pristanišče pri Temi. Vse to in druge gradnje kažejo, da se bo Jug popolnoma osamosvojil. V Zlati obali stopa vedno bolj v ospredje problem izrabe zemlje in nagle rasti prebivalstva. V Zahodni kakor tudi v Vzhodni in Centralni Afriki prevladuje sistem kolobarjenja. Ne moremo sicer zanikati, da se z njim najbolje izrablja prst. Težave pa so v tem, ker se na novo pridobljena površina ne izrablja za hra- nilne rastline, kljub temu, da je potreba po njih ved- no večja, temveč v glavnem za rast posebnih izvoznih kultur. Idealno bi bilo, da bi se zemljišča obdelovala vsakih deset ah dvajset let le enkrat. V praksi je to seveda nemogoče, zlasti ne tam, kjer je več prebi- valstva in se prst obdeluje na vsakih 5 ali celo 2 do 3 leta. Okrog večjih mest se prst obdeluje celo nepre- trgoma. Tod je seveda pridelek običajno slabši. Za boljšo izrabo prsti so v Zahodni Afriki potrebne šte- vilne spremembe in izboljšave. Treba bo predvsem iz- boljšati produktivno metodo poljedelstva. To je se- veda marsikje povezano s številnimi problemi zlasti v predelih, ki so ogroženi po tse-tse muhi, pa tudi v prometno oiročnejših krajih ipd. Tudi glede uporabe umetnih gnojil je veliko vprašanje, kolikšna je nji- hova uspešnost v teh klimatskih in pedoloških pri- likah. Drugi problem, ki se javlja v Zlati obali, je pro- blem stalne rasti mest in mestnega prebivalstva. Štetje iz leta 1948 nam pokaže, da je v Zlati obali skoraj 60 mest z več kot 4000 prebivalci. Od teh jih je največ v gospodarsko razvitem Jugu. Tako ima Accra, glav- no mesto Zlate obale, 140 000 prebivalcev in Kumasi, glavno mesto Ashantija, 80 000 prebivalcev. Ti dve mesti kažeta že marsikatere probleme, ki so značilni za zahodnoevropska in ameriška mesta. Po R. W. Steel, Geography, jan. 1955. Vera Marchisetti K N J I Ž E V N O S T ZGODOVINA LJUBLJANE Prva knjiga: Geologija in arheologija. Mestni ar- hiv, tiskala Državna založba Slovenije, Ljubljana 1955. 458 str. Mestni arhiv ljubljanski je začel izdajati obsežno monografijo o Ljubljani, ki bo obsegala štiri knjige, geologijo in arheologijo, zgodovino od naselitve Slo- vencev do zaečtka 18. stoletja in od 18. stoletja do osvoboditve, kot zadnjo pa — geografijo. Spomladi 1956 je izšla prva knjiga s podnaslovom Geologija in arheologija. Bralce Geografskega Obzornika na to iz- dajo posebej opozarjamo, ker ni ozka monografija, kot bi morda sklepali po naslovu, ampak obravnava mnogo širši teritorij, največkrat celo Slovenijo. Ker so pisci razprav sami vidni znanstveniki, zvemo ob- enem za nove poglede v posameznih strokah. Vse to velja tudi za prvo in najobsežnejšo raz- pravo z naslovom Zemlja, Geološka zgodovina ljub- ljanskih tal, ki jo je napisal univ. prof. I. Rakovec. 172 strani teksta, ki mu sledi, kot pri vseh ostalih razpravah, obsežen angleški in nemški sumarij, pred- stavlja doslej najpreglednejši in najobširnejši prikaz geoloških razmer v Sloveniji. Težišče ostaja še na tleh, ki jih pisec imenuje ljubljanski prostor, vendar zvemo tudi o najnovejših geoloških ugotovitvah iz drugih slovenskih pokrajin, n. pr. o razmerah na prek- murskih naftnih poljih, pa celo izven Slovenije (n. pr. pri paleografskem dogajanju Evrope). Prvo poglavje Rakovčeve razprave nudi stratigrafski pregled ka- menin »ljubljanskega prostora«. Posebno v pregledu pleistocenske aikumulacije in holocenskega dogajanja najdemo geografi obilo gradiva, ki zadeva tudi našo stroko. Prikaz pleistocenskega in holocenskega doga- janja vsebuje obilo dosežkov evropskega periglacial- nega raziskovanja. V tej luči je tudi napisan pregled pleistocena in holocena v Sloveniji, ki je najobsež- nejši in najbolj temeljit, kar jih imamo iz novejšega časa. Razpravi je priložena tudi nova geološka karta v merilu 1:75.000, ki sega na zahodu še čez Vrhniko, na vzhodu do Laz, na jugu do Borovnice in na severu do Šmarne gore. Čeprav je to le z novimi ugotovit- vami izpopolnjena Kossmatova karta, je menda prva geološka karta v tem merilu, ki so jo izdali po prvi svetovni vojni slovenski geologi. Da take karte težko pričakujemo tudi geografi, ni treba posebej poudar- jati. Morfologi imamo pri nekaterih Rakovčevih trdit- vah pomisleke, ki jih vseh tukaj ne kaže navajati. Navajam le enega. Rakovcu je vzbudila pozornost stru- ga Ljubljanice, katere dno na Barju rahlo visi do karbonske pregrade med Golovcem in Gradom, kjer se dvigne za 4 m, da nato spet položno pada na Ljub- ljanskem polju. Ta neizravnani padec dna razlaga Rakovec z mladoholocensko tektoniko, ko se je »bar- ska kotlina glede na karbonsko pregrado, ki jo loči od Ljubljanskega polja, šele v mlajšem holocenu za toliko pogreznila, za kolikor se dno Ljubljanice dvigne pri prehodi z Barja« (str. 111). Hidrotehnične me- ritve pravijo, da prenese Ljubljanica na leto več de- set tisoč ton plavja. Če bi tektonika porušila ravno- težni profil reke, bi se moralo to plavje pred tek- tonsko stopnjo odlagati in v nekaj letih bi zatrpalo ulegnino. Ker se to ne dogaja, moramo iskati vzroke v hidroloških zakonitostih, ki ustvarjajo na različnih sedimentih različne oblike strug. 4—5 m visoka ježa blizu Gradaščice ni noben dokaz za tektoniko, ker je na številnih mestih izpričano, da so v dobah, ugod- n e j š i za akumulacijo, vodni tokovi z nekraškega czemlja hitreje nasipavali kot kraški, v našem pri- meru Gradaščica in Sava hitreje kot Ljubljanica. Drugi del knjige izpolnjuje arheologija. Tu naj- demo najprej Uvodni pregled zgodovine Ljubljanske- ga okoliša do naselitve Slovanov izpod peresa Boga Grafenauerja, Srečka Brodarja: Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh, Josipa Korošca: Oris predzgo- dovine Ljubljane, kjer je obravnavana doba od neoli- 80 tika do mlajše železne dobe s .poudarkom na koliščar- ski kulturi, Josipa Klemenca pregledno Zgodovino Emo- ne ter Josipa Korošca: Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodovine srednjega veka. Od teh razprav obsega najširši teritorij Brodarjev sestavek: Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh, ki je najmo- dernejši pregled dosedanjega znanja o paleolitiku v Sloveniji in okolici, znanja, ki je močno povezano z imenom Srečka Brodarja, avtorja razprave. »Zgodovine Ljubljane« ne rabijo samo šole ljub- ljanskega okoliša, ampak tudi ostale, ki poučujejo o Ljubljani in ki zasledujejo razvoj znanosti. Take pa bi morale biti vse slovenske više organizirane šole. I. Gams Društvene vesti SEMINAR SLOVENSKIH GEOGRAFOV v Pomurju od 20. do 25. avgusta 1956 Po uspelem seminarju poleti 1955 v Ljubljani je pomurski seminar drugi, ki ga je po drugi svetovni vojni organiziralo Geografsko društvo Slovenije za svoje člane. Društvo je zasnovalo ta seminar v povezavi s pro- učevanjem Pomurja, s katerim je nameravalo sode- lovati pri izdelavi regionalnega načrta Pomurja. Ta plan je sicer kasneje odložilo, vendar je komisija pod vodstvom prof. Ilešiča, ki jo je sestavilo društvo za proučevanje Pomurja, nadaljevala z zbiranjem sta- tističnega in drugega gradiva. Društvu je uspelo za- gotoviti sredstva za terensko proučevanje nekaterih značilnih pomurskih krajev, ki ga je opravila skupina petih znanstvenih delavcev s pomočjo nekaterih štu- dentov geografije. Tako je bilo mogoče nuditi semi- naristom mnogo obširnejše in poglobljeno znanje, kot smo ga imeli dotlej o Pomurju. Od prvotnega pro- grama seminarja je bilo treba skrčiti le čas in obseg terenskega dela, ki so ga opravili seminaristi. Čeprav zborovanje ni imelo značaja kongresa, so se pri otvoritvi v sobcškem gradu dne 20. avgusta zbrali poleg okrog 125 geografov iz vse Slovenije tudi vidni politični in prosvetni predstavnika pomurskega okraja in Sobote. Pri uvodnem in glavnem referatu o Pomurju, ki ga je podal prof. Ilešič, so se lahko pre- pričali o že opravljenem delu, ki zahaja tudi v sorod- ne panoge, kot je ekonomska geografija, zgodovina, geologija itd. Na podlagi analize statističnega mate- riala, številnih diagramov in kart se je izkristalizirala okvirna rajonizacija Pomurja, ki jo je podal prof. Ilešič. Po njej delimo v Prekmurju ravninski predel, terasno Goričko in gričevnato Goričko. Ravninski del razpada v Ravensko, osrednje Dolinsko in lendavsko področje, Goričko pa na vzhodni in zahodni del. Na desnem bregu Mure je ločiti Apaško ravnino, zgornje in spodnje Mursko polje, v goricah Radgonsko-Ka- pelske in Ljutomerske gorice ter zgornjo, srednjo in spodnjo Ščavnico. Sledil je referat I. Gamsa o geomorfoloških pro- blemih Pomurja in L. Olasa prikaz sezonskega izse- ljevanja, ki je bil napisan z vidno noto osebne pri- zadetosti in poznavanja problematike. Oba referata bosta v kratkem izšla v obliki razprav, drugi v Geo- grafskem Vestniku 1955. Skupina semi- naristov pred prekmursko hišo v šalomencih Poto J. Tavčar 81