List 41.
Gospodarske stvari.
Črni borovec.
V govorih o pogozdovanji pustega Krasa se posebno priporočuje črni borovec, kot drevo za goli ap-neni svet pred drugimi stvarjen; ravno to drevo pa je pri nas skoraj neznano, tedaj bo njegov popis tukaj na mestu.
Črni bor ali borovec, na Krasu bor (Pinus pinaster, pinus nigricans, pinus austriaca, Schwarzfohre, osterreichiche Kiefer) se loči po bolj temni barvi svoje skorje in svojih igel od navadnega bora, ki se zate-gavoljo imenuje beli bor ali borovec (pinus silvestris, Weissfohre, gemeine Kiefer). Črni bor je domač le v avstrijskem cesarstvu, in sicer v dunajskem gozdu v doljni Avstrii, na Ogrskem, v Dalmacii in pri nas v idrijskem gozdu; po novem zasajanji se ga je tudi na Krasu več zaredilo.
Podoba in rast črnega bora se kaže iz sledečega. Korenina je prav trdna; noben les v tem ne zmaga črnega bora, in prav čudno je, s kakošno močjo njegove korenine skalovje daleč presegajo in objemajo. Deblo črnega bora niže ostaja od belega, in malokdaj sega do 80 čevljev; nasproti pa je bolj močno, in je s 60 do 80 leti za 12 do 15 palcev debelo, v visoki starosti pa ima tudi za 2 čevlja debelosti. Veje stoje v kolencih okoli debla, se v mladosti bolj kviško krivijo, v starosti pa bolj nizko obešajo kakor pri belem boru. Skorja je pri mladih izrastkih rumeno-zelena, marogasta, brazdata; v daljši rasti so debla in veje rjavo-zelene in gladke, v starosti pa je skorja debela, črno-siva, rjavo-maro-gasta, luskinasta, razkopana. S tem, da je skorja skozi in skozi enaka, se črni bor že od daleč loči od belega, ki ima proti vrhu bolj svetlo, rdečo-rumeno skorjo.
Les črnega bora je teži kakor pri navadnem boru, gost, prav trden, debelega pa enakega stremena, krhek in posebno smolnat; v sredi je bolj rdeč, kakor pri belem boru, pri kraji je rdečkasto-bel; tudi trohni teže, gori pa bolj živo in dolgo. Sokovi črnega bora imajo več trpentina v sebi od vsacega druzega lesa. Popki so podobni popkom belega bora, pa so bolj veliki in temni. Igle ali listki so bolj dolgi kakor pri belem boru do 3 celo do 5 palcev, po dve v eni nožnici, na pol okrogle, zakrivljene, prav bodeče, bolj temno barvene, pri koncu rumeno-rjave. Cvet se prikazuje konec majnika, mačice so rdečkasto-rumene in konec vej nakopičene, storžki so temno-rdeči in po trije in še več skupaj na koncu novih izrastkov. Sad se zori v drugem letu, ter dela veči storž kakor pri belem boru, je rumeno-rjav, ter ima pod vsako luskino dve perutkasti semeni, bolj debeli kot pri belem boru.
Kar se tiče kraja, na kakoršnem črni bor raste, mu je apneno zemljišče najbolj ljubo.   Na takem svetu
se kaže v dunajskem gozdu do 3000 čevljev nad morjem visoko; bodo naj si tla plitva, suha, bodi si malo prsti, sam apnenkov nasip, golo apneno skalovje, to mu je prav primerjen stan; njegove korenine na goli pleši rijejo v vse razpoke in votline. Nahaja se pa črni bor vendar tudi na peščenem svetu, na ilovici, na laporji; pa na debeli zemlji se vrednost njegovega lesa le manjša. Črni bor pa zemljišče ravno boljša s svojimi odpadki; v prsti, ki se dela iz njegovih igel, se po tem bukev prav rada zaseje. Take lastnosti tedaj kažejo, kako da se črni bor za kamniti in apneni Kras pred drugim drevjem posebne priporočuje.
Črni bor se lahko sam zaseje , ker ima več kalji-vega semena, kakor drugačni iglasti les; če se potrosi na primernem svetu, in če so mu druge okoliščine ugodne, kali že v štirnajstih dneh. Senčnega ali z go-ščavjem zaprtega sveta črni bor ne ljubi, nasproti je proti mrazu in vročini le malo občutljiv. Mlado drevesce izprva raste prav naglo, tedaj ga druge rastline ne zadušijo lahko; v daljši rasti grč drevo na dobri zemlji naravnost in štručasto v višavo, na plitvem kamnitem svetu pa veje silijo poprek na širjavo. Med 30. in 50. letom se črni bor najbolj razrašča, takrat začenja tudi seme delati; po tem se rast čedalje bolj manjša, ves trpež tega drevesa pa znaša 300 let in še več.
Les črnega bora daje mnogo korist. Za kurjavo je boljši mimo vsega druzega iglastega lesa, malo sla-beji kakor bukov les; za oglje je tako dober kakor bukev, in obilna smola mu za to stran ni napoti. Za stavbe je črni bor tako dober kakor mecesen; tudi ondi trpi dolgo, kjer se suhota z mokroto spremenjuje; sploh na mokrem pa je nestrohljiv kakor mecesen. Poseben dobiček od črnega bora je smola, ki deloma čista teče iz ranjenega lubja, deloma se iz razpok strže. Drevo pri 70 ali 80 letih daje po 7 do 10 funtov smole na leto, in smola se mu poredoma zamore 12 do 18 let jemati, če se taka smola skuha, se iz centa dobiva 80 funtov kolofonije in 18 funtov trpentina; če pa se les prekuha v oglje, se iz vsacega sežnja derv nabere po 1 vedro črne smole. Igle od črnega bora so prav dobre za nastiljo in za gnoj; iz 1 orala črnega borovega gozda se dobiva po 45 centov suhega šilovja za na-stiljanje.                                                       Hicinger.