihodnjič.) POSTELJA GOSPODA F1BR1HA Oskar Hudalaa (Nadaljevanje.) ŽAGAR FLORIJAN Žagar Florijan je počasi od-štorkljal iz 4age, obstal na vogalu In zaaenčil oči. Pogledal je navzgor ob strugi. Tam je blizu zgornje zatvomice nekaj brkljala njegova žena Neža Z mo-tlko je preobračala krhko prodnato zemljo na podolgasti, ozki njivici. "Hoj, Neža!" je zaklical No-njan, Ker ae mu ni takoj odzvala, je ponovil svoj klic in dostavil: "Dvigni zatvornico za kaka dva zoba! Vode imam premalo." žena je molče ubogala Samo pokimala je. Ko je Florijan to videl, je odšel nazaj v žago Dolgi leaeni vzvod je porinil navzdol. Voda, je hrumeč udarila na vreteno. Jarem je zaškripal, se počasi dvignil in padel. Bleščeča klina ae je h pojočim gla-aom zagrizla v platanico. "Zenk, zenk .. je enakomerno pela skozi les. Nato je Florijan z okornimi, od revmatizma zveriženimi rokami dvigni s kupa v kotu težko desko in jo položil na voziček. Ko se je po sluhu uveril, da je že dovolj vode v žlebu, je pognal ie cirkularko. Zavrtela se ie z blazno naglico in srdito zažvižgala. Kakor razdražena oaa se je z jeznim kovinskim glasom zairla v desko, ki jo je Florijan na vozičku tiščal proti njej. Prišedši na konec, je desko obrnil in jo porinil na vozičku nazaj, da jo obreže še na drugi strani. V velikem loku je metal obrezline skozi široko okno na kup preti žago. Poznalo se mu je, da je vajen svojega posla Delal jr hitro in okretno, a vendar previdno. Previdnosti ne je že zgodaj naučil. Ko je kot mladenič obrezoval deake, nl opazil, da je v neki deski tičal žcbol. Ko je i žebljem trčil ob cirkularko, ji je odletel zob in mu izbil oko. Telesne in duševne muke, ki jih je trpel za časa bolezni, so ga vse nadaljnje življenje opominjale k previdnosti. Dnevi so mu enakomerno in enolično potekali. Drugi je bil drugemu enak. Ob delavnikih delo, večno šumenje vode, petje žage in škripanje žaginega voza. Ob nedeljah kozarček žganja po zgodnji maši, kratek razgovor z vaškimi možmi, včasih ribolov, popoldan časopis in knjige. Florijan je rad čital. Vse je prebral, kar je dobil v roke. Zato mu nikdar ni bilo dolg čas. Med delom je premišljeval o tem, kar je prečital, presojal svetovne dogodke in preprosto sklepal, kaj bi ljudje mmli ukreniti, da bi bilo prav. Mnogokrat je toplo zaželel, da bi tudi on mogel in smel uoodločevati pri usodi ljudi. Tako pametno bi vse ukrenil, da bi se nikomur na svetu slabo ne godilo. Nobenega reveža bi ne smelo več biti. Vsak naj bi toliko zaslužil, da bi bil sit, on in njegova družina. Tako pa ljudje garajo, ubijajo se od zore do mraka in vendar komaj žive. "Vse življenje pridno delam." si je večkrat mislil, "nikdar ne pasem lenobe, ne zapravljam in OtOUNO TROOFfRS of Blmpson'« Nlnth Armj watch from their fozholas near Loverlch, Germanj, as some of their tanks rumble bj with comrades riding into tha battle that took tha town. Lata dlspatchas show that tha n Switserland to tha saa Nlnth ls maklng «teady progress south of Getlenkirchan as th« long Allied lin« from eolls fonrard ln tha great offensive. Signal Corp* photo. iti vendar si za starost ne morem ničesar prištediti. Denarja je komaj za sproti. Premalo zaslužimo, Žagarji. Komaj 20 Din od enega kubika zrezanega lesa. In pri najboljši volji ne morem zre-zati na dan več ko dv* kubika.'* Včasih je bilo treba rezati tudi ponoči. Slapar, njegov gospo-daf, je prodal les na Hrvaško, voda je bila ugodna za splav, lesa pa ni še bilo dovolj. Takrat je prisopihal Slapar v žago, sedal na bruno in rekel "Počasi gre, Florijan, počasi. Ob koncu tedna bi morali peljati splav. Delati boš moral tudi ponoči, da bo les pravočasno pripravljen." Ob takih prilikah je Florijan samo molče prikimal. Kaj bi tudi oporekal! Slapar ni trpel ugovorov. Nekoč se je Florijan opogumil in rekel Slaparju, naj bi mu za nočno delo nekaj več pla-,čal, ker drugače nima od tega dela nobenega dobička. Slapar ae ni razjezil. Le redkokdaj je bil jezen.' Samo nasmehnil se je in rekel: \ "Ni m *ega prebivalstva, v s? - Je 682,000 kmetov alfj celotnega prebivalstva" (Dalje prihodnji*) Razni mali oglati FIREMEnZkur^P zastoker kotel, nočno ali dne* delo, dobra plača. YELLOW CAB CO _57 E. 21st Street. ' SLAMNIKARICE. "ižku&nTnal turn. Velika naročila. Visoki ča. Pridite pripravljene a J Sabastian Hat Co., 844 W Ad* 4th floor. PRODA SE Delicateaen, notions, domač nar« kendi.—6114 W. Cermak U AGITIBAJTE ZA PR08VEf| DELO DOBE HIŠNICE "JAMTRESSES" Ženske za čiščenje Delovna ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvec«. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnic« v jedilnici • VPRAŠAJTE prls DUNOIS BEL TELEPHOI COMPANV "BMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. • sprejema vsa • v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKJIRNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene šmarna, u nilsko d«lo prve vrite Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 1657-69 8. Lawndale Avenue • • Chicago 23. IUlnok TEL. ROCKWELL 4104 ot th« LST-tOS wave a greetlng ee the veteraa~*eee»l of e aasaulta pute telo aa Američan port after travobng la IS montha. The ~J0«*\ Arat landrng ship to retara from war, look part la the Sleilj, Arakan (ia India) and Nor-lanrtlngs U. S. Navf photo Izpopolnjeni DR. KERNOV ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 s poštnino vred V zalogi Imamo tudi njegovo Angleško-slovensko berilo najboljši pripomoček prt učenju angUičin« sa starejia. ali mlajšim sa učenja slovenščine. Cena $2.00 • poštnino vred NaroČila prejema PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, M