Štev. 300
TRST, v torek 26. oktobra 1909.
Tečaj" XXXIV

— IZHAJA VSAKI DAM —■
cfc «ed«!ia prazalklh ibfi.ih toaodolJUh M t. sjeto}*
M prodajajo po 9 mrd. (S stot.) ▼ suogih to&ricarssa ▼ Trotu in okolici. Gorici, Sr&ajn, S4. Pet«, ririTii S«ui, Nsbreii&i, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-.fOtti, Dorsbnr^n itd. Zsstsrsls ftev. po 5 btč. (10 stot.}. ««Jk«l 8E RA&UNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokeeti 1 iMi1!) >ri CENE : Trgorinake im obrtne oglM« po 8 st. wum. canutaise, r.»bT»io, poslanico, oglase 4®n»rnih ssvodor po C0 at. mm Zrn oglu« t tekstu lista do 5 vrst 20 K, ts*sa rrgta K 2. Mali oglasi po 3 rtot boooda, naj-pa 40 sio*. Oglaa« sprejema Inwtsi oddelek upravo — PUčnjo so izključno le npravi ^ilinosU".
aiasllo politi &nega dniitva „Edinost" za Primorsko«
V tdhiMtl Im IMĆI
■m HAROĆNIr^A ZNAŠA
teto d* K, p-jI leta 12 K, 3 mesece 6 K; na sara doposLane naročnine, se upravi ne osira. M	IzSanj« ,.EDI508TI" itui i mI*>
——. Mm k 5-20, y*l lata a SO —■ ■■ Ttf dopisi naj ao pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-
▼aaa pisma s« s« sprejemajo lo rokopisi m bo vraBaJo isisfiht, oglase in reklamacijojs pošiljati na upravo lis*a,
UREDNIŠTVO t slioa GIsrgio Galstti 18 (Narodni lui^stsB in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost*. - Natisnila tiskarna koosorcijn
liste .Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti it. 18. Polhi o hrsnlloltnl raZuii it 941*652. TELEFON H. 11-57.
Politično društvo Edinost
sklicuje
na nedeljo 31. oktobra
ob lO. uri dopoludne
javen shod
W	v veliko dvorano
99
Narodnega Doma" v Trstu.
Dnevni red:
„Germanizacija na železnicah"
Poročal bo g. državni poslanec Dr. Otokar RybaF.
Slovenci mesta in okolice? Udeležite se toga škoda t čim Tečem številu ! Pokažite, da balete boj proti ponemčevalni struji, ki vlada na železnicah sploh, posebno pa pri ces. kr. drJmvnih ieleanicah.
Odbor pol. Mva Edinost.
brzojavne vesti.
Avdijonoo pri oeearja,
DUNAJ, 23. — Cdsar je vsprejel danes
▼	posebni avdijecci bolgarskega vojaškega atašcea. polkovnika Pagadora.
DUNAJ, 25. — Na splošnih avdijencab je bil me d drugimi vsorejet tudi deželni glavar isterski Ludovik Rizzi.
Proračun za 1910.
DUNAJ, 25. — Finančni minister Bi-linsk; predloži jutri drž. zboru proračun za 1910. Preračun iztazuje deficita 42 milijonov kron.
Košnt bolan.
BUDIMPEŠTA, 25. (Ogr. biro) — Trgova; ki minister zopet boleha. Trpi bolečine
▼	nočeh. Tekom predpoludne je vsprejel dr žalnega tajnika Szterecji-ja in več členov •trunke neodvisnosti.
srbija.
Car bolgarski v Srbiji.
BELIGRAD, 25. — Danes ob 6. zjutraj je bolgarski car Ferdinand s posebnim vlakom do*Del v Krusavac* Na kolodvora sta ga kakor zastopnika kralja Petra vsprejela pre atelonasltdnik Aleksander in minister za notranje stvari Stojanović, Takoj potem ae je car z avtomobilom odpeljal v B us, cd koder napravi izlet t gcrovie Kopavnik.
B£ LI6RAD, 25. — Izlet bolgarskega oaz ja r Srbijo se oplošno smatra kakor pre-ludi; cfi ijelnega obiska v Balemgradu. V političnih kregih menijo, da oe Pcfiićevemu kabineti p sreči vzpostaviti prisrčne odcošaje z B !g»ri)t>, ki oo obstojali, preden se je žr-t<u7bU srbsko-bolgarsko carinsko zrezo.
TURČIJA.
CARIGRAD. 25. — „Ikdam" poroča, da je včeraj vrhni poveljnik čet zbral vse
PODLISTEK
Virtuoz.
Anton Košir ia France Zaleioik sta se-dtia v „Narodni kavarni- pri čašici črne kave. Pred par daevi sta dovršila osmo šolo in s? razgovarjala sedaj o s rojih bodočih
oljih.
.Kam se terej misliš obrniti ti, je vprašal Facco svojega kolego.
„Sedaj ostanem par mesecev doma, potem pa edidem na)brže na Dunaj in se posvetim 4iu*tici, In ti ?"
.Jutri se odpeljem v Prago na komer-vatciij. Teta iz Celja mi je že obljubia, da me bo p dpirala s 50 kronami na mesec. Od dema Bii sc morejo sicer dati ničesar, upam pa, d« dobim gori kako instrukc jo in se prerij t m teh par let. V petih, šestih letih dovšim študi e in odidem za nekaj let pogledat po o vetu. Konceitoval bom po večjih mestik, pezneje se pa nastanim na kakem zaveda za g ssbenega prefesorja. Fino se bo žiielo, r<3
Tako je fantaziral France Zalesnik o lepem življenju in si obetal zelo, zelo veliko od s «,tga umetniškega talenta* S ser ga je skušal njegov prijatelj odvrniti od tega
častnike 1. armadnega zbora in jih nagovoril. V svojem govora je izvajal, da ne sme vojaštvo pripadati nobeni politični strani b*. Vrhni poveljnik jo pozval častnike, naj izstopijo iz stranke, kateri pripadajo ter je tudi sam izstopil iz stranke. Zvečer je bila vsem Častnikom predložena v podpis tozadevna izjava.
Dinamit za Bolgarijo.
CARIGRAD, 25. — Listi poročajo, da je porta dovolila Bolgariji provo* 670 zavc-jov dinamita skozi Dardanele in Bospor.
španija.
Z bojiSča v Severni Afriki.
MADRID, 25. — Na bojišču ▼ Severni Afriki je zopet lepo vreme. Čete so v zadnjih dneh silno trpele. Iz Mellile prihajajo vedno transporti bolnih vojakov.
Akti Ferrerjevega procesa objavljeni.
MADRID, 25. — Včeraj je izšla brošura o Ferrerjevem procesu, napovedana od prejšnjega kabineta.
Brošura vsebuje razun kazenskopravdnih aktov tudi člene vojaškega kazenskega zakonika in različna, varstva, ki jih vživajo obtoženci v rednem kazenskem postopanju.
Danaj, 25. — Voina ladija „Panter" je dospela v Hongkong, kjer ostane trinajst dni. Na ladni vse zdravo.
Dunaj, 25. — Včeraj ob 10. uri predpoludne sta v devetem okraju trčila skup vos električnega tramvaja in voz parnega tramvaja. Dvanaist oseb je bilo ranjenih, mej temi dve težko. Lakome ti va parnega tramvaja in motor električnega tramvaja sta skočila s tira. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je aavora na motorju pokvarila.
New Tork, 25. — Neka brezžična brzojavka ii BiUeilda poroča, da so bile v petek vladne čete popolnoma poražene od usta-Šev. Vladne čete so imele 100 mrtvih in 300 ranjenih. Ustaši so imeli male izgube. Varujejo si oblast ob atlantski cbali.
Sestanek ruskega carja In ttalllan-skega kralja o RacconISL
Napitnici obeh vladarjev-
RACCONIGI, 25. — Na včerajšnjem svečanem obedu je italijanski kralj napil carju s sledečimi besedami. Z veseljem pozdravljam Vaše Veličanstvo kakor gosta Italije in kakor mojega gotta, kajti obisk Vašega Veličsnitta služi v podkrepljen je odkritosrčnega prijateljstva in soglasja ciljev, ki vežejo najini hiši, najini vladi in najni deželi. Skupnost interesov in čutstva simpatije, ki jih je pomoglo oživeti požrtvovalno delo pogumnih ruskih mornarjev povodom naše najnoveje velike nesreče, eo sodelovale, da so Rasijo čim dalje bolj približale Italiji. Ruski in italijanski narod sta se spoznala in učila ceniti eden drugega. Naši vladi sta to dovedli do izraza po dela, ki sta je z drugimi vlastmi izvršili za ohrsnitev miru. Trdno se nadejam, da bom mogel skupno delovati z Vašim Veličanstvom da zagotovim našima narodoma to dobrom, Zahvaljujem se VaŠsmu Veličanstvu za poset a obžalujem obenem, da ne vidim na Vaš strani Vaše soproge, kateri najiskreneje želim zdravje, carice Marije Feodorovne in carice Aleksandre Feodorcvae in vse carske hiše ter na veličino in provspeh Rusije.
sklepa, češ, da je na svetu mnogo še boljših violinistov, pa da malokateri prihaja do za-želj enega cilja. Bolje da bi bilo zanj, ako bi študiral medicino ali jus, ker je gotovejše. Toda France je bil preveč zaljubljen v svojo Tijclinr, da bi ga mogel kedo odvrniti od tega skiep2.
* *
Minoli sta po tem pogovoru dve leti. Tone Košir se je vozil z Dunaja na Kranjsko na počitnice. Medpotoma ae je hotel ustaviti tudi v Gradcu za par dni, da bi šel obiskat neke sorodnike.
Ko je korakal drugi dan po graških ulicah, mu je zadonel iz nekrga hotela na uho napev slovenske narodne pesmi. Čudeč se, kako je zešla meled ja njegovega naroda v tako nemški Gradec, je vstopil. V kotu pri peči je zagledal šest vijolinistov, ki so ravnokar dovršili. Stope j oč proti mizi, mu je obviselo oko na kapelniku. Naenkrat se mu je zmračilo čelo:
„Jeli možno, France? !" „Da, jaz sem," mu je odgovoril smehljaje oni. „Vidiš, takole je prišlo. Mislil sem, da preje dovršim svoje študije v Pragi, pa mi je nenadoma umrla teta v Celju. Zapustila mi ni nič, in tako sem moral za enkrat opustiti učenje na kenservatoriju. Ne udam se pa ne. Tu v Gradcu sem našel po naključju par vijolinistov in sedaj igramo tu po hotelih. Služi ae precej, in do dražega
Godba je na to zasvirala rusko himno.
Car Nikolaj je v francoskem jeziku odvrnil s sledečo napitnico: Prisrčnost, o katero me je Vaše Veličanstvo pravkar pozdravilo, me je odkrito ganula. S tam, da sem prišel v Vašo krasno deželo, sem uresničil mojemu srcu drago željo, ki sem jo gojil že dolgo časa. Obžalujem edino, da ni zdravje dovolilo carici, da me spremlja na tem potovanju, da se skupno z menoj zahvali Vašemu Veličanstvu za poset, ki ste nam ga napravili v Peterbcfa, na kateri poset smo obranili najprijetneji spomin. Tako simpatični vsprejem, ki ga nahajam v Italiir, odgovarja odkritosrčnemu prijateljstvu ter skupnosti nazorov in interesov, ki vežejo „ najini hiši, najini vladi in najini deželi. Ž.vahno udeleževanje vse Rusije na nesreči, ki je v minolem letu zadela Italijo, in cdmev, ki so ga ta čutstva našla v Italiji, so zgovorno spričevalo sim})atij, obstoječih med obema narodoma. Trdno se nadejam, da se najini vladi izdatno potruditi, da te simpatije gojite in da z neprestanim in zaupljivim sodelovanjem pripomorete ne le za zbližanje med Ita iio in Rusijo, kakor to odgovarja obojestranskim interesom obeh dežel, ampak da pripomorete tudi k splošnemu mirovnemu delu. Vrlo mi je milo in drago, da se danes na obletnico poroke Vaših Veličanstev nahajam tukaj in iz vsega srca dvigam čašo na zdravje Vašega Veličan-atva, na zdravje Njen. Veličanstev kraljice Helene in kraljica Margarite ter vse kraljevske hiše in napivam veličini in provspehu lepe dežele, katere gostoljubje vživam v tem tre-notku.
Godba je zasvirala italijansko himno.
RACCONIGI, 25. — Pa svečanim di-nerju sta imela vladarja kratek oercle. Nato sta se s pricci in princesinjami ter ministri podala v grajsko dvorano, kjer se je vršil koncert, na katerem so sodelovali ugledni umetniki in umetnice, mej temi Pietro Ma-scagui. Po koncertu sta vladarja poklicala k sebi umetnike in umetnice ter se jima v laskavih besedah zahvalila za njih proizvajanja.
RACCONIGI, 25. — Danes zjutraj sta se oba vladarja v avtomobilu odpeljala v Su-pergo. Množica ljudstva je priredila vladarjema velike ovacije.
Car Nikolaj je izročil županu v Racc> nigi 10.000 fraokov za mestne siromake.
RACCONIGI, 25. — Car Nikolaj je podelil piemonteškemu princu red sv. Andreja.
RACCONIGI, 25. — Car Nikolaj je odpeto val ob 3. uri pop.
RACCONIGI 25. Ministri Izvolski, Gio-litti in Tutoni so se ob 10 in pol uri pred-pol. iz grada podali v mestno hišo, kjer so pričakovali miniktre župan in zastopniki obla* stnij. Minister Izvolski je imel italijanski nagovor,	_
Car v Italiji.
Ruski car ni šel torej v Racconigi samo kakor visok gentelman. da povrne obisk Viktorju Emanuelu. To se je sicer vedelo tudi pred objavo uradne note, da je sestanek v Raccinigi naravna opcpolnitev vladarskih sestankov v Cherburgu in Ccvresu.
Napisana je že cela literatura o carjevem potovanju, toda nas mora posebno zanimati sestanek carja Rusije s kraljem Italije, ker je le preveč očitno, da se tam v glavnem razpravlja o usodi južnih Slovanov, torej tudi o naši usodi.
leta, upam, da prihranim toliko, da se bom mogel povrniti v Prago.
Zopet ga je skušal prijatelj Košir odvrniti cd te namere; oni je pa le trdil ves čas, da hoče, in da postane tudi enkrat virtuoz, ki bo delal farore na koncertih. Ša vedno se je videl v sanjah na lavorikah. „O le počakaj kolega, bom £eM je odgovaijal na vsak Koširjev prigovor.
* *
*
Nekega zimskega popoludne se je vozil dr. Anton Košir na komisijo v neko vas, blizu Ljubljane, kjer je bil nastavljen na sodni ji. Saeg je škripal pod sanmi in mrzel veter je vlekel črez polje.
Prišedfti v vas, je opravil najpreje svoje delo, potem je pa stopil v vaško gostilno, da se nekoliko ogreje. Za mizo se je prepiralo oar pijanih kmetov, na klopi pri peči sta pa sedela dva prezebla možakarja in si grela otrple uda. Pred sabo sta imela vsak svoj irakelj Žganja in na klopi zraven sebe je imel prvi harmoniko, drugi pa vijolino.
„Halo, še eno okrrglo", se je oglasil hripav glas od večje mize sem. „Kaj se bosta grela, potepuha, če sta tukaj, pa še igrajta! Ali ni res tako, krčmar, kaj?" — Tudi debeli gostilničar je prikimal.
„Počakajte vendar, da se segrejeva! Z mrzlimi rokami vendar ne moreva igrati", je odgovoril eden od peti sem.
Dr. Košir se je zdrznil. Kje je ie slišal
Kakor najzaneiljiveji komentar pomen seotanka v Racconigi moreta biti za nas dve dejstvi: velikanski preobrat v vedenju italijanske javnoiti in vedenje nemške diplomacije.
Kako je šb do nedavno bučita italijanska ulica, a vodjena od nje tudi širša italijanska javnost, ko se je v Kvirinalu govorilo o obisku carja v Italiji — to je dobro znano. Pod zlobnimi naslovi k la „Disce-sa dello czar in Italia**je znalo italijansko novinstvo dan na dan hujskati na odpor, na Štrajke in nerede preti „tiranu", „rdečemu carju" itd. Agitacija v tem smisla je bila tolika, da se je dalo zavesti tudi oficijelno vodstvo itaUjanske socijalne demokracije, da je napovedalo splošni štrajk za čas carjevega bivanja na italijanski zemlji.
Kako se je vse to zvršilo, pripovedujejo naše brzojavke: štrajk je faliral, demonstracij ni bilo; zato pa se je car, aplavdiran od raccooiških meščanov, odpeljal v gostoljubno vilo kraljevo.
A italijansko novinstvo? Skoro ne bi verovali, kar Čitamo v njem. Najugledneje italijanske novine so tope od miline, ker jik je prsatil car velikega herojskega naroda, car Rusije, ki jej pripada velika bodočnost,
Šs več, še več I Liberalni, ultraliberalni fupan Rima, Nathan,ki je vrhu vsega Žid, je pohitel v Racconigi, da ponese pc-zdrave večnega Rima carju — „tirana" 1
Verujemo carjevim izjavam, da ma je bilo jako prijetno pod blagim italijanskim nebom.
Kako pa je z nemško diplomacijo, ki smo jo pozvali na pomoč, da nam raztel-mači pomen sestanka v Racconigi ? Evo nekoliko dejstev !
Cim je nemška diplomacija doznala, da Izvoljski deluje za ta sestanek, požurila se je, da že pred sestankom določi z Italijo predhodni dogovor o obnovi trojne zveze. Nemčija je nekaj slutila, pak se je podobna previdnemu trgovcu hotela z dogovorom zavarovati pred eventuvelno krizo. Prisiljen od italijanskega javnega mnenja, je Tittoni izjavil, d a o obnovi trojne zveze ni govora. Mejtem je Balovva sledil Bethmann ELh!weg, ki je začetkom septembra nastopil z istim predlogom o oknovi dogovora. Tittoni je hotel pridobiti časa ter je izjavil, da načelno ni proti tej obnovitvi, ali da ieli dobiti jamstvo, da se dejaojs, kakoršnje je bila aneksija Bosne in Hercegovine, ne ponove več v bodočnosti. Bathmann Hohlireg je pohitel na Danaj, da bi z Aehrenthalom izdelal načit o obnovitvi trozveze.
Ali — mej tem se je bil car odločil za potovanje v naročje Viktorja Emanuela. Nemški diplomaciji ni preostajalo druzega, nego da bi sestanek odgodila, ko ga že ni mogla preprečiti. Nemško novinstvo je takoj doznalo o novem klanju v Kijevu in milita-rična slabost Rusije e bila postavljena aa berlino (javni oder). O Rusiji se je zopet pisalo, kakor da bi bila to dežela samih „alkoholikov, zločincev in provokatdrjev".
Začetkoma je igra vspevala ker se je v Italiji — kakor omo gori omenili — javno ranenie puntalo proti obisku carja*
Še en značilen dogodek.
Med Bavarsko in Rusijo je obstajala ie od let 1869 in 1885 konvencija o vzajemnem izročanju zločincev in oseb, ki so bile vpletene v kak atentat na vladarje dotičnih držav. Dne 14. t m. je vprašal v bavarskem
ta glas? Tako znan se mu je dozderal. Pa ne — ne, ne, to ni možno. Vendar se je obrnil proti peči. V tem trenutku se je pa tudi oni od peči obrnil proti njemu.
„Ja, Tone, kaj pa ti tukaj, ba?l" ia Sel je omahujočimi koraki proti njegovi mia. „Jej, pa kakšen gospod si postal! Poglej, jaz sem pa tak-le — virtuoz. — Počasi ma je šla beseda iz ust. Doktor g« je povabil, naj se sede nnkoliko k njegovi mizi in mu je ponudil časo vina. Šale sedaj je spoznal nekdanjega tovariša Franceta Zalesnika. — Dr. Košir ga je vprašal, kako je prišlo do tega, da je zašel tako daleč. Oai mu je začel pri-povedati, kako da je potem nekaj časa š« hodil po Gradcu okrog po hotelih; kmalu pa da ao ga zapustili ojegovi igralci, ker jih je preslabo plačeval. Denarja ni imel niti za obleko niti za hrano. Klatil se je na to še okrog po Štaierskem in zašel nazadnje v ovoj rojstni kraj. Domači so mu umrli in sedaj igra po gostilnah za te bore groše in še zmr-zuje pri tem.	.
Zagledal se je Franee v balo planjavo skozi okno in naenkrat se mu je zasvetila solza v očesu. Kakor da bi ga bilo sram pred prijateljem, je vzdiknil še počasi: „Oprosti Tone, ubogema virtuozu" in se poslovil od njega.
Dr. Košir je pa premišljeval domov grede usodo nesrečnega nekdanjega sošolca.
SW£T
»EPINOSTc it. 300
V Trsta, <Lie 26. oktobra 1969
zbora neki poslanec vlado, ali misli odpovedati to konvencijo z Rusijo ? Ministerski predsednik je odgovoril, da je to reina stvar ia da se vlada ne more odločiti kar tako. Ma to je socijalno demokratičan stranka formalno predložila, naj te konveeija odpove Sasvila »e je debata, na k&teri so >e v«e ■Iranke najostreje zagnale ptoti Rini ji in predlog je bil končno vsprejet enoglasno.
Par dni j pozneje je imel ruski car potovati črez Bavarsko ▼ Italijo!
Pi Vprašasso tedaj: ali se te dni v Baceo-aigi a« prede!ava politična zgradba, ki sta j« pred 11 leti zidala v Mnrzitegn grof #oI«sbiwtki in Lamsdof (rnaki minister za vaaaje stvari)? Ali se Izvoljski in Tittoni nista sporazumela sedaj o balkanski politiki, ki jej je grof Aekrenthal podal drugo obličje, nego sta želeli Italija in Rusija ? In potem : ali ne pripoveduje nekaj važnega tista naglica ueasške diplomacije glede obnovitve dogovora o tro zvezi ? Tro zveza je močna, iskrena itd. — to nam pravijo tudi sedaj, ker se je vedao tako govorilo, ko se je javno in tajno razpravljalo o njenem prenehanja. Ali več, nego diplomatski poljubi za javnost nam govora dejstva, ki kažejo, da se je v Cher-kurga, v Cawesu in sedaj v Rscconigi raspravljalo o vse drugi politiki, nego o nadaljevanju trozveze.
Treba semo čitati avtoritativne italijanska na vine. Seveda pofiiljajo tudi one svoje poljube »zaveznikom*, ali mej tem zahtevajo, naj se na mejo proti Avstriji postavi vse, kar iasa Italija boljiega v svoji armadi. In, ka se je kratkovidna ulica puntala proti „rdečem«" carju, je znalo isto novinstvo par dneh napraviti ▼ deželi tako razpoloženje,! da je sam Natkan ftel v Racconigi poklanjat j se sarjn.	j
Pa vsem tem ae treba razlagati na dolgo a posledicah „vapebovu avstrijske politike na Balkana. K s. kor solnce jasno je, da nas ger-: ■snrfilska in — kar je le hufte — slavo-', fobika ptUtika Dunaja odtujuje vedno bolj
vani vedno predstavljali kakor trdnjavo svobode vseh narodov seBtavljajočih to državo.
Is provokatornih glasov, ki se javljajo z Dunaja in Peite, morajo Slovani te države uvidjati v naprej, da se bo proti nam snovalo kak nov čin neprijateljstva in mržnje. Ako oni poživljajo, da se Čehom in Slovencem mora storiti po vzoru zagrebikem, nam napovedujejo s tem, đa »tore slične koraka k naftemu narodnemu razdvojenju, razdrobljenj a in oslabi j enjn, kakor so bili storjeni proti hrvatskim Srbom, katerim so šteli v zločin tudi to, da uporabljajo svoje narodno ime, avoj prapor in da se ne odrekajo svoje krščanske vera, ki ima p bi njih naroden značaj.
Po zagrebškem izgledu se tudi drugi Slovani te države morajo pripraviti na skrajna persekuciie. V nedaljnem času bodo pro* ganjali Moravaaa, Š lezi j ca, in Niže- in Gornje-Avstrijca, ki se imenuje Čehom, Štajerca, Koro Sca, Goričana, Kranjca, Iitrana, ki se nazivlja Slovencem, Dalmatince in Istrane, ki se nazivljajo Hrvate, a oh enem ti naii ne-j
kratkost je bila posebno to pot zalo občutna,, Prisrčno ko se volilno gibanje omejuje le na jeden Cevi* uporabi
prijatelji vane, ki celote
Z odrom na to se morajo Slovani pravočasno postaviti v bran proti nasilju svojih sovražnikov; a pred vsem morajo njihove težnje iti za tem, da v vsakem posamičnem njihovem plemenu preiine mase do gtobia narodna zavest in da se ujed nijo in konsoli-d:rajo, ker samo tako se jim bo možno ubrani tr grozne nevarnosti, ki grozi njihovi narodnosti, in hoda mogli vstrajati v težkih izkušnjah, katerim so izpostavljeni.
Žalosten in brezradosten, poln očitnih napadov in skritih vab in spletek je v tej dobi položsj slovanskih narodov v tej državi, a reči ne bomo mogli, da nismo bili opozorjeni na to. To svarilo nam je zaklical za-grebiki proces in mi smo je slišali. V tem leif njegov pomen za Slovasstvo.
Ali niti ti žalostni utisi, ki jih je vzbudil v nas zagrebški proces, niso brez
okraj in je radi tega tudi manj intenziono, tako da ao se volilo! komaj, taksrekoč, ogreli za reklamacijsko postopanje, ko je to tudi že bilo končane. To je tem bolj obžalo-j vati, ker je volilna lista posebno topot čudno pomanjkljiva.
Naj ie temu kakor koti, in naj se ravno pri tej volitvi ne obeta Bog ve kakšen uspeh, slovenska narodna stranka mora tuli topit ostati zvesta svoji nalogi: tržaške Slovence in Slovane, vseh poklicev, vseh strok in vseh stanov, združene in složne voditi v boj za politično veljavoin moč našega življa na tržaškem ozemlju.
Ni dvoma, da tudi topot otopijo v prve bojne vrsta naši delavci, ki z zdravim političnim inštinktom spoznavajo naoijonalri, sa ves slovenski narod in ta vsaki njega del jednako važni pomen političnih bojev, ki se bijejo sedaj in se bodo še v doglednem času bili na tržaškem bojišču«
Prvo volilno posvetovanje med zaupniki
pa smo se zasmejali „S s7sn-nenavadnega nazivanja v slo-
venskem strankarskem življenju. Dr. Rybir mu je „zmeren prcgresist". Progresnt pa je le prevod naprednjaka. „Slove n<?s" je račnnil z jezikovno nevednostjo večine svojih čitateljev in je rabil tujko, da bi namigoval na neko razliko med mišljenjem dra Rjnara in drugih tržaških političnih oseb.
Sicer t«
pa je „Slovenec1
narmvntm prtfatelfem tn obdaja naio državo ygake prime« radosti. Zanosno veselje se 8 nepr%jmtel§\% ki postajajo sa nas usodepolni. TZbuja ? nas, da je fcrvatsko-srbika koalicija In to se godi Avstriji samo zato, ker v njej ostala nedotaknena, da je, ie bolj siloa in gospodari nemška manjšina, nsmesto da bi nerazrušljiva, izšla iz silnega ognja te iz-slovanska večina vodila glavno besedo, ki bi cfeuinie. To n»m ie r redo*t, tolažbo »n io radi sluteli v slorantki Rusiji in v tirti vspodbuio. In ta fakt, ki najsijajnej*priča iSfropi, kl treba .loraa.kega prijateljstva I 0 narodni savesti in značajnosti bratov Hr-
sa velik napredek in
Osrednja zveza slovanskih novinarjev o „veleizdajni-škem" procesu v Zagrebu.;
Odbor osrednje zveze slov. novinarjev je v svoji seji dne 9. t. m. pod predsedstvom Josipa Holečka razpravljal o zagrebškem takozvanem veieizdajniškem procesu in o njega pomena za razvoj slovanske misli in slovanske zavesti. Da si je bilo po aretaciji teh zagrebških „veleizdajalcev" razvidno, da gre tu za politi&ki cilj, to je, za razbitje krvat s k o - srbs ke k o a1 ic i j e i n za strakoranje srbskega življa v Avstro* Ogrski pred razglašenjem aneksije Bočne in Herceg 3vine, ipak smo si mislili, da so viaj nekateri, ako ne vsi, od 53 obtaženik storili cekaj, kar se sicer z vele-isdajalstvom niti od daleč ne more prispo-dabljati, ali bi vendar moglo služiti v pretvezo : za sodtijsko proganjsuje. Ali, kakor smo se: začetkoma čndili, potem pa srdili, smo se naposled prestrašili, ko smo tekom javne razprave čim dalje tem jasneje prihajali do uverjenja, da si obtoženci ne le niso dovolil nikdar ni kake ga veleizdajniškega Čina, marveč jim niti niso dokazali kakih takih namenov. Pokazalo se je, da so jih vlekli pred scdaijo, jih sodili in deloma tudi obsodili edino le na temelju predpostave, da sj v danem po- j litičuesn momenta kakor goreči srbski narod-! ajaki morali gojiti misel, ki bi se spremenila v veleizdajo, ako bi jo bili uresničili.
A kako se mora bati vsaki pripadnik te udružene države, videči, da mu ogleduhi, posezajo v najprimitivneje zasebno pravne: pravica, — pravice, ki povsodi še obitoje tudi po odrzetj« svobode izražanja svojega asnenja in tiska, pravice: misliti si v tajnosti svoje duše, kar kdo kače.
Slovanski novinarji avstrijska
sami izmišljajo lažiimena za Slo-• političnega društva „Edinost" za III. okraj se nočejo ločiti od velike narodne je sklicano za prihodnji petek zvečer, v prostore Tržaškega bralnega in podpornega društva (v. posebni poziv). Kakor je že pokazalo, žal prekratko, reklamacijsko postopanje, je pričakovati, da sa saupniki odzovejo pozivu polnem šce*iln.
Nov odvetnik v Tretu. — Te dni je bil vpisan v imenik odvetnikov v Trstu gospod dr. Feliks Kovači č. Novi odvetnik odpre pisarno s 1. novembrom. Ekskuriral bo redno vsaki teden ob določenih dneh v Sežano in Komen. Novi odvetnik je naš primorski rojak iz sv. Lucija.
Slovenčevl manevri. — „Slovenac" od
Bsinole soboto piše:
„Dr. Mandić je bil na občnem zboru N. D. O. v čara j zopet izvoljen za predsed nika, pa je to čast izrecno le za tri mesece sprejel, baje, ker je bolan in »lirično ves istrošen*, kakor pripoveduje klepetulja .Edinost", v resnici pa, ker je politično društvo „Edinoit" odločno izjavilo, da Man-diča ne trpi na čelu delavske organizacije, ker je preveč socialističen in demokratičen. Frakarija ga ne mara in zato bo moral po trt h mesecih odstopiti, da napravi mesto človeku, ki bo narodni gospodi ljubši. Zravna t g> pa Mandića ne mara občepriljabljeni d\ Rj'ar, kojemu ne ugaja ferrerstvo v slavni N. D. O. In to je čisto naravno. Dr. Rybar, za svojo osebo nekak zmeren progresi^, je O bratoma edini in najbolj pametni politik, ki ga Trža-:čani imajo, in če bi njega no bilo, bi bila j. j..	tržaška baraka že zdavnej počila. Dr. Ry :ar,
Li;anijano ^ ki je sam izvoljen s samimi kmečkimi glasovi, da če bi Mandićavci nadaljevali
vatov, proglašamo mi vspeh slovanske misli v tem letu.
Hrvatski
duhovniki Radić.
Prihod Hrvata Radića v JU;uDljano o priliki ustanovljenja „Vseslovenske L. S." da Ce bl Manđ:ć:)VC1 naaa«jevau a -vojim pozdravilo je .zve.tno slovensko časopisje M n0Tejsim anarhizmom, odtnjijo stranki vse kakor dogodek osobite važnost, Mi nisuno okJoli5aiJtko ^ i>tr8ko ljudstvo v.led česar je hotel, predstavljati v pravi Inči politične t t u	oarodnodelavik ga pre-
biografije tega hrvatskega „apostola" na Slo-w u je ? { ^ t da6b/dr.
venskem, ker nismo hoteli nikomur rušit^-jMandić^po'teeh m?.ecih dobil - „laufpats". sanj. Sedaj pa posnemsmo iz zagrebškega Tq	po^.nj^e, 2akaj je dr. M«nd č
„Hrvatstva*, glasila nad&kofa Posilovics, samo;	■ - . - 1 «
te tri vrstice, klinček članka prekasno 1"
„Br&ća Radići — pravi
ki jih nahajamo kakor za-„Bračo Radići —
za-
.Hrvatstvou —
baš svojom neiskrenošču več davno proigraše pouzdanje i povjerenje hrvatskega katoličkega svećenstva...
na občnem zboru tako čez „S o vencau b&vljal — klala ga je v oči reauica 1*
Zdelo ao nam je potrebno, da dobesedno ponatisnemo gornjo „ kolo boci j o ker s tem
olajšan.
Slo>enčevow nainovejo nam ,e odgovor jako
j Na psovke, brez katerih „Slovenec" je-daostavno ne more izhajati, ne^bomo reagirali. Svoboda tiska na Ogrskem. Odgovorid hočemo le na kratko.
T _	_ . Jz,	i Nismo sicsr poGblatčani ne od pol. dru-
Iz Budimpešte poročajo : Kakor znano, |itra „Edinost", ne od g. dra. Josipa Man-so cgrsko-romunski novinarji svoječasno od- d ć kakor tuđi ne od dra R ^ ^ bi vrcili na protest francoskih novinarjev proti
z izrazom «pro-g?esistH, ki naj bi — po njegovem — *ka-zal dra« Rjbara v mileji Inči. pri trž&ftkih Slovencih popolnoma ponesračii. Progreeist pomeoja pri nas: člena strnje BProg:essou, ki je brezverska, v političnem oziru skrajno radikalna, da niti ne govorimo o tem da je tržaško progresovitvo skrajno irredentovako. Ne vemo torej, ali je „Sloveneo" ngodil dru. Rjbaru s tem od eaptandam benevolaaSiam — skrpneanim izrazom.
Do takih abauidaosti prihaja .Slovenee", ko radi pomanjkanja stvarnih argumentov operira s praznimi frazami,
Ljudska predavanja v Trstu.
Danes v torek 26. t. m. se vrsi v Sokolski dvorani v „Nar. domu* predavanje „Zlata Praga®. Predava 5. dr. Egon Starfc. 120 krasnih skioptikonskik slik.
Začetek ob 7. in pol zvečer.
Vstopnino 10 vinarjev.
Slovenski delavci! Pridite k predavanju, v katerem se Vam z besedo in sliko pokaže veličino in krasoto najlepšega češkega mesta.
Ruski kružok je napoveial svoj letošaji občni zbor na 29. oktobra ob 7.30 zvečer nI. Gtiorgio Gklatti 13. II. Kakor je znano interesiranim krogom ža od minolih let sem, poučujejo se v tem „kruiku" razven ruSčind tudi drugi slovanski jeziki, tako « e i k i, poljski, hrvaiki in tudi s lo v e a s k i. Raski kražok ima ne le praktičen namea čuditi sistematičan pouk v slovanskih jezikih, ampak stremi tudi za tam, da se spoznavajo io zbližajo slovanski narodi.
Nam Slovanom je trebi vzajemnost, da postanemo mačni, da strem3 veriga sužao&t:, v katere nas oklepa nemlko nasilje, da o otresemo vpliva nemikegi duha in Demšk?g* kapi ta! a,
K t ko pa naj gojimo „ slovansko rzajern-noafcu, ki se jo tolikokrat bremniseino alt r*, ko Q3 vemo ničesar o razmerah v dragih slovanskih djželih, ali pa vsej rnncg > ne. Treba se ;e tora; učiti slovaaskih jezikov. Potem so nam odprta vrata do ume^aisti, do s)oT&n*tT&, skratka: do kulturnega življenja	narodov. USimj se dru<; od drugega, spoznavajmo odnošaje v drug u slc-v&nskih deželah, tako se vsi slovanski urr^ i veliko laglje najdemo pri delu za jedaa m isti smoter, za kulturno združenja vseh Slovanov,
Pridite torej vsi, ki si želite učit9 »io* vansk:h jezikov, na občni zbor ; kdor bi pa bii zadržan, naj se priglasi kakor čLa na adreso: Ruski kružok, ulica G:orgio Salatu št. 12, IL nad.
Predavanje o zlati Pragi na I. Čltatni-škem družabnem večeru. NaS simp&tičm p e-datateij g. dr. Egon Ssare, si za svoje sobotno predavanje na I. ČitaJaifikem družinskem večera pač ni m?ge! izbrati za aaSe občinstvo hvaležne Sigi predoiata, kaker o stestolpi zliti Pragi,
Predmet sam na sebi 2e vleče in miče,
...	- - .. njih imenu odgovarjeli. Naglaiati hočemo tu kajti kedo je mej nami, ki bi ne bil sliSai že
zagrebškemu veleizdajmlkemu procesu nijie, kar ie t Tnto iplcluo zoaao.	jneltetjkrat "
enak način, kakor madjarskoj Nafprej ni res, da bi bi! j rečeno poli-nov 1 n a r s < o drufitvo wOtthon'. —;tifill0 d^o odločno izjavilo, da dra. Man-Kakor ^ pa doznaje^ .eda^ u/edejo državni <d 6a B0 trpi Qa 5elu ^ D< 0 - marTdč
res ravno nasprotno, da je politično druitvo izrecno izrazilo željo, naj bo dr. Mandić Se nadalje pred
pravdniki radi tega odgovora kazensko postopanje proti dotičnim romunskim novinarjem.
(Ta veit se z& naravnost neverjetna. Kajti taka pristranost bi mejila že na popolno : brezvestnost). _
Proti črno-žoiti zastavi.
„Budapesti Hirlapu" poročajo iz Segedma o neki aferi s črno-iolto zastavo: Na vojaškem transpoitnem vlaku je plapolala črno-žolta zastava. Vlak ie neovirano prispel na postajo Alfjd. Tu je pa načelnik postaje Luka izjavil, da ne pmti vlaka dalje, ako ne z^r(i2e:]e : odstranijo črno žolte zastave. Poveljnik čet,
«ave se nad^ajo"tedno;"da"viii "žnite'lji",	tonilo
nego-li so gospoda Accurti in Tarabocchia, laikom postaje, dokjer m bila konečno
u n i č i j o r a z s o d b o z a-	«d»tr*n3eM-.	j«
grebške sodnije, •	- -----;«ednim postajam, naj ne dovole, da bi pla-
popolnoma
v kolikor je z raz- j sodbo od i3 obtožencev obsojenih SI 1 in P°iaia kakor se tudi ne odrekajo nadi, da vifti in • najveći čuvarji pravičnosti izpregledajo, in da' ne bodo niti na eni pedi države dovoljevali,: da bi se pravica zlorabljala za utolaženje ne* pravičnih in lačnih političnih epetitov, ker pravičnost mora biti vzvišena nad njimi in nedotaknena od koristolovshih stremljenj.
Ako zagrebški proces primerjamo z re-volto nemških sodnikov načeškem^ s proti* te&kimi zakoni p avkar vsprejetimi v štirih dsieinih zborih nemSkih provinc Cislajtanije ia ako primerjamo z zistematičnim hujskanjem proti č ški narodnosti na Dnnaja io Bjdim-pešti, ki mu je v odkrit n&m^n, da bi za hrvatskimi Srbi postavili na obtožno klop po iitem načinu Čshe in Slovence — potem te n aram o bati, ne radi sebe, ker so Slovani vajeni trpljenja sa svoja sveta prava in do-pfinsiati Jtrtve sa svoje idejale -— temveč radi bodočnosti te države, ki so si jo Slo-
na vlaku Črno žolta zastava.
Dnevne vesti.
Zaupniki polit, društva „Edinost" za in. državnozoorski volilni okraj (S cara m tmea-; Barriera vecchia in Kjadin) so vabljeni, da se udeležijo v poioem številu volilnega posvetovanja, ki se bo vršilo v patek, 29. t m., zvečer, ob 8, uri, v prostorih slavnega „Tr-
žaškega bralnega in podpornega draštva*, ul. Stadion 19, I. nad.
Kdor je v omenjenem okraju deloval kakor zsupnik pri poslednjih splošnih državno- v zborskih in občinskih volitvah, naj se udeleži | v>kliknili posvetovanja, tudi če ne preime nosebnega ,bojnikib. pismenega vabila«	ODBOR	1
polit, društva „Edinost".
Nadom atna driavnozborska volitev za lil. Okraj (Stara mitnica in Kjadin) ae bliža. Včeraj je potekel rekUmacijski rok, katarega Ikih razmerah.
sodnik WN. D. O." v interesu skupne stvari.
„Slovenec" govori o frakariji, ki da ne mara dra. Mand ća, Na to oam je od« govoriti, da v Trstu ne poznamo frakarije in da posebno politično društvo „Edinost", ka-tsregi velika večina udov so iz širokih »lojet, ne pozna frakarstva tar sloni ca odločno demokratični podlagi.
R*di tega tudi po\ druitvo .Edinost" nima nikakega povods, da bi „čez tri mesece" (zakaj pa ne takoj ? ! 1) dajalo demokratičnemu dru. Maodiću „laufpas" I
Toliko stvainOja odgovora. Smejati se pa moramo »Slovencu®, a tudi obžalovati ga, ko g.tdam:-, kako smešan postaja s svojimi krčevitimi poskusi, d i bi prikazal verjetnost svoje trditve, da „tržaška baraka poka". Enkrat izigrava frakarijo proti dru. Mandić a, potem se zopet laska dru Rjb&fi, ki ga je malo prej indirektno tudi označil kakor ira-k a rja, ter ga imenuje „zmerneg* progresista" in edinega in najbolj pauatnega politika k ga TrŽačani imajo. — Siedniič pa izigrava kmečke okoiičanske volilco proti mestnim delavcem, pri čemer pa pozavlja, da so okoličani po velikem deln — t adi delavci ter da je dr. Rjbai tudi poslanec delavcev.
Spiegelberg, ich kenne dicb! — bi lahkn s Schillerjem v njegovih — Raz-,Slovenec" bi nad nahujskal vse slovensko stanove v Trstu enega proti dru* gemu, da bi potem v obči zmešnjavi lovil svoje strankarske koristi. Ta želja je mati vsem -8lovenčevim" zmedenim mislim o trža-
0 zgedovinikih velezanimi*o»t.h in krasotah tega staroslavnega kral;e<skega mesta bratskega nam naroda češkega !
Ali vsa čast tudi vrlemu predavatelja, kajti prevaral je s tako milobo in navdakao-lepimi besedami, da ce je na vsakem ajega izrazu čutilo, k*ko mu vse to prihajn iz dna dnše in &rca. Njegove besede so im^ie aa poslušalca tak učinek, d 1 so ga nehote z i trenotek preseli e tja gor v češko pras!:daiCo, kjer se je vtopil v zgodovino, trpljenje ia veselje hrabrih naš.h čeških bratov.
Krasnim besedam gospoda predavatelja in popolaemu vspehu predaraaja bo pa tudi mnogo pripomogle mnigoštevilne ia res prekrasne skioptične slike, predstavljajoče razie zgodovinske, kakor tudi najnovejšo modeme zanimivosti mesta Prags.
Pričujoča občinstvo je z največji31 sažimanjem sledilo temu velesanimivemi in poučnemu predavanju. In ko ja g. predavala.] a krasnimi besedami na narod češki in ujega zgodovino sklenil svojo to i vspelo predavanje, so mu hvaležni poslušalci priredili burno o tičijo. —
Na splošno željo se to predavanje zopet ponovi nocoj v „Sokolovi" dverani.
N.kdo, komur le čas dopušča, a ,i ne zamudi te prilike in naj pride pos uš^t in si ogledat gtorij oz ae momente iz zgjdov:oe u sedanjosti zlate mst čke Prhge.
Skioptične shke bo proiekciral g. inženir Skoberne, kakor se ku je tudi na č.tal-n.škem d/užaboeoo <ečeru kraćao poireiua,
Pevsko in glasbeno društvo Trstu. (Po-druž. ,Glasbene Matice4* v Ljubljani.)
Naznanila v prićetku I. Šolskega li-ta. — Pričetek šole: Šolsko leto 1909/i6.se v društveni glasbeni šJi prične z novemu im 1909. Vpisovtnje se bo vršilo v Ledrijv t. m. dopoiudae od 10 —12. ure in v vrelo 27, t. m. od 3.—5. ure dopoladne. O >akr*st v čitalniški dvoraui Nar. dama. V pe e*,
V Trsta, dne 26. oktobra 1909.
»EDINOST St. 300
Stran HI
novembra ob 5. mri pop. naj pridejo T«i učenci , istih kričati rame psovke kakor tudi ialiine
besede ca cesarja.
Tatvina. Predrfiera;injim po polu d ne so neznani zlikovci ukraii izvo&čeku Josipu Gaspari b, stanuj očemu v al Mass^mo d. Azeglio it 48, koso v vrednosti K 25.
Velika tatvina draguljev ua Vo oskem. Tat aretiran. Kakor smo te pred nekolikimi dnevi poročati, je bilo v noči cd 18. na 19. t. m. grofici Keglevich, bivajoči sedaj na Voloskem, ukradenih mnogo draguljev v skupni vrednosti K 5000.
V sled poizvedovanja tukajinje policije, katera je bila o tatvini brzojavnim potom obveščena, se je isti posrečilo dognati, da je del omenjenih grofici Keglevich ukradenih draguljev bil zastavljen v tukajšnji zastav-lialnici, kamor jih je nesel neki pottrešček. Policija je izvedela za ime tega postreščeka in v soboto popolndne je bil aretiran provz-ročitelj omenjene tatvine, ki je prišel osebno v zastavljalnico, da reši neko slato ve riši co, katero je imel tamkaj. Tat je 16-letni Marko Kroteč, rojen v Zagrebu in pristojen v Weinitz, sedaj vratar v neki tolerančni h;ši na Reki.
Vsi ukradeni predmeti so bili zopet dobljeni kakor tudi ena kravatna igla precejšne vrednosti, katero je Kroteč podaril neki prostitutki v uliti A res ta. Od vseh ukradenih dragocenosti manjka samo S zlatih gumbov.
Koledar Ia vreme. — Danes: Bvarist pap. — Jutri : Frumencij šk.
Temperatura včeraj ob 9. ari popolndne +- 14* Cela. — Vreme včeraj : Oblačno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi pa* davinami. Hladni vetrovi. Temp3ratura nižja. V zaiatku lepo, potem motno.
v šitalniško dvorano N. d., da ae jim naznani rasdelitev ar. Redni pouk v vseh predmetih se začne v soboto 6. nov. 1909. V interesu učencev je, da se s upisom ne odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno a pisal. Pozneje se upiiujejo učenei le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi ara-ni, ki so še na razpolage.
Učni predmeti. „Pevsko in glaa-beno društvo", kot slovensko glasbeno vzgoje-valftča v Trstu podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo začetkom v klavirju in violini, s čaaom ia po potrebi tuds v ostalih iastramentih.
Heizcgibno potrebno muzikalično izobrazbo dobe učenei v pouku glasbene teorije. Glasbena estetične izobrazbe v zborovem petju se učenei a če pri skupnih vajah
zborov.
Učni n a i r t je popolnoma enak onemu „Glasbene Matice" v Ljubljani.
Pogoji vaprejema: 1. 8tariši morajo biti člani društva. 2. ukovina za klavir in violina po 4 K na mesec; 3. ukovina za glasbeno teorijo po 1 K za pol leta, 4 vpisnina za vsakega učenca po 1 K za pol leta, 5. nkoviua za zborovo petje po 9 K za pol leta.
Učenci ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo okovi«« :
Oproščenja Šolnine: Revne in pa marljive ačenee oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma. Prošnje je vlagati, naslovljene na odbor, pri šolskem vodstva.
Pregrasi koaeerta, ki bo dne 6. nov, v korist ieaske podružnice sv. Cirila in Metoda v veliki drorani „Mar. doma", obsega aledeče točke :
1. L pl. Zaje : Ban Liget, overtura, vojaški orkester.
S. a) M f arbeer: Pozdrav paža iz opere Magenotti. b) J. Hatie; Kad mlidiia umrieti. c) 3. Adamič: Pri ztbeli. d) O. Dev : Mak, bi» pela gosps Mira Cj»taperaria a spremite-vanjem giasouria, spremljala bo gaiaica Hilda SafciasL
S. J. Haf in : Sjmphsnija ši. 11 v G-dnru vojaški orkester.
4. A. Drcrak: Arija iz balade: Mrtvaški ženin (Srateboi koiie) bo pela g. Mira Casfcaperaria s spremljeranjem orkestra.
E. Grieg : S ar no »t na koračnica iz „S^ard Jjrsa far*, tojaSki orkettar.
f. F. Smetana : a) Arija št. 1 iz opere „Predana nevett*", b) Arija št. 8 iz opere „Predana nevesta" bo pela gospa Mira Costa-peraia s spremi evam>m orkestra. Vse orke* straine točke bo vedi gJspod kapelnik Tepij osebao. Zanimive opise posamičnih točk podamo v naslednik številkah.
Bližnji potres. — Na c. kr. pomorskem observatoriju so v nedeljo popoludne seismičoi instrumenti zabeležili lahek bližaji potres, katerega ognjišča je bilo oddaljeno 50 km. — 3ačstek ob 12. uri 51' 49", maksimum 6 mm eb 11 ni 52? 8,?, konec ob 12 uri 53'.
Maščevanje zavrženega ljubimca.
Kamnosek Viktor Bakavec, star 90 let, iz Trata, btaanjcč v ul. G.uliani Št. 6, je imel pred leti ljubimsko razmerje s prostitutko 1: ne i to Bernardioi. Ttdjj ga je ljubosumnost zavedla do zle Čina: petnajstkrat je lju b;«o zabodel z nož.m. O^a je ozdravila, on je dobil leto doi zapora.
Po prestani kazni je zopet začel snubiti Braesto, a t na ga je vedno zavračala.
Predtinc čajem ob 1. uri je on skrivaj v Iupanar št. 3 v ul. Fortino, kjer biva Bernardini;eva, in se je skril v salonu. Cikal je ta skrit, ničmanj ko do 6 ure zvečer, da bi se ona prikazala. Ob t.j uri je lastnica hiše Kstariaa Dobrila odprla salon in z&sa-fcla jo Bnko?ca. V istem trenutku pa je on zzgledal Beuard.nijevo, ki je v družbi z nekim močem šla gor po stopnicah. Tudi ona g* j pogledala in se tako njega ustrašila, da je pcbegsils skupaj s spremljevalcem na ulico. Buko<ec jo je mahnil za njo, jo dohitel, zgra bil ca vrat in bitro pctsgnivši nož potkusil saiaditi lej ga v prsa.
Spreml'calec prostitutka pa jo je ko-lafiao k^r tai hitreje po pihnil. V smrtnem straku sa je ženika s silnim sunkom bliskoma rešila rjegjvih rok in urno pobegnila, dokler mi srečala redarja. Bukovec, ki je ves izven sebe tU.l: „Eokrat sem te udaril, sedaj pa te ubijem 1*1 je bil aretiran in priveden v ul. Tig-v.
M.d potoma je hotel neopažano vie&i b te stran, a ni se mu posrečilo. Na droriŠ^Q zapara je prostitatko, ki je šla za njim, da bi pričala, s pest o močno udaril po glavi. Baksvec je bii ie-ečen deželnemu sodišču.
Tržaška mala kronika*
Kaj vse — vino stori! Predvčerajšnjim ob S. uri popoimine je 37 letii čerltar Asdrej Veiner iz Djtorelj, vtanojoč sedaj v | lj»dskem prenočišču v ul. Gasparo Gozzi. v pi aEe;ti nadlegoval ljudi v u-ci Riborgo. Na I redarjev poziv, aaj bo miren se Veiner ni | hsftel aiirati, vsled česar ga je isti odvedel na pciicijo, kjer so ga vtaknili v zapor, da | se ma tam viaski duhovi malo razpršs. Veiner pa o poštenih nemsrah policijskih organov katel biti prapričaa in je začel aa naslov
Društvene vesti.
Pevako In glasbeno društvo v Trstu
(Podružaica „Glasbene Matice" v Ljubljaai). Novoustanovljeno drušivo bo imelo pol g g as bena šole m.ški, žauski ia d jaslti z or. Vp;s j% moški sbor se bo vršilo vsa a torek in petek od 8.—9, za ženski zbor vsak ponedeljek in četrtek od 8.—9., za dijaški zbor pa jutri 27. t. m. od 4.—5. in aicer vselej v dvorani rS.Of. Čitalnice" v „Narodnem domu".
Odbor trž. kol. dr. „Balkan" im* nocoj
ob 9. uri v kavarni »liiaerra* izredno se;o. Ker je dnevni red zelo v&žeo, vabi te gg. odbornike najui uineje, da «e ista polno-štetilno udeležijo. Ktlasartki »Zdravo* !
Pred srdit. o.
Glasbeno društvo „Trst" naznan;a svojim p. n. pevcem in pevkam, da bo jutri v srede, v čecitžk in soboto ticao ob 8. uri zvečer pevska vaja. — Danes in v petek tamburaška vaja.
Z ozirom na izlet v Buzet so p. n, pevci naproŠ9oi, da se ponoštevilno udeležujejo t.h raj.
Narodna Ćitalnfci v Rojanu javlja, da b3 občei zbor dne 7. novemOra t, i. Ker je ta občni zHor jako velike važnosti za nadaijno delovanje Čitalnice v Rojanu, vabi odbor vse podporne in redne člene, da s9 polooštevilno udeležijo občnega zbora iu p?po:udanskega zabavnega sestanka.
Ods k za ljudska predavanja. — Danes zvečer ob 6. uri se,a v S;avjeu*ki Čitalniei.
Sklicatelj.
„Klub slov. tenikov v Pragi" je izvolil pa občnem zboru doe 21. t. m. svoi odbor tiedeče: I. Mačkovštk, predsednik; E. Tuječ predpred.; F. Ze enko, tajnik ; R. Locčar, blagajnik, L Zupanič, knjižničar; G. Gulič in R. Vodopivec, preglednika.
Tržaška gledališča.
POLITE AMA ROSSEFTI. Danes re-priza Pnccitiijeve opere ^Madama Bat^eiflj". Jutri reoriza 1 udske predstave opere .Wal j".
Kari ScherNtz
avtorizovani kamnoseški
Trst, ulica ilell'Istria 574
* p
vis-2-vis angl. pokopališka.
-fi-
:: Delalnica ia zaloga ::
spomenikov
in nagrobnih kamnov.
Potr im srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je nafi preljubijeni oče, oziroma tast
IVAN SLAVC
Go-
▼ nedeljo dne 24. oktobra mirno v spodu zaspsl.
Pogreb dragega ranjkega bo danes v torek, ob 4. in pol uri popoludne iz hiSe žalosti Tis deli' Istria St. 1.
V Trstu, dne 26. okt. 1909. Žalu joti sin Ivan in nevesta Petrina.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu 1909
Hcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9
SXrirr trikrat u dan svež kruh.
Fvodajalmca je tadi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bišksti posebno aa čaj; ima razne flsa vina in likerje v buteljkah in fiae desertne bombose. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi asjftaejćo noko iz nsjbsljsih Mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Mnenje pspofla pf. Dra. A. LoMajer-ja
ravnatelja kralj, porodilnice v Zagrebu.
Gosp. J. SERRA VALL O
Trst.
Zadovoljstvom Vam morem naznaniti, da rabim že več let Vaše Železnato Kina-Vino Serravallo (Vino di China Ferrnginoso Serravallo) z izvrstnim vspehom pri malokrvnik in slabotnih porodnicah. Isto je izvrstno krepilno sredstvo, hi jako pospešuj • ost.
ZAGREB, 12. junija 1893.
ProL Lobmaver.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Nepr emočlj iva
pregrinjala v
ia voze, vagone, žerjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, ul. G. Gallatti 6.
Oglase treba aaslovljatl na Ineeratni oddelek „Edinosti"
Slavno občinstvo: Pozor!
V novootvorjeni trgovini se slanino, pre-kajenim in svežim svinjskim mesom, pa trgu detla Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blag-om, kakor: klobasami kranjskimi in de-najskimi. furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno rsi delikatesa«!. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča MARUŠIČ.
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trsta, vi* Caofllla O
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
▼ kateri bo izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela todno !n po zmernih oenah.
SVOJI K SVOJIM! ==
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo Ster. 2
H priporoča slavnemu občinstvu ^^^
i i svojo mizarnico.
bm Izdelajo vsakovrstno, tndl ■ VAJFIHEJdE POHIŠTVO
3 O
SOVI DOfiODI. V dobroznani prodajalnici oblek H
Alla citta di Trieste, Trst
Velika kbera mo6kih oblek od K 14 do 44, de5kih od K O do 28. — Obleko aa otroke od 3 do 10 let od K a do 18. Zaloga ta- ia Inozemskega blaga za
obleke po meri, ki ae izvrlajejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc sa delavce, po neverjetno nizkih cenah.----
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. 6. Carducci 40 (prej Torrente)

Cement - Portland
■„SALONA'I
Družbe „SPALATO"
Anonimno dela. drnltvo eementn Portland SALONA.
Letni prolzrodl; 10.000 pogon.
I i | IM
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
n Pisarna n
ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Gruniula 2
Telefon 23-30
Stran IV
.EDINOST" St- 300
V Tistn, dne 2«. ©fefcobra 1909
Mar. delav. organizacija
Škedenjska krajevna skupina N. D. 0.
je imela ▼ soboto tvoj vu»taoo»ni občni zbor, Predsednik je tor. Iv. Šuman ; udeležila »ta se občnega zbora tudi odpoilanca oir^dnjega cdbora „Narodne delavske organizacije* tov. Aodrejčič in to?. Sirk. Pred prehodom na dnemi red je to?, Andrejčič na kratko oČrtal poita ek, pamen, cilje in dotedanje uspehe N. D. O.	.
Enoglasno je ustanovni občni zbor izvolil predsed. tov. Plečnik Franc, v cdbor pa tov.: Mdtlika Joftip, Plečnik Ivan, Josip VrhovSek, Matija Voleb, Jo«ip Sancir, Anton Kun«t;č, Namestnika sta: PiSlar Franc, Bajec Gregor.
Delegttoiu v osrednji odbor trž. N. D. C. je bil izvoljen tov. Ivan Šuman.
Potem «o govorili še tovariši Vcdeb Matej, Sedej, Šaman, Plečnik Ivan, Plečnik Fr., ter odposlanec tov. 8irk, ki so vsi povdarjali potrebo e oge in dela. Le tako bo vepevala in vsp* šno delovala nova krajna skupine, ki ima sedaj dane vse pcgoje za vspeh in Ste;e že 270 članov. ___
Darovi.
—	Šked. podr. dr. sv. C. in M. je daroval g. Anton Cerkvenič od tSv. M. Msgd. sp:sinje 2 K.
—	Za podruž. dr. sv. Cirila in Metoda d* Greti nabralo se je v „Konsumnem dr." v Bojanu K 1.40.
Književnost in umetnost
Nagrcbnice. Uredil Frančišek M a r o lt, učitelj. Drogi premenjeni natis. Z dovoljenjem preč. kn. Šk, ordiuariata z dne 16. avgusta 1909. Št. 3546. Izdala in založila „K a t o • liška Bukvama" v Ljubljani. — Četa lično vezani knjigi 2 K 40 vin.
V jako lični in obenem zelo prikladni žepni obliki so nekoliko premen jene, oziroma pomnožene že vdrugič izšle od gosp. Fr. Marolta urejene: „Nagrobnice". Pospešila je sedanjo drugo izdajo, kakor je razbrati iz urediteljevega predgovora, resnična potreba: prva izdaja (1. 1906.) je namreč hitro pošla, a Se vedno so mnoga pevska društva in po-samoi pevci povpraševali po nagrobnicah. Pričujoča zbirka nagrobnfc, ki obsega 24 slovenskih in 4 latinske nagrobne zbore, od-pomcre tencu nedostatku temeljito za nekaj šaia.
Poleg že znanih lepih, v srce segajočih, a seveda že močno obrabljenih nagrobnic („Blagor mu-, „Človek glej", „Nad avezda-ki", „Jemica tiha**, „Usltši nas Gospod", in ie par drugih) dobimo v Maroltovi zbirki tudi izredno veliko število novejših, deloma že v prvi izdaji se nahajajočih, deloma v tej zbirki ali sploh še nenatisnjen:k krasnih nagrobni spevov. Želeti je le, da slavna pevska društva nekoliko časa prenehajo s starejšimi ter zsčno ob nogrebnih prilikah peti novejše ■»grobnice, Kako tolažljivo bodo učinkovaje n. pr.: A1jež°va „Pri mrtvaškem sprevodu". Vilharjeva „Žalostinka", Ferjančičeva „Pokojnemu ▼ slovo0, Gerbičeva s posebno krasnim Bilčevim besedilom, pa tudi glasbeno ne zaostajajoča „Na grobu", potem •ela vrsta Foertterjevih, na dr. G. Pečjak-ova besedila zloženih, vsestransko vzornih, glasbeno formalno dovršenih in globoko občutenih nsgrobnic. Ne sicer lahko izvedljiva, toda najlepša, najresnejše in naj veli ča«tnejše glaseča se in dušo najbolj pretresujoča pa je Meudelssohnova „Beati mortui". Zbirko zaključujeta Fcersterjev štirig asni krepak zbor „L>faeraM, kateremu sleda običajni liturgični odgovori, povzeti in sedaj cficielne vatikanske koralna izdaje in p sale m „Miserere" po znani šabioci.	_
Vesti iz Goriike.
x Aretiran cigan. — Tri dolga leta je iskala sodnija cigana Karisa, ki je med drugim zakrivil tudi v Gorici več velikih ulovov. Končno se je policiji posrečilo, ga prijeti v bližini Volovske jD t0 ga pripeljali v zapore v ul. Drcgana.
x Novo vino na Goriškem se sme tečiti ed nedelje 24. t. m. naprej. — Tako je določilo tamkajšnje okrajno glavarstvo.
x Razkaz slov. veleposestnikov šteje po rektificiraoju 136 volilcev. Is prvotne liste je biic potem reklamacij izbrisanih 8, a na novo vpitrnib 7 volilcev.
Laški volilci v tej skupini so oddali svoja pooblastila deloma kler.kalni deloma narednonapredni in agrarni stranki.
x V mariborsko kaznilnico so odpeljali v srbeto onega Nanuta iz Št. Andreža, ki je bit ustrelil svojo gubico in je bil tadi t?ga obsojen na smrt na vešalib, a je bil pozneje od cesarja pomiloščen Da 10 let ječe.
x Porotno zasedanje v Gorici prične dne 29. novembra.
Iz Sežane. — Posojilnica in hranilnica v Srž&ni e darovala v komt družbe sv. Cirila m Metoda tukajšoji ženski podružnici 20 K. — S!l voi poio ilnici izreka na tem mestu najto^e šo zahvalo	Odboi.
x Razstava goveje živine v Gorici. — V petek <o se razdelila dama razstavljsiccm gcveie živine. Komisiji je predsedoval Josip Tecuti, členi «o bili pa : Žmnozdravnika Stan-disp r in Zuttioni ter gg. Sannig, Strekelj in Bvdin,
Denarna darila prrega reda io dobili: Jug Timaž iz Solkana, Furlan Ivan jz Šempetra, Nemio Josip iz Štmpetra, Žižmund
Andrej »z Vogerskega, Bcdthna Ivan iz Dorn berga, Laiič Andrei iz Vrtojbe, Černe Aloiz iz gor. Vrtojbe, Gorkič Franc iz dol. Vr itojbe, Grrgcrič Andrej in Gregcrič Anten iz ; Vcgerskega ter Periautti Parel iz Gorice. — Častno diple mo sta dobila MarnŠič Fran iz Gorice in grtfBaguer.
Denarna darila d r u z e g a reda pa sledeči :
Riiavec Alojz in Terpin Blaž iz Pod-gore, Konctl Josip in Rijavec Ivan iz Šem-pasa, Remec Anten iz Vitovelj, ter grof At tem s iz Pcdgore.
Denarna darila tretjega reda: Ko-mel Alojzij iz Gorice, Gorian Josip iz Vogerskega, gref A tre ms iz Podgore, Slabile! Ribat d in Ravnik Valentin iz Solkana, Sovič Anton iz Vrtojbe, S*unig Ivan iz Bilj, Štru i keli Franc iz St. Mihela, Bandelj Jušt iz Podgore in Hrovatin Fran iz Ozeljana. Na razstavo je bilo privedenih skupno 89 živinčet.
Vesti iz Kranjske.
Narodno-naprodna stranka je imela v nedeljo predpoludtae v veliki dvorani .»Mestnega doma" v Ljubljani zelo dobro obiskan shod, na katerem sta govorila dr. Tavčar in župan Hribar.
Prvi je poročal o zt dajem zasedanju deželnega zbora kranjskega, drugi pa o političnem poležejn. Shodu je predsedoval dr. Novak.
TRST, ui. m Cavana 2 9
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna ia na dom.
Bogomil Fino
lirii nrar t Sežani
ima svojo
Odda
noro proda-lolnlco v ur
v TESTU al. Vlnc. Bellinl 13
nispTOtl cerkve mL Antona novega
Vsakovrstne vcrlžfca po pravih tov. cenah
CQ takoj stanovanje v bližini juhnega kolodvora. Isto sestoji iz velike sobe in kuhinje s Ste-' diln kom. Cena po dogovoru. Naslov pri Edinosti.	*
Fotograf Anton Jerkič JK
fitev. 10, Gorica, Gosposka ulica Štev. 7.
183o
Gostilna „Al Ginnasio" "^r?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Inlalinon^nn petdesetletni udovec brez otrok III Icllljcll ICII izvežban v trgovski in obrt nijBki stroki, zdrav, z inicijativo, več kot 25 let naseljen v Trstu, popolnoma vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, neomadeževane preteklosti, je po celi Evropi ponovno potoval, išče službo kot zasebni ali občinski tajnik, korespondent, kontoarist, potnik itd. Bi opravljal posle korespondenta v mestu tudi na ure in šel bi le v stalno službo tudi na debelo. — Ponudbe na I ose ratni odielek Edinosti pod „Miranskj".	1821
Odprlo se je
novo veliko skladidde
POHIŠTVA
in tapetarij
Faolo Gastwirth
v ulici Stadion St. 6, Tel. 22-85
e veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —
Zadnjo novosti te stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti
PRODAJMM ŠVICARSKIH DR
JOSIP OPPENHEIM
fi. jRitlovatz
mehanična delalnica
Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tadi nikolovanja.
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje In Živčne bolezni
Ima suo] ambulatorij
na trga Carlo Goldoni 11,1, n.
ORDINUJE: vsak dan od 10. V. do 12.»/, ure zjutraj in 4. do 5. popol.
J urar Ia lz«*lavatalj časaiaarjev C
trst, Corso itev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur.
Stenske are s modernim zvonilo m.
PRSTABI, UHASI, VERIŽICE Itd. pe zmernih oanab.
Popravljanje se izvrSi do flog. cenabinz garancijo
Kislo zelje
prve vrste 100 kg brutto K IO—, Krastavce peverone itd. — pošilja po poštnem povzetju
Ank K. LineH — Znilm, teko.
DRAGOTIN STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Iz usnja, potne torbe
Ovratnice, MM in palice.
Specijaliteta: Potrebščine za hribolazoe.
Listovne marke
m Kupujem, prodajam in menjam rabljene listovne znamke. Pla • • o čam najbolje. - Dopisovanje v v hrvat, in slovenskem jeziku.
A. VEI8Z. BriefinartenlaDilniig, Wien L iilerjasse 8
pozor krčmatji in zasebniki
Fodpinani ae priporočam gg. krčmaijem in zai sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodis pismeno ali uBtmeno. Ker poznam popolnoma vsa istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refošk, berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob čtBu trgatve-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in za stbniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti Gotovi naj bodo. da posredujem poSteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko.
Udani Martin Sreboth, t-govec in posredovalec v Poreču (lati a) /\v/n
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamne s zalogo cementa
;flristii)e gnalco - Srst
ulica San Servolo štev. 2 Telefon 21-42]
NOVO POGREBNO PODJETJE T
IT z bogato opremo za vsako- COPSO 49 (Piazza Goldoili)
vrstni pogreb.	in prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.
G. Ixn Mii k Ci.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne aobe na iabero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št i
Telefon št. 71 Romano IV
Umetni zobje .v.
NombimaJ« zabav.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr.lČermak uig.£usdiež
TR.ST
cHsa delta Caserna Itev. 13, H. aadst
tt»l*KK««XKXXttX8eXK H F. Hormann, Trst ?
H ulica 6iosue Carducci 20, Trst
Velika zaloga steklenih 3ip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode aa rib«. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. ..
_ I
xxxx«xxxxxxx
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijenđ Salarini
P on te della Fabra 2 | ul. Poste Nuove
(vogal Torrente)	Alla citti di londn
Velik isbor izgo tovljeni h ohlek ca moške in de4fac kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, koiohi m rarnih paletotov. Obleke z:a dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaAči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inoaemakib tovarn, Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih oenah
I
DANIELE PiLLIN
TS&ST - ulica Aoquedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in ? živega apna.
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
Po neuerletno ulsoklh cenab
se večkrat kupuje blago %% moike ln Senshe
obleka. Tema se lahko iiognet'-, ak<> narodiw> Mag* direktno pri tOT&ral. Zahtevajw tedaj br« pta£no poiiijatar rzv^e
zdirRe mM io zlmsfc nzarcev
hnarn ▼ mlogi umo najbol to blago zadnjih mtmU.
FranzSchmidtJagerndorflQ3
Avi trUaka Sl«xija.
Prva siovenska tovarna sodovke (sifonov) in pokalic
Hribor&Ražem
na Opčinah
se priporoča gg. gostilničarjem v Trstu, okolici ln oa Krasu.
Postrežba tečna in ia dot