Objavljamo izvleček iz zapisnika, ki obsega
izpovedi pregnanca, katerega so Titovci pred
kratkim izgnali. Zapisnik je shranjen in na
razpolago v našem-uredništvu.

"Dne 14. junija 1945 ob pol 5 zjutraj je prišla na moje
stanovanje OZNA. Zahtevala je, naj se o ženo in otrokom takoj pri- .
pravimo za odhod. Na vprašanje, kaj bo z nami,, nam je^eden stražarjev
pojasnil, da bomo na kratko zaslišani, potem pa izpuščeni domov,, V
hitrici smo se oblekli, v kovček sem spravil denar,zlatnino in nekaj
perila, nakar so nas odgnali v domžalsko tovarno "Bistra”.

V kletnih prostorih te tovarne je bilo zbranih že okrog 70
Domžal črno v, katere je doletela ista usoda. M ed njimi so bili "Volks--
deutschi",_pa tudi mnogo pravih Slovencev, zlasti takih, ki so imeli
kaj vidnejše imovine. Tako so bile družine Osetova, Cedilnikov:.,
Gasperinova, Lacijanova, Oblakova, kalijeva in še druge, katerih imen
se trenutno ne spomnim* Že takoj doma. mi je eden od .stražarjev iz¬
trgal iz rok 500 R.w, češ, da itak ne potrebujem nobenega denarja©

Predno so nas prignali v tovarno, pa mi je neka partizanka odvzela
še ostali denar in vso- zlatnino. Potrdila o odvzemu teh predmetov
seveda nisem dobil.

V temnem, podzemeljskem kletnem prostoru, kjer je imela to¬
varna prej skladišče krompirja, nas je bilo nad 70 trpinov, od otrok
pa do starčkov z 85 in celo 88 leti. Prostor je bil vlažen, skoraj
brez dnevne svetlobe in silno umazan. Bili smo stalno zastraženi*

Dnevno smo smeli na dvorišče največ za eno uro. Hrana je bila slaba,
vodena, ropa in korenje in zjutraj nekaj kave. Kruha sploh nismo do~
^ bivali. V tem prostoru smo bili zaprti 14 dni, ne da bi nas zasliša¬
li ali nam povedali, zakaj smo sploh tukaj.

7 TABORIŠČE. Dne 29. junija ob pol 3 zjutraj so nas stražarji prebut*.

dili, zaukazali, da se moramo takoj obleči, vzeti s se¬
boj le eno odejo in porcijo, vso drugo da moramo pustiti na mostu.
Rekli so nam, da gremo na transport v Sibirijo, "k Jožetu".

Na dvorišču tovarne so nas naložili na dva karaljona ter
odpeljali do postaje Laze. Tu so nas natovorili na dva odprta tovorna
vagona in nas v dežju odpeljali do Maribora* Ko smo dospeli v Fari-
bor na glavno postajo, so nas vso noč premikali iz glavnega na ko¬
roški kolodvor in zopet nazaj, ker sami niso vedeli, kaj naj z m-a
store.

Proti jutru so nas iztovorili na koroškem kole.:
nato odgnali v jdoI  ure oddaljeno taborišče Studenci. Ta
prehodno taborišče za one osebe, ki so prihajale iz ' tuji.
v Jugoslavijo* Uprava taborišča nas ni. hotela sprejeti

n;

■ra in. nas

- r i ' iPi ~ O G
; domov
:ar so n-.s

poslali v taborišče S terni; ni v bližini Ptuja. Službujoči stražar v
tem taborišču ra nas je najprej vprašal, če imamo obtožnice in še
pripomnil, da je tukaj taborišče za "težje ribe", Ker obtožnic ni¬
smo imeli, r e e jv takoj odpravil nazaj v taborišče Studenci, kjer so
nas končne milo seno sprejelo, v svoje varstvo.

mod pot,

Domen J.

iz Naribora v Studence in

Štev. 25.

Domači glasovi, 11. 11.1946.  -- Str.2.

iz Studencev do Ptuja in nazaj, nismo dobili nobene hrane, bili .smo
tako opešani in izmučeni, da so se naši otroci z&nilili celo parti¬
zanskim stražarjem. Na Pragerskem so stražarji naše otroke zbrali
skupaj in jih odpeljali v bližnje hiše, kjer so jim. dobri ljudje da¬
li nekaj kruha.

HRASTOVEC.»»V taborišču v Studencih, smo stanovali v barakah.Hrana je
bila slaba, pičla in nezdrava tako. da smo vsi silno o-
pešali. V tem taborišču smo bili 14 dni/ Ves čas nas ni nihče za¬
slišal in so nas stražarji pustili popolnoma pri miru, le ob prihodu
so nam odvzeli še tisto, kar smo prinesli s seboj in kar nam niso •
odvzeli že v Domžalah. V tem taborišču je bilo že zbranih 400 Koče¬
varjev. Približno sredi julija so nas Domžalčane in Kočevarje od¬
gnali peš v 25 km oddaljen grad Hrastovec, v okraju St.Lenart. Pot
je bila silno težavna, bili smo brez hrane in med potjo nam še niso"
pustili piti vode. Vročina je bila neznosna. Krog in krog smo bili
močno zastraženi. Stražarji so streljali vsepovprek, tako, da je mer
stcma nastala med nami panika. Kdor se je le malo zamudil in zaostal,

'na tega so takoj začeli streljati, ga suvali in poganjali naprej. m
Mnogi so odvrgli prtljago,ker je niso megli več nositi. ™

Ob 10 zvečer je žalostna kolona izmučena, prašna in lačna
prišla v grad Hrastovec. Nagnali so nas na grajsko dvorišče, kjer
smo trudni polegli po tleh. V tem gradu je bilo že 2.400 internirancev
iz različnih krajev Slovenije, predvsem iz Maribora, Laškega iz Prek¬
murja in Kočevja; nekaj pa je bilo tudi Srbov in Hrvatov ter Avstrij¬
cev. Spali smo po večini na betonskih tleh, brez desk. Bil sem-celc
brez vsake odeje ter vsakega perila, ker so mi med potjo že vse
pobrali. V istem položaju je bila tudi moja žena, ki je bila tedaj
že v četrtem mesecu nosečnostmi.

Vseh 35 dni. ki smo jih prebili v tem gradu, smo dobivali
za hrano dopoldne prežganko, zvečer pa fižol in 100 gr kruha. Dne,

5. septembra 1945 je prišel v grad na inšpekcijo general-najor Maček
in je vsakega posebej spraševal, zakaj je tukaj. Ker smo vsi odgo¬
varjali, da nimamo nikake obtožnice, da smo Slovenci in da ne v. .
zakaj smo pač tukaj, je dal upravi taborišča nalog, da se nas ti oj
odpusti domov. Se isti dan nam je uprava taborišča dala odpus enic3
in vsi Domžalčani smo bili odpuščeni domov.

RAZJffiRE NA HRASTOVCU« V celem gradu sploh ni bilo pitne vode. Vsak

večer so nas po 100 in 100 pod močno stražo
gonili k pel ure oddaljenemu studencu, kjer smo se mogli umiti. Sta¬
novanjsko razmere so bile silno slabe. Tako jc na betonskih tleh ro¬
dila mati, poleg nje pa je umiralo istočasno od slabosti in izčrpa¬
nosti 4-5 oseb. V neposredni bližini takih dogajanj pa je bilo
stranišče za 2.400 ljudi.

Zdravniška pomoč je bila nezadostna, ker ponavadi zdravnik
posameznih oseb sploh ni pregledoval. Dnevno je umrlo zaradi izčrpa¬
nosti v tem taborišču najmanj 5, včasih pa celo do 10 oseb na dan. -
krilce so po 4 do pet skupaj zabili v eno krsto in jih pokopali na
bliaalem pokopališču. Znan mi je celo primer, da so nekega menda
Ptujovna lo na pol živega zabili skupno s štirimi mrtveci v krsto in
grp takoj c okopali na pokopališče. Ker je. bilo na tem pokopališču to¬
lika pokopov.. ae je tamošnji grobar uprl izkopavati grobove. Zato je
vodstvo o ali orliča odredilo, da moramo sami svojim umrlim sotrpinom
izkopati gr buve„ •

r.r.ocl so nas

vpitjem in razgrajanjem
in preklinjali, da smo

stražarji strašili z močnim streljanjem,

. Vsi so bili pijani in so po gradu kričali
se vsi boječe stiskali v sv jih prostorih.

štev* 25. ---— Dona 6 i glasovi, 11.11*1946. ---— Str. 3 .,

Pretepali nas niso. Kolikor so nam Laščani in Mariborčani pripove¬
dovali, so pa bili ti pred našim prihodom vsak večer tepeni od par¬
tizanske drhali, brez izjeme, ali', je bil moški ali ženska.

»■'TED TEM SO ZAPLENILI STANOVANJE. Dne 6.9. 1945 sem se vrnil z ženo

in otrokom v Domžale. Stanovanje

je bilo zasedeno. V njem je stanoval brat neke vplivne partizanske
osebnosti v Domžalah. Tako v trgovini kakor tudi v stanovanju nisem
dobil niti kosa svojega pohištva, obleke ali drugih stvari. Se isti
'dan sem se preselil v Kamnik* Tam sem dobil odlok okrajne zaplembe-
ne komisije v Domžalah,- s katerim mi je bila sporočena zaplenitev
vse moje imovine. Pritožil sem se zoper ta odlok na okrožnp zaplembe-
no komisijo v Ljubljani, ki jo pritožbi ugodila, razveljavila izpod¬
bijano odločbo in odredila, da se mi vrne vsa zaplenjena imovina.

Kljub uradnim razveljavitvam zaplembe mojega premoženja"'
nisem dobil ničesar.vrnjenega. Imel sera. le toliko zaslužka, daoo.v
se za silo .oblekel in'preživljal svojo družino. Kolikor sem zvedel ,
ima tisti partizan, ki nas je prišel 14 . julija 1945  aretirat.',
mojo novo spalnico, posteljnino, perilo, jedilni pribor in nekaj
mojih .oblek.

Dne 19* decembra se je začelo po Kamnika šušljati o nekih
nameravanih selitvah. Ker je dopoldne prišel k nam nek partizanski
častnik po naše osebne podatke, sem se se isti dan odpeljal v 'Lju--- •
bljanoo Tam. me je neka vplivna partizanska osebnost zaslišala in Iz¬
javila, da so ji•razmere v Domžalah prav dobro znane in da bodo res
nekaj_oseb zopet solili, vendar pa ne takih, kot sem jaz. Ko sem ji'
razložil svoj položaj, mi je ta oseba priporanila(imena tega partizan¬
skega/funkcij onar ja iz previdnosti ne objavljamo), da morda ba£ zaradi
tega, ker so mi vse pobrali in raznesli, me bodo kot neprijetno pri¬
čo izgnali cek mejo,

DESET ^INTJT ČASA... Z večernim vlakom, sem se ob pol 8  uri vrnil

domov v Kamnik, 2e takoj pri vhodu v stanovanje
me je ustavil partizan, vprašal pc imenu in zahteval, naj mu slediva
v svoje stanovanje. Žena je že vedela, da morava zopet iz.doma,, v
naglici sem pripravil nekaj stvari skupaj. Pripominjam, da jeku čas,
ko se je to zgodilo,vladala po Kamniku tema, tako, da nam nesrečni¬
kom, ki smo bili določeni za izgon, ni bila dana možnost si naj¬
nujnejše poiskati za odhod. Iz Kamnika so nas izbrali 17 oseb, nalo¬
žili na kamijcn in odpeljali v Domžale. * V Domžalah se nam je pridru¬
žila še množica novih izgnancev, po večini.še onih, s katerimi sem
bil^ skupaj zaprt v juniju 1945. V Domžalah sc nas naložili v vagone
ter_nas preko Ljubljane odpeljali proti Jesenicam. Na Lescah smo Ča¬
kali tri ure v silnem strahu, ker so nam med potjo grozili, da nas
bodo zaprli v kaznilnico Begunje in nas tam. postrelili. Končno :sm >
iz Lesec krenili proti Jesenicam. Tu so nam. pobrali legitimacije r vse'
vrednosti, ki smo jih imeli pri sebi, dinarje zamenjali ' marko ih
nas potem pognali preko meje do Podrožce. Tu sc nas provz eli Avstrij¬
ci, kašne j e pa Angleži.

SPLOŠNE RAZMERE V DOMŽALAH. Takoj po nastopu Titovega'režima v Ju¬
goslaviji se je zač-načrtna  socljuli-
zacija vsega gospodarstva. Zaceli so podržavljati in tudi podržavili
so vse tov, , •. - .-.strijake in obrtne obrate, trgovine in druge po-

doba o us v - s. . .. Stav prvih dneh je partizanska drhal oplenila vse
trgovine - t . v-gro- ; r. pr,g' Senj 00, Ranta| tovarne Medic & Zanki, papirno
t'ov/ Bonač; in sm, tovarno ri Pi$vfcno" v Jaršah, tovarno Kocjančič in

Štev. 25

Str*4.


Domači glasovi, 11.11.1946

drug, valjčni mlin Majdič, tovarno usnja Polak in še mnogo' dzuga
trg-.ovinske industrijske in obrtne obrate so takoj podržavili. -Last¬
nike pa so razlastili brez vsake odškodnine.

V našem okraju vlada veliko nezadovoljstvo 9  ljudstvo stal¬
no trepeče pod silnim terorjem, vendar se ne upa še z jasno.beec&o
na dan, ker grozi pri vsakem najmanjšem odporu smrt ali pa inter¬
nacija.

Volitve so se vršile tako, kakor jih je pač želel sedanji
rešim. Opozicija sploh ni nastopila, ker ni imela možnosti za pro¬
pagando. Z šeno sva volila v Domžalah,in sicer v skrinjico za opo¬
zicijo* Pri njej je stal član partije in je vsakega stro&o opazoval.
Drugi dan se je še po Domžalah in Kamniku raznesla vest, da sva vo¬
lila za opozicijo... Tako smo pri nas volili. "

Voditelji OP se radi hvalijo, koliko so trpeli pod faši¬
zmom in nacizmom in kako požrtvovalno so delali proti" okupatorju
za osvoboditev slovenskega naroda. Poglejmo, kaj so koroški OF-arji
"trpeli" med vojsko:

Dr. Joško Tischler  (koroški Kocbek) je bil med
vojsko gimnazijski profesor v Bregenzu na PredarIškem, kjer je mirno
šivel kakor na letovišču.

Dr.Vinko Zwitter  je urejeval glasilo Ma j er-Ka j bi5 e-
ve politike "Koroškega Slovenca", nato pa odšel na varneje na Češko.

Dr.Mirt Z w i t t e r je "aktivno'sodeloval pri c svo’. -
dilni borbi za Slovenijo"tako, da je slušil Nemcem na Prufstello v
Ljubljani o OF mu je sicer nalagala različne naloge, ki naj bi .o
na tem vplivnem mestu izvršil v njeno korist, a g. dr.Mirt Zwif Le¬
je preveč boječ gospod in se teh nalog ni upal izvršiti, za kar se
je "po osvoboditvi" - moral nekaj časa celo skrivati pred partizani.,

Ing. P i c e j je bil pod ' nacistično Nemčijo ravnatelj
neke tovarne v Berlinu. Tudi dr. Petek  je imel vso doJfco na¬
cizma lepo življenje. Koroški Slovenci se zato čudijo, kako jo me¬
gel ta mož priti na predsedniško mesto OF, ki je vendar protiriaoi-
stična organizacija. - Karl P rus n i k, major jugoslovanske vojske
je izdelal načrt za odvedbo 40 ljudi iz Železne Kaplje.

Tudi v duhovniških vrstah bi se našli vroči zagovorniki OF,
ki bi ob ostrejši ločitvi duhov utegnili postati koroški Mikuži.Ve¬
čina duhovščine pa zdaj že dobro ve, da se za OF skriva 100$ komuni¬
zem in se zato odvrača od nje. - Najbolj simpatična pojava zadnjega
časa v vrstah OF to st ran-'Drave pa je vitka 22 letna Škofjeločanka z
"bubi frizuro", po- imenu”Iucija", ki je bila štiri leta partizanka*
Stanuje v Celovcu na Šentviški cesti, morda pa tudi ne. Lahke* da ima
samo "Wohnsitzbescheinigung", ki se glasi na to cesto...

OF ima v Celovcu svojo pisarno. Tam se lahko vsak prigla¬
si za vstop v to organizacijo, če plača 6 'šilingov. Kdor te članari¬
ne ne plača, ne bo dobil nakazila za cement, - vsaj tako pravijo
njeni odborniki - ko bo OF zmagala in bo Tito zasedel Koroško....

FAS IS TIČKI "PARTIZANI" V
ITALIJI. "Italijanski listi po¬
ročajo o fašističnih početjih in
nasiljih v italijanskih pokraji¬
nah Verone in Vizama,, S to¬
vornimi 'avtomobili in radijskimi

oddajniki opremljene fašistične
partizansko skupine terorizirajo
prebivalstvo. Pred kratkim je taka
skupina hotela napasti zapore v
Vizenzi, da bi rešila fašistične
voditelje." (Salzb.Nachrichten 4«II.)