Pri nedeljskih volitvah je bil za zveznega prezidenta ponovno izvoljen socialistični kandidat Franz Jonas, kateremu je uspelo pridobiti še znatno večje število glasov, kot jih je imel pri zadnjih volitvah leta 1965. Njegovo vodstvo pred OVP-jevskim kandidatom WaJdheimom se je povečalo na okroglo 263.000 glasov ter pomenijo volitve nedvomno prepričljivo zmago tako za zveznega prezidenta Jonasa osebno kakor tudi za politične sile, ki so ga podpirale v boju za ponovno Izvolitev. Ne nazadnje pa je bilo pri teh volitvah — vsaj posredno — izrečeno priznanje tudi sedanji socialistični vladi oz. politiki, ki jo uveljavlja socialistična stranka Avstrije. Letošnji volilni bolj, 'ki je potekal v precej drugačnih okoliščinah kot sveta; prav tako pa tudi niso nasedli propagandi ‘kladi verskih mladostnikov, ki niso šli -le od svojega .odkrivanja skritih konfliktov" narodnostnega značaja na povsem stran-karskopoliitično področje, marveč so se po slu žili tudi oblik, od katerih se Ije treba distancirati z vso odločnostjo. Na jasni in zreti odločitvi velike večine koroških Slovencev tudi ne more spremeniti dejstvo, da se je na našem ozemlju število neveljavnih glasov nekoliko povečalo. Delno gre pri teh nedvomno za slovenske volivce, predvsem za tiste, ki se ob nejasnih stališčih NskS niso več ravnali po siceršnji usmeritvi, za socialističnega kandidata pa se zaradi starih vezi na drugo stran le še niso mogli odločiti. Slovenski narod proslavil 30-letnico OF pri prejšnjih tokih volitvah, je opozorili, da je družbenopolitični proces v Avstriji v -marsikaterem pogledu prelomil z dosedanjimi »tradicijami". To v posebni meri velja za načelo tako imenovanega političnega ravnotežja', prav tako pa tudi glede .ustaljenosti" politične usmeritve določenih predelov in določenih slojev. Ne eino ne drugo danes ne velja več; za tiste, kri so morda še verovali v take nepremakljive resnice, pomeni izid nedeljskih volitev veliko presenečenje. Ponovna Izvolitev socialističnega kandidata kljub temu, da zavzema so-ciofii»fičn>a sfran Je. slovenski narod v zadnjih dneh proslavil 30-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte, tiste vseljudske organizacije, ki je združila Slovence v najtežji dobi njihove zgodovine ter jih vodila v junaškem boju za svobodo. Osrednja prireditev v okviru teh proslav je bila nedvomno slovesna seja republiške konference SZDL Slovenije ita ponedeljek v veliki dvorani republiške skupščine v Ljubljani, katere so se udeležili poleg zastopnikov iz cele Slovenije tudi predstavniki koroških in primorskih Slovencev. Poseben poudarek slavnosti pa je dajala navzočnost predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita in njegove soproge Jovanke; prav tako pa so bili navzoči tudi Edvard Kardelj, predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič, predsednik republiške skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik slovenske vlade Stane Kavčič ter mnogi vodilni politični in družbeni funkcionarji. Na seji, ki so ji predsedovali poleg predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika nekdanji ustanovitelji OF slovenskega naroda Josip Vidmar, dr. Aleš Bebler, Tone Fajfar, Josip Rus in Boris Ziherl, so podelili 40 zlatih priznanj OF za leto 1971. Priznanje je prejelo devet ustanoviteljev OF in 23 nekdanjih aktivnih članov OF in danes aktivnih članov SZDL iz Slovenije, pet zaslužnih narodnih delavcev iz zamejstva in tri družbeno politične organizacije — nekdanja Protifašistična fronta žena, Rdeči križ in Zveza mladine Slovenije. Med odlikovanci iz zamejstva sta tudi Janez Weiss in Andrej Sienčnik, ki sta priznanje prejela za osvobodilno, politično in kulturno delo med koroškimi Slovenci. Po slavnostni seji je bil v prostorih skupščine sprejem, na katerem se je tudi predsednik Tito še nekaj časa pomudil med udeleženci slavja. Med Izid volitev na našem ozemlju pa kaže še druga značilnost: medlem ko v državnem merilu računajo, da se je 60 odstotkov FPCLjevskih volivcev odločilo za Waldheima in le 40 odstotkov za Jonasa, ije iz analize številk v dvojezičnih občinah razvidno, da so se pristaši FPO tukaj še v znatno večji meri odločili za OVP-jevskega kandidata. To pomeni, daje tudi pri teh volitvah prišlo do jaisne ločitve duhov, da s'o za socialističnega kandidata brez razlike narodnosti alti jezika glasovali vsi tisti, ki si iskreno želijo nadaljnji napredek in mirno sožitje v deželi. Ponovna prepričljiva odločitev Južne Koroške — ki jo je posebej s priznanjem ugotovil tudi deželni glavar Sima — razumljivo nalaga socialistični stranki v deželi in državi še večjo odgovornost tudi v manjšinskem vprašanju. Zato pričakujemo, da bo izpolnjeno zaupanje, ki smo ga koroški Slovenci z glasovnico v roki Izrekli socialističnemu kandidatu in preko njega socialistični stranki ter njeni politiki. Gotovo: mrsikaj se je spremenilo od takrat, ko je bil 1. maj proglašen za borbeni dan delavstva v spomin na tragično manifesta-ci]o cbicaskih delavcev leta 1867. Marsikaj in marsikje je postalo po/pe, bolj ^pravično, bolj enakopravno in enakovredno. Delavci v vecmi držav so si priborili določene pravice, tu več, tam manj; danes delavec ni več objekt izkoriščanja, marveč postaja čedalje olj subjekt svojih pravic, postaja v tej ali oni obliki sooblikovalec ln kakor na primer v Jugoslaviji — samoupravljavec. Ampak zaradi tega 1. maj se nic ni zgubil na svojem pomenu, na svoji upravičenosti. Nasprotno, zdaj šele ga moremo v resnici obhajati kot praznik, ko se lahko veselimo priborjenih pravic in izbojevanih svoboščin, ko delovni človek lahko participira na do-brinah, ki jih ustvarja, katere pa so nekdaj bile privilegij majhne pescice premožnežev, medtem ko se je morala velika večina ljudi zadovoljevati z drobtinicami, ki so padle z mize bogatinove. Zato je 1. maj danes resnični praznik dela in hkrati tudi dan, ki nas spominja, da moramo skrbno in ljubosumno čuvati pridobitve boja zadnjih* desetletij. Prav tako pa nas ta dan opominja, da je današnjem svetu še ogromno krivic, neenakopravnosti, izkoriščanja in zapostavljanja. Iz tega vidika je 1. maj tudi praznik mednarodne solidarnosti, ki povezuje ljudi ne glede na barvo koze, narodno^ pripadnost^ ali jezik. Povezuje jih v skupnem boju za resnično oclovecenje človeka, v boju za medčloveške in mednarodne odnose v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja, na osnovah prave in vsestranske enakopravnosti, v pogojih svobode in trdnega miru. Naj bo zapostavljanje socialnega ali nacionalnega značaja, naj bo diskriminacija v gospodarskem ali političnem smislu — vedno gre za kršenje načela o enakopravnosti in enakovrednosti človeka. Za to enako vrednotenje vseh ljudi se delovni človek poteguje povsod v svetu, solidarno združen v skupnem boju, katerega simbol je 1. maj! Svoje posebnosti ima izid nedeljskih volitev nedvomno tudi na Koroškem, tukaj pa še posebej v južnem delu dežele. Čeprav je Jonas na Koroškem že (leta 1965 dobil 58,26 odstotkov glasov, mu je tokrat uspelo ta delež še nekoliko izboljšati, iin sicer na 58,42 odstotkov, medtem ko v državnem merilu znaša la odstotek 52,79 odstotkov. Se precej boljši pa je rezultat na dvojezičnem ozemlju Koroške, kjer je Jonas dobil kar 62,26 odstotkov glasov (leta 1965 je imel na tem o-zemtju 60,46 odstotkov), medtem ko Je delež OVP-jevskega kandidata nazadoval od 39,54 odstotkov leta 1965 na komaj 37,74 odstotkov pri letošnjih volitvah. Tako je Južna Koroška torej tudi pri letošnjih pre-zidentskih valitvah prekosila celo Dunaj, ki z deležem 61,67 odstotkov glasov za socialističnega kandidata vodi med zveznimi deželami. Ta nedvoumna In prepričljiva odločitev na našem ozemlju priča o politični zrelosti In odgovornosti našega ljudstva. Izid valitev namreč kaže, da se koroški Slovenci niso pustili begati od nekoliko čudno pojmovane In še bolj čudno prakticirane .nevtralnosti" Narodnega drugim se je zadržal v prijateljskem pomenku tudi s predstavniki koroških in primorskih Slovencev ter se zanimal za njihovo življenje in delo. Predsednik SZDL Janez Vipotnik je na seji uvodoma poudaril, da je slovenski narod zamisli, ki so bile pred tridesetimi leti zapisane v programu Osvobodilne fronte, na različne načine, vendar nepretrgoma uresničeval. To bo nadaljeval tudi pri sedanji izvedbi ustavnih sprememb, pri čemer ,,je delovnim ljudem Slovenije bolj kot kdajkoli jasno, da si je boljšo prihodnost mogoče zaslužiti in jo graditi le s trdim in umnim delom, ter v družbi, bratski skupnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Slavnostni govor je imel nekdanji predsednik Osvobodilne fronte slovenskega naroda Josip Vidmar. Na začetku je poudaril, da je z ustanovitvijo OF slovenski narod v celoti zavestno in odločno priznal za svoje politično vodstvo komunistično partijo. Kot vsenarodno politično gibanje je fronta pod vodstvom partije dobojevala osvobodilni in revolucionarni boj in se v novi državi pod istim vodstvom posvečala novim nalogam, kakor jih je na dnevni red javnega snovanja postavljal proces organiziranja in utrjevanja novega življenja. Govornik je potem orisal povojno vlogo Osvobodilne fronte, ki se je pozneje preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in je v vseh teh letih toliko prispevala v boju za razne preosnove, kot na primer za podržavljenje proizvodnih sredstev vključno agrarne reforme, proti ipritisku kominforme in proti birokratizmu ter za uveljavljanje čim širše demokracije v javnem življenju. Pa tudi danes so — kakor ije ugotovil Josip Vidmar — pred Socialistično zvezo pomembne naloge, kajti nobenega dvoma ne more biti, da je sedanji zgodovinski trenutek nenavadno pomemben in dalekosežno važen. Ustavne spremembe, ki so v pretresu, pomenijo v bistvu temeljito spremembo državnega ustroja. »Poslej se bomo skoraj v vsem upravljali sami in sami bomo odločali o številnih vprašanjih našega življenja od političnega in gospodarskega pa do kulturnega. Za svoje ravnanje bomo odgovarjali samo sebi, vendar pa tudi naši zgodovini, ki jo bomo za bodoče čase oblikovali sami, in to do take mere, kakor je še nismo doslej nikoli. Skratka, postali bomo resnično samoupraven narod, ki si bo svojo notranjo upravo zgradil in izvedel sam in ki bo svoj življenjski prostor uredil popolnoma po svojem okusu* v. skla£lu s svojo naravo in s socialističnimi načeli, za katere se je odločil." Govornik je nato poudaril, da se pred slovenskim narodom odpira možnost za življenje na novi in pomembni višji ravni, na ravni neodvisnega državnega naroda, ki se le v nekih predelih suverenosti prostovoljno odreka svojim pravicam v korist skupnosti, v kateri hoče živeti zaradi usodne geopolitične in zgodovinske povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi. »Sedanji zgod-dovinski trenutek ne zahteva od nas navdušenja in poleta, temveč zavest in presojo. Vse, kar je pred nami, nas opozarja na izredno važnost časa, v katerem živimo in ki nam postavlja vrsto zahtev, kakršnih nam od leta 1941 še ni postavljal noben drug čas. Kajti gre nam za resnično neodvisnost, za resnično našo slovensko neodvisnost v jugoslovanski skupnosti, kar nas mora hkrati navdati z zanosom in poletom, kakršna smo mogli v svoji dovolj dramatični preteklosti doživljati samo še tedaj, ko je šlo za naš biti ali ne biti, se pravi v junaški dobi naše Osvobodilne fronte." Vabimo Vas na “ GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM ki bo od 30. aprila do 9. maja 1971 1921 razstavljavcev iz Avstrije in iz 34 drugih držav Vse za gospodinjstvo in stanovanjsko opremo Gradbeni stroji in gradbeni material Oprema za gostinstvo in turizem Razstava kmetijskih strojev in pitanega goveda i/-exvcynx^? Prezidentske volitve v številkah * l Po večmesečnem volilnem boju so zadnjo nedel|o sprego- še na Nižjem Avstrijskem (delež glasov za socialističnega kan- vorili odločilno besedo volivci, ki so z glasovnicami odločili, kdo didata se je povečal od 47,9 °/o na 49,4 °/o in je torej večina za bo v prihodnjih šestih letih zavzemal najvišje mesto v Avstriji. OVP-jevskega kandidata le še zelo pičla), v vseh ostalih deželah Socialistični kandidat, dosedanji zvezni prezident Franz Jonas, pa je socialističnemu kandidatu uspelo, svoje dosedanje vodstvo je dobil 2,488.371 glasov, to je 52,79 odstotkov, medtem ko je bilo še okrepiti. To velja zlasti za Dunaj, kjer se je delež glasov za Joža OVP-jevskega kandidata dr. Kurta Waldheima oddanih naša povečal od 58,72 %> na 61,67 %o. Na drugem mestu je Ko- 2,225.369 (ali 47,21 odstotkov) glasov. S tem je odločitev voliv- roška, kjer je bilo za socialističnega kandidata oddanih 179.776 cev izpadla povsem prepričljivo, saj je dobil ponovno izvoljeni ali 58,4 odstotkov glasov (leta 1965: 170.437 ali 58,3 °/oj, za tfVP- zvezni prezident Jonas daleč nad četrt milijona glasov več kot jevskega kandidata pa 127.974 glasov,, to je 41,6 % (leta 1965: njegov protikandidat. 122.108 ali 41,7 %). Na Gradiščanskem se je delež glasov za Jo- Nedeljske volitve pa so pri tej nedvoumni odločitvi prinesle naša povečal od 50,46 %> na 51,99 % (delež glasov za Wald- tudi marsikatero presenečenje. To velja zlasti za tiste zvezne de- heima je padel od 49,54 odstotkov na 48,01 odstotka), na Štajer- žele, v katerih po stari tradiciji vodi CfVP — namreč Predarlsko, skem pa od 51,69 % na 51,93 % (obratno od 48,31 % na 48,07 Tirolsko In Solnograško, prej pa tudi Zgornjo Avstrijsko. Ravno odstotkov). v teh deželah je namreč socialistični kandidat najbolj izrazito po- Prj wd(| volitev na Korojkem je nedvomno zanimivo pogle- večal delež svojih glasov: na Predarlskem od 29,88 odstotkov v dati kako JO Je vojivci v dvojeziinih okrajih. v okraju : letu 1965 na letošnjih 40,8 ostotkov (obratno pa je seveda delež Ce!ovec-podeželje je bilo za socialističnega kandidata Jonasa < glasov za OVP-jevskega kandidata nazadoval od 70,12 odstot- oddanjh 27 052 ,asov ,,eta 1965: 25.242)r 2a OVP-jevskega kan- : S' na °dstOt1k0v,: T'r® S^I" °d 34;54 odstotkov na djdata 18 727 (|efa 1965. 17.687); v okraju Beljak-podeželje za ! 39,92 odstotkov pri Jonasu (pr. Waldhe.mu od 65,46 odstotkov JonQSa 29 377 (|e,Q 1965. 28,327), za Waldheima 15.192 (leta na 60,08 odstotkov), na Solnograškem pa od 47,03 odstotkov na 196J za Gorbaeha 14.349); v okraju Velikovec za Jonasa 13.957 49.88 odrfotkovlobratnood 52,97 odstotkov na 5012 odstotkov) (12 729) za Waldheima 9633 (10.065) in v okraju Šmohor V teh treh deželah je OVP-jevsk. kandidat tokrat še uspel zbrati za socialističnega kandidata 5542 (5623) in za OVP-jevskega več glasov kot njegov nasprotnik, medtem ko mu na Zgornjem kandidata 6257 t6065, qtesov. Avstrijskem to ni več uspelo; tam se je delež glasov za Jonasa 9 povečal od 48,79 odstotkov na 51,09 odstotkov, delež glasov za V naslednji razpredelnici pa objavljamo Izid volitev po dvo- WASHINGTON — Nad četrt milijona ;; ljudi se je zbralo zadnjo soboto in nedeljo :; pred Belo hišo v Washingtonu, da bi pro- II testirali proti krivični vojni v Indokini. •» Zahtevali so, da se naj Amerika takoj u- •; makne z bojišč v Vietnamu, Kambodži in ;; Laosu. Manifestacije se je udeležilo tudi 11 veliko število vietnamskih veteranov, ki so • • svoja odlikovanja, ki so jih dobili zaradi ; • udeležbe v vojni, demonstrativno pometali ;; pred Belo hišo. Organizatorji so napove- I I dali za ta teden še občutnejše demonstra- I i cije. < • MOSKVA — V petek ob 2,54 po mos- I kov skem času so v Bajkonuru izstrelili ve- «; soljsko ladjo Sojuz 10. s tremi avstronavti, ;; komandantom Vladimirjem Šatalovim, na- 1! vigatorjem Aleksejem Jelisejevim in kon- 11 struktorjem Nikolajem Rukavišnikom. Av- ;; stronavti so Sojuz 10 priključili k avtomat- ;; ski vesoljski postaji Saljut, ki je že nekaj 11 časa krožila okoli Zemlje. Po 48 urah v 11 vesolju je Sojuz s tremi kozmonavti zopet ;; pristala v Karagandi v Sovjetski zvezi. ;; LJUBLJANA — Predsednik francoske ; 1 vlade Chaban-Delmas je v soboto ponoči 11 odpotoval iz Brnika nazaj v Francijo. Cha- ■> ban-Delmas se je tri dni mudil v Jugoslaviji, ;; kjer se je z vladnimi organi pogovarjal o ;; bilateralnih problemih. Zadnji dan svojega 1 1 obiska je bil v Sloveniji, kjer ga je sprejel 1 j predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. ;; V skupnem poročilu o rezultatih razgovo- ;; OVP-jevskega kandidata na 48,91 odstotkov. Podoben razvoj kot Občina pa je nazadoval od 51,21 odstokov Jezičnih občinah, pri čemer za primerjavo navajamo poleg re- zultatov prezidentskih volitev 1965 tudi še izid lanskoletnih državna Solnograškem je bil zabeležen tudi nozborskih volitev. I prezident. volitve 1971 prezident. volitve 1965 državnozborske volitve 1.3.1970 J Jonas Waldheim nevelj. Jonas Gorbach nevelj. S PO OVP FPO KPO DFP j Bekštanj 2355 1225 87 2199 1191 82 2202 1128 125 39 6 ; BUčovs 463 348 20 378 352 21 403 340 46 8 — ; Bistrica na Zilji 201 199 7 196 192 10 193 211 11 — 1 j Bistrica pni Pliberku 771 389 46 659 428 35 716 418 30 18 3 j rov je rečeno, da se obča stališča obeh dr- 1 1 žav zelo ujemajo, da si bosta vladi priza- I j devali pospešiti trgovsko menjavo in indu- ;; strijsko kooperacijo. Pogovarjali so se tudi ;; o važnih mednarodnih problemih. Chaban- 11 Delmas je prvi francoski predsednik vlade, i ki je obiskal Jugoslavijo po drugi svetovni ;; vojni. Med obiskom francoskega vladnega ;; predsednika Chaban-Delmasa v Ljubljani 11 je manjša skupina študentov v imenu idej 1 j »pariškega maja 1968“ demonstrirala zoper Bistrica v Rožu 786 330 20 739 367 28 725 327 39 13 1 Blače 109 173 8 109 189 19 95 172 21 2 1 ; Borovlje 3058 1405 92 3014 1355 88 2862 1175 221 94 10 Brdo 423 376 10 438 349 11 440 314 30 3 1 : Čajna 865 460 14 841 456 21 805 346 117 24 1 Djekše 307 242 15 301 300 10 383 261 47 1 2 ; Dobrla vas 1836 1113 58 1594 1160 59 1766 1086 93 30 7 Galicija 545 353 32 534 351 23 527 353 17 7 —i—i njegov ot>lsK. ranica jih je s silo stlačila ;; v prvo vežo. Izvršni odbor študentov LVZ 11 se je v odprtem pismu solidariziral z mani- II festanti. 11 Globasnica ! 399 321 46 344 392 23 347 365 21 9 4 Goriče 231 119 1 204 124 2 211 134 6 1 — Grabštanj 787 573 28 700 530 44 678 559 109 8 2 : KIEL — Pri deželnozborskih volitvah 11 v Schleswig-Holsteinu zadnjo nedeljo je • > CDU močno pridobila predvsem na račun ;; neonacistične stranke NPD. CDU je dobila ;; 51,7 % vseh glasov in ima s tem absolutno II večino. SPD je nekaj pridobila in ima zdaj • ■ 32 mandatov (CDU: 40). Značilno je, da ;; je CDU pridobila tiste 4 mandate, ki jih ; 1 je izgubila NPD. Občutno izgubo je utrpela 11 tudi FDP, ki v deželnem zboru ni več za- • > stopana. ;; Grebi n j 796 940 , 20 717 885 37 701 830 160 11 3 : Hodiše 557 275 28 491 317 13 503 259 46 5 1 : Kostanje 370 246 67 347 250 31 286 170 155 17 i Kalmara vas 878 419 42 793 390 25 828 381 56 22 2 Ledince 498 319 27 430 323 26 439 281 53 4 4 Loga vas 854 509 37 872 490 33 759 374 156 25 2 : Marija na Zilji 876 508 25 814 515 29 782 427 86 17 3 : MeidgoHje 291 194 11 267 182 13 280 180 12 — — : Otmanje 206 198 5 218 138 11 200 147 33 — — : Otok 304 359^ 18 357 385 17 263 346 29 3 1 : SOFiA — 10. kongres bolgarske KP se : > je v nedeljo končal. Volitve v centralni ko- •; mite niso prinesle nič novega. Todor 2iv- ;; kov je ostal prvi sekretar centralnega ko- II miteja. Kongres je med drugim sprejel nov II partijski program. I > Pliberk 1202 989 91 1088 1069 46 1151 1003 101 10 7 : Podklošter 2932 1352 94 3030 1335 93 2610 992 245 134 1 Pokrče 644 447 30 561 367 33 605 374 88 3 3 Radiše 132 106 24 128 104 14 130 97 18 2 Rožek 415 251 13 371 290 6 354 210 63 2 i ASUNCION — Avstrijskega honorar- 11 Ruda 465 357 13 436 348 19 402 329 66 11 i nega konzula v Paragvaju, dr. Richarda ;> Aignerja, so v nedeljo našli mrtvega v nje- ;; govem uradu. Po policijskem poročilu ga 11 je nekdo zadavil iz do zdaj se neznanih 11 Sele 300 184 23 255 221 38 294 178 1 2 ~ - Slovenji Plajberk 154 94 20 144 117 8 134 86 5 14 Stroja vas 314 215 13 331 191 9 288 217 17 2 5 razlogov. Suha 352 334 22 342 334 28 368 295 30 8 3 ANKARA — Turška vlada je od torka 11 naprej razglasila izredno stanje za celo 11 Svetna vas 299 185 21 303 179 23 282 165 21 16 1 Škociljan 1254 870 76 1127 947 65 1140 793 97 11 i Turčijo. Zaenkrat bo to izjemno stanje tra- ;; jalo mesec dni. Tozadevni sklep so objavili ;; po kabinetni seji, ki se je bavila z varnost- 11 nimi vprašanji in z zadnjimi študentskimi • • Škofiče 766 306 16 670 320 7 711 266 30 8 2 Šmorjeta v Rožu 375 255 21 341 307 8 337 279 17 12 2 Štefan na Zilji 590 303 19 601 340 15 549 299 37 6 - akcijami. Deloma pa je ta sklep tudi v zvezi ;; z bližnjim obiskom ameriškega zunanjega : 1 ministra Rogersa in njegovega britanskega 11 kolega Douglas-Homea, ki prideta v Anka- ■ > Št. Jakob v Rožu 1817 719 89 1666 821 55 1627 749 98 54 3 Št. Peter na Vaši rv j ah 624 248 15 550 294 13 570 254 32 5 2 Št. Tomaž 497 406 12 468 362 11 479 360 56 1 4 ro na zasedanje Cento-pakta. ;; Teholca 703 341 35 744 384 18 663 306 57 5 - WASHINGTON — Ameriški zunanji II minister William Rogers je v ponedeljek ;; odpotoval preko Londona, kjer se bo ude- ;; ležil konference SEATO, v Ankaro. Iz II Ankare se bo podal v Kairo in v TelAviv, 11 kjer upa, da bo mogel prispevati k rešitvi ;; bližnjovzhonega vprašanje. Rogers je prvi ;; ameriški zunanji minister, ki bo po letu 11 1953 obiskal to področje. 11 Tinje 301 193 29 231 190 21 232 159 76 — Trdna vas 454 274 19 378 203 11 414 223 53 10 1 Važenberk 818 632 31 771 624 31 793 545 95 7 1 Velikovec 1298 1094 49 1134 1094 63 1221 893 247 10 9 Vernberk 1265 638 33 1182 567 44 1169 493 175 18 1 Ve tri n j 1547 889 67 1351 747 65 1358 702 215 23 11 Vovbre 396 405/ 21 390 400 14 358 405 39 11 1 Vrba 1205 1095 49 1213 1153 51 1014 761 273 20 4 BONN — Kolnski profesor Rubin, ki je II znan po svoji desničarski usmerjenosti, in 11 njegov asistent sta se spet pojavila. Pretekli ;; teden se je namreč zvedelo, da so ju ugra- ;; bili »levi ekstremisti." Kakor sta zdaj pri- 11 znala, sta se le sama skrila, da bi z »ugra- 11 bitvijo levih ekstremistov" vplivala na de- ;; želnozborske volitve v Schleswig-Holsteinu. ;; Železna Kapla-Beta 1532 613 44 1555 635 31 1444 608 51 61 2 Žihpolje 348 360/ 25 293 332 23 300 324 43 5 - 3 Žitara vos 864 339 46 745 410 20 807 367 17 7 - 1 Žrelec 1328 574 53 954 447 29 1233 498 77 21 5 j Belijak-mesto 14.438 8981 485 13.967 8617 593 12.892 7129 2016 444 71 \ Celovec-mesto 26.695 22'194 1145 24.896 20.941 1492 23.584 18.411 4397 712 106 i OB 90-LETNICI SMRTI JOSIPA JURČIČA: JURČIČEV JURIJ KOZJAK‘ KMALU V 50 JEZIKIH Dne 3. maja bo minilo 90 let od Jurčičeve smrti, ene-ga izmed tistih slovenskih pisateljev, katerih dela so prevedena v številne tuje jezike in tako dostopna mnogim narodom. V doglednem času dobimo knjigo, v kateri bo obdelana vsa snov zgodbe Jurčičeve povesti JURI JA KOZJAKA in njenih 50 prevodov v rajrazličnejše jezike, obenem pa zgodbe, kako je širni svet spoznal potom te povesti Slovenijo in naš slovenski narod. Mnoga zanimiva pisma pričajo tudi, kako velik je vpliv slovenskih rojakov za spoznavanje kulturnih vrednot v širokem sve-tu, brez vsakega vmešavanja politike. Koliko je doslej tiskanih prevodov JURIJA KOZJAKA? V francoščini že štiri izdaje, v italijanščini dve, ter nemška, hrvaška, poljska, grška, portugalska, latinska, češka in angleška, kitajska pa razmnožena v sto izvodih. Potem v podlistkih še vietnamski prevod, litvanski, retoromanski v Švici, francoski v Kanadi in v Švici, nemški tudi že trikrat v Švici, armenski v Parizu, hrvaški v Železnem/Eisenstadt in arabski. V raznih uredništvih čakajo na tisk še španski prevod, albanski, romunski, srbski, holandski, madžarski, japonski, esperanto, tigrinski (abesinskiJ, kyniarwanda (afriški) in madagaskarski. Pripravljeni so tudi že ruski, ukrajinski, makedonski, lužiškosrbski, bolgarski, slovaški, katalan-ski, baskovski, beloruski, amarico (drugi abesinski jezik), danski, norveški, švedski, finski, turški, hebrejski, bengalski, irski, korejski in malteški prevod. V Mariboru a pripravlja pisatelj F. S. svoj doktorat iz sanskrita in indu-jezikov ter obenem urejuje prevod JURIJA KOZJAKA tudi v teh jezikih. In še v provansalskem, bretonskem in ladinskem narečju pripravljajo prevode te naše priljubljene ljudske povesti, ki nosi slovensko ime v široki svet. Zanimivost zase je tudi, da so medtem že umrli kardinali, kitajski Tien, švicarski Beno Gut, španski (ka-talanski) Anselm Albareda in francoski Richaud napisali svoja priporočila in predgovore in prav tako Tisserant za francosko četrto izdajo, Lercaro za tretjo italijansko izdajo (v tisku) in Fernando Cento, velik prijatelj dr. Ferdinanda Kolednika, za portugalsko ter obenem italijansko tretjo izdajo. Tudi bivški lillski škof kardinal Achille Lienart je pisal svoja priporočila za francoske izdaje. Razni azijski in afriški škofje so za svoje prevode napisali predgovore, ki nosijo slovensko ime v mnoge dežele sveta. Znani pregovor in stara latinska resnica: Nemo pro-pheta in patria sua, je tudi za nas Slovence prav značilen. Nihče ni prerok v svoji domovini, ali: domačina pač malokdo posluša, ga ne ceni. Tudi pri povesti o JURIJU KOZJAKU je ta resnica značilna. Koliko je rojakov, ki ne pomislijo, da je 19-letni Jože Jurčič vtaknil pod podobo Ciganov in Turkov premnogo nemških in laških in še toliko nenasitnih „lačnežev“ slov-venske krvi... Le kdor pomisli, koliko truda in osebnih žrtev ne glede na včasih težke stroške je treba za vsako slovensko knjigo v tujem jeziku, bo znal ceniti delo teh redkih, na žalost vse preredkih prevajalcev iz slovenskega v tuje jezike. Treba je res zvrhane mere idealizma, da spraviš prevode slovenskih knjig v široki svet. Med tiste, ki so na tem področju posebno požrtvovalni, nedvomno sodi tudi dr. Ferdinand Kolednik, kateremu je zlasti pri srcu Jurčičev JURIJ KOZJAK. Novi oddajnik na Dobraču Prihodnjo jesen, in sicer sredi septembra, bodo na Dobraču pri Beljaku °dprli novo veliko oddajno postajo, ki bo prevzela funkcije dosedanjega oddajnika na Krofasti gori (Pyrami-denkogel) in bo celo Koroško oskrbovala s programi avstrijskega radia in televizije. Oskrba z vsemi petimi programi (D 1, D R in O 3 ter 1 in FS 2) sicer še ne bo stoodstotna, pač pa jo bodo do leta 1973 zvijali na ok. 90 odstotkov. Oskrba s J- _ televizijskim sporedom bo razjarjena od 79,6 na 86,3 %, pri 2. TV-sporedu od 28,1 na 69,5 %, oskrba z UKW-sporedom oz. O 3 pa bo narasla od 75,4 na 90,1 odstotka. Stroški za oddajnik na Dobraču bodo znašali okoli 70 milijonov ši-Jingov, dela pa bodo zaključena eno leto pred napovedanim rokom. V okviru preureditve celotnega oddajnega sistema so ta teden začeli s poskusnimi oddajami in potrebnimi Meritvami, ki bodo trajale do konca nuja. To bo v nekaterih primerih Privedlo do slabšega sprejema ali pa sPrejema sploh ne bo. Prizadeta bo Cela Koroška, pa tudi Vzhodna Ti-folska ter določeni predeli Štajerske m Solnograške. Pri 1. programu televizije redni Večerni spored ne bo prizadet, pač pa bodo težave nastale pri sprejemu dopoldanskih oddaj. Tudi pri 2. programu televizije v večernem sporedu ne bo težav. V ostalem času pa bo oddajnik na Dobraču oddajal testni znak, kar bo povzročalo enake motnje kot v 1. sporedu. Na ultrakratkih valovih (UKV) bo v napovedanem času trpela kvaliteta sprejema, deloma pa bo spored sploh prekinjen. Prizadeti bodo vsi trije radijski sporedi. Vendar zagotavljajo, da v času glavnih oddaja ne bo prišlo do težav. Poskusne oddaje bosta radio in televizija poslušalcem oz. gledalcem sproti pravočasno sporočila, tako da bodo že »pripravljeni" na motnje. Če pa se bodo kje pojavile posebne težave, bodo strokovnjaki dosegljivi pod telefonsko številko 0 42 22/ 23 1 44. Važna vloga manjšin v odnosu med državami Komisija za mednarodne odnose SZDL Jugoslavije se je pred nedavnim posvetovala o Izmenjavi gledišč o izpolnjevanju sklepov zvezne konference, ki se nanašajo na zunanjo politiko. Predlagani okvirni program za|ema teme s področja odnosov s sosednimi državami, pri čemer naj bi pomembno mesto dobili zlasti problemi in položaj jugoslovanskih manjšin. Srečanje geografov Geografi videmske univerze so pod pokroviteljstvom predsednika konzorcija univerze v Vidmu in videmskega župana priredili dvodnevno srečanje geografov tržaške in videmske univerze z geografi iz Ljubljane. Prebranih je bilo sedem referatov, ki so obravnavali geografske probleme obmejnih področij ob italijansko-jugoslovanski meji in v regiji „Alpe-Jadran“. Študijskega srečanja so se z ljubljanske univerze udeležili akademik prof. dr. Svetozar Ilešič, profesorja dr. Klemenčič in dr. Vrišer ter docenta dr. Medved in dr. Jeršič. Srečanju so prisostvovali profesorji geografije in študentje tržaške in videmske univerze, skupina slovenskih profesorjev iz Trsta, med častnimi gosti pa poleg videmskega župana in rektorja tržaške univerze tudi zastopnik jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu. To je bilo že tretje študijsko srečanje, kakršna bodo geografi iz Trsta, Vidma in Ljubljane še nadalje organizirali vsako leto v Julijski krajini ali v Sloveniji po vnaprej izdelanem študijskem programu, v katerem bodo vključeni v obliki diskusijskih prispevkov rezultati raziskav o najaktualnejših in sodobnih problemih regionalnega razvoja v luči medsebojnega povezovanja ob odprti meji Slovenije in Julijske krajine. gostuje v nedeljo 9. maja 1971 ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu z odrskim delom koroškega ljudskega pesnika ANDREJA ŠUSTERJA DRABOSNJAKA IGRA 0 IZGUBLJENEM SINU v desetih slikah Po rokopisnem prepisu Iz Čezpolja priredil Bruno Hartman Režiser: Slavko Jan Dramaturško vodstvo: Bruno Hartman Lektor: Majda Križajeva Scenograf: Melita Vovk-Štihova Plesi: Iko Otrin Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Uroš Krek Vstopnice v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine, v pisarnah SPZ in KKZ ter eno uro pred začetkom predstave. SLOVENSKA MACVCTU A 7VC7 A Na predstavo vabita KRŠČANSKA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU V muzeju na prostem bo zastopana tudi južna Koroška Pri Gospej Sveti že dolga leta obstaja tako imenovani jnuzdi na prostem, kjer so razstavljeni razni objekti predvsem iz (ljudske umetnosti (in vsakodnevnega kmečkega življenja. Letos bodo ta muzej precej razširili, in sicer za posebno skupino, k'i bo posvečena Južni Koroški. Najbolj zanimiv nov objekt bo recepcijsko poslopje, v katerem bo za obiskovalce muzeja urejen bife. Sprejemni prostori bodo urejeni v stari kajži iz Spodnje Vesce pri Šmarjeti v Rožu. S „Skupino Južna Koroška" bo v Gospej Sveti zastopano tudi dvojezično ozemlje Koroške. V tej skupini bo še ena izmed najstarejših avstrijskih žag, ki so jo našli v Treb-tinjah pri Šmarjeti v Rožu, nadalje stara kmečka hiša pravtako 'iz Treb-tmj ter gospodarsko poslopje iz Spodnjih Vinar v 'Podjuni. Skupino bo izpopolnjevala kašča te Železne Kaple. Pričakujemo, da bo »z ureditve tega dela muzeja razvidno, da gre za objekte Jz slovenskega oz. dvojezičnega dela dežele/ V Najprej je major vprašal Bloja, naj mu pove vse, kar v® o Ani. Zvedel je, da se je pred nekaj dnevi vrnila v četo 2 mitraljezcem, ker so biti na Ledinah razhajkani. Potem mu i® Povedal, kako gledajo na dekle v četi, vse, kar je iz-v®del od borcev. Izdal mu je položaj zased, ki zapirajo Prehod, povedal vse o Orlovu, Pajku in razmerah v četi. ^otf ga je poslušal z na pol priprtimi očmi in mu vedno, je izpit, znova natočil. V glavi se mu je porodil načrt, ga bosta izpeljala is stotnikom in gorskimi lovci. Le o si je moral biti še na jasnem, če se na Blaja lahko za-n®se. Zato ga je vprašal: .Odločili ste se, da ostanete pri domobrancih. Povejte ***i nekaj o sebi in o motivih, ki so vas privedli do tega!" .Prisežem, da je res vse, kar bom govorit," je mežikal hlaj in dvigal roko z dvema prstoma kot pred sodnikom. •Kmet sem in nikoli nisem bil za rdeče. Bil sem pri Slovencih fantih in pet sem na koru. Tudi žena je strogo krščanska m iz družine velikega kmeta. Ni nam do kolhozov in ne do komunizma. Dva otroka imam, vzeli so me sredi noči kot JJ*noge druge. Že po poti sem mislil, kako bi pobegnil, življenje v bosti pa je bedno, da ga pošten človek ne vzdrži- Vso besedo limajo komunisti, kt druge gonijo naprej v °9®nj in smrt." »Dobro opazujete," je dejal major, ki je pazljivo spremljal njegove besede, in mu verjel, da je vsaj približno res, kar govori. Ko je kmet nehal, mu je Wolf zabičat: „Če ste se odtočili delati z nami, dobro premislite. Dat vam bom nalogo, ki jo bo treba opraviti. Če me boste razočarali, vam povem, da vas poiščemo na katerem koli koncu sveta, vas spravimo v zemljo, vašo družino pa bomo izseliti v koncentracijsko taborišče." .Vse bom napravit, kar boste zahtevali. Samo prosil bi vas, da me daste v domobransko enoto blizu doma." „To vam bomo ustregli. Za nagrado, če boste narediti za vas nepomembno, za nas pa zelo važno nalogo. Vi in Repnik bosta odšla nazaj v četo, kot da sta nam ušla." Kmet se je sključif, pobledel, ustnice so se mu začete tresti, oči pa nemirno begati. Wolf, ki je opazit njegovo stisko, je odločno in hladno dejal: .Samo to, ali se vrneta v četo ali pa bosta zjutraj stala z drugimi vred ob zidu." Blaj je molčal im delal videz, da ga nekaj teži, kar bi rad povedal. Ko ga je Walf spodbudil, naj govori, če ima kakšne pomisleke, je začel jecljati, da bi šel, če bi se lahko kmalu vrnil, samo z Repnikom ne, je še bolj jecljat in vse čelo mu je bito rosno. 'Potem pa je povedal, da je Repnik kandidat partije in da mu je zaupat, da bo pobegnit od domobrancev, ko bo prva prilika. Javit se je zato, ker ima doma otroka, da si bo rešit življenje. Zato se je bal, da ga v četi ne bi Izdat, ker bi ga gotovo ustretlitli. .Pameten človek ste. Kako pomembno opozorilo. To bomo urediti lakaj," je zadovoljno pritrdil Walf in ga dal odpeljati. Z Repnikom je Wolf prav na kratko opravit, ker je načrt za njegovo vlogo v tej zodevi že zaključiti, preden ga je poklical. Po kratkem razgovoru o razmerah v četi in po- datkih, kr so biti prcej drugačni od iBIajeVih, saj je bito očitno, da mož laže, ga je odslovit. Ko sta bita s stotnikom sama, se je Wolf zleknil v naslanjač, globoko potegnit cigaro in puhnil velik oblak dima. .Imenitno, Erich," se je nekam rezko zasmejat in oči so mu zvito zasijale v ubijalskem lesku, ki je zbudit rahlo grozo četo v stotniku. Takega je videt enkrat samkrat, takrat, ko sta delala načrt za napad na Cerkno. Zvedavo je čakal na zamisel, ki jo bo izbruhat Wolf. Opazit je, da mu prsti roke, v kateri je držal cigaro, rahlo drhtijo. Obrnit se je k stotniku z žarečim izrazom: .Zdaj je prišla na vrsto Ano. Blaj bo odšel v četo, midva pa bova napadla štabe in vse, na kar bomo naleteli na poti. Ne bom vam še vsega povedal, da vas bo mučila radovednost. Zagotavljam vam, da bo tudi ta akcija vredna najinih imen." V mestu so zabobneti topovi, da se je vse streslo in so okna zašktepetala. Molčala sta in prisluhnita. Čez čas so granate eksplodirate nad mestom in 'bobnenje se je grozeče zlivalo. .Saj so nori s tem streljanjem dan na dan," je dejal Wolf. „To pomeni za bandite, da nam hlače lezejo že čez zadnjico." Potem je sunkovito vstal, stopit k snopu specialk, izbral eno in jo razgrnit po mizi. .Gospod stotnik, jutri v mraku krenemo v napad. Pridite k sebi, moj ljubi prijatelj," ga je lopnil po plečih in se počasi zakrohotal. .Poglejva maršruto! Štrajk v tovorni idej se je končat irn sedaj gre vse v znamenju ugodnih zvez," je končal in se je kar naprej zadovoljno smejal stotniku, ki ga je začudeno gledal. .Vedno znova me presenečate. Sapo ste mi vzeli. Ni- s is iu u »si »a & «a u v-e/*6 'n n'z^e' bukve pa so bile razvejane, z nizkimi debli 9k>boko vraščenimi koreninami. Takoj za prehodom je 0r»oto pokrival star, visok gozd, v katerem je bilo temač-0 todi podnevi. Ta gozd se je razprostiral nekaj kilometrov v globino, vse do prvih naselij pod vznožjem novih vzpetin. Orlov je na robu podkve tako spretno razporedil strelce in mitraljezce, da so se počutili varne kot v trdnjavi. Potuhnili so se v škraplje, v naravne in izkopane zaklone. Vsa zaseda je bila podobna lovski pasti, pogreznjeni v listje in skriti med praprotjo. Orlov in Pajk sta sedela v kotanji na robu razjedenih skal na dnu zasede in se pogovarjala. Zaskrbljena sta bila, ker se še ni vrnila patrulja, ki jo je Orlov zjutraj poslat, da pregleda sotesko, po kateri je tekel potok. Sonce je že zahajalo in sence so legle med drevje. Zaradi patrulje je Orlov naročit strogo pripravljenost. Na položaju se ni nič zganilo. To je bilo Orlovu všeč. Neprestani boji so zredčili četo, zato so borci vedeli, da je življenje neopreznih na tanki nitki. Orlov je od časa do časa primaknit daljnogled k očem, pregledal kotlino pod seboj in ga spet odložil. Po neprestanih pohodih in borbah je za spoznanje upadel, koža na obrazu, ožgana od vetra in sonca, je bila kakor skorja, skrb pa mu je zarisala nekaj novih gub okoli oči. Videti je bil manj samozavesten, toda Pajku se je zato zdel dostopnejši in manj trmoglav. Ko ni bilo Pajka, mitraljezca »n Ane, se je počutil tesnobno. Celo osamljenega se je počutil. Segel je v žep in privlekel' dve cigareti in ponudil eno Pajku. »Komisar, to je zadnje od bornega plena, potem bova kadila praprot, če ne borno zaplenili kaj novega." Pajk se je grenko nasmehnil in obema prižgal. »Bomo pa poslali koga v Idrijo." »Ne bo treba, upam, da bodo sami prišli, so se zasvetile Orlovu oči. Popoldne je pripovedoval komisarju o borbah, ki jih je četa vodila na dolomitskem področju z Nemci lin belo- gardisti, ki so hoteli na pomoč obkoljeni Idriji. Brigada je napadla kolono tankov in avtomobilov na cesti. Nemci so vrgli sosednji bataljon in njegovo četo s položajev in ju gonili daleč v strmo pobočje, dokler jih ni z napadom v bok presenetil bataljon sosednje brigade in jih rešil velikih žrtev. »Manjkalo nam je Primoža in njegovega Šarca. Nekajkrat sem se zalotil, da sem hotel zavpiti: Primož, za tisto skalo ščiti umik! Tudi Ane ni bilo, da bi obvezala ranjence. In ne tebe, Pajk, da bi držal moralo v četi. Pri prehodu čez cesto jo je staknil Keča v nogo. Da bi ga videl, Pajk! Vse je preklel Švabom, kar more srečati od rojstva do smrti. Z vžigalno kroglo so ga spekli v stegno. K sreči mu je prebila le meso, toda grdo ga je razmrcvarila in ožgala. Precej krvi je izgubil in nosili smo ga vso noč. Ko smo ga zjutraj oddali brigadni saniteti, je imel solzne oči. Naročil je pozdrave zate, Pajk in za Primoža, če bi se vrnilo. Potem so ga odnesli in izginil je s kolono ranjencev, kdove kdaj se bo vrnil v četo. Imel sem težave. Novincev se je prijemalo malodušje, utrujenost, lakota, noči brez spanja, zmanjkalo nam je municije. Godrnjači so širili v četi nezadovoljstvo in dva sta nam pobegnila. Vojko ju Ije osumil, da sta bela, pa je bilo prepozno, da bi ukrepal. Če bi ju ujeli, bi ju dol ustreliti na mestu. Potem smo, kar nas je ostalo komunistov, stopili skupaj in med ljudmi ustvariti boljše razpoloženje. Naj-slabše je, Pajk, če ti (antje izginjajo drug za drugim, potem imaš občutek, kot da ti trgajo meso s telesa. Vsak dan te je manj, z vsakim, ki ga ni, izgine košček samozavesti. Veš, da te jemlje vrag, držiš se in če ni človeka, ki pride poma» got, padeš in te ni več." Pajk ga je poslušal, ne da bi prekinjat njegovo pripoved. Bolezen ga je močno trla. Obraz se mu je zožil, bil je prstene barve. Oficirska bluza, ki jo je prinesel z Dolenjskega, je obtopno visela no njem in na pasu je napravit že Kmmm V ozki dolini, skozi katero drvi hitra in čista reka, leži majhna vas. Hiš ni več, kot je prstkov na rokah. Sredi vasi stoiji cerkvica z belim in visokim zvonikom. Kadar sonce zahaja, se rdeči večerni žarki dolgo zadržujejo v oknih cerkvice. Prav blizu je gostilna. Kadar kmetje končajo delo na polju, se radi ustavijo v tej gostilni. Po napornem delu se malo odpočijejo; včasih tudi popijejo kozarec vina. En -sam možak v vasi nič ne dela in poseda ves dan v gostilni. Pije tako dolgo, dokler se ne opijani, potem zapoje na glas in prosjači za denar, da bi lahko še naprej pil. Ko je bil mož mlad, je bil kovač. Otroci ga poznajo, zato tekajo za njim, kadar se pijan maje po cesti, in se mu smejijo. Mame se zelo hudujejo na otroke, pravijo, to res mi lepo, da vsak večer tekajo za pijanim človekom, toda nobena grožnja ne zaleže. Tisti dan, ko je Tanča prišla z babico v vasico, pa se je zgodil čudež. Nekdanji kovač še dolgo ni bil pijan. Sedel je na -travniku med otroki in jim govoril o tem, kako lepo hiško jim bo sezidal, če se mu ne bodo več smejali. Tudi Tanča je stopila med otroke. Neki fantek se je obrnil in jo vprašal: .Od kod si ti?" Vsi zbrani so se zazrli v Tančo, ki je zardela do ušes. Hotela je zbežati, toda stari kovač jo je zadržal. .Nikar me beži. Nihče ti ne bo odgriznil nosu. Povej, kako ti je ime in čigava si." Tanča se je ojunačila In povedala, da je prišla z babico v vas na počitnice. .Prav,’ je dejal kovač. .Pomagala boš graditi hiško." .Hura,' so zaklicali otroci. »Na gmajni jo bomo proslavili. V njej bomo pekli krompir in vedrili, kadar bo deževalo." Tanča se je napotila s skupino, pred katero je hodil stari kovač, po stezi proti gmajni. Kako lep>o je bilo tam! Vse naokoli mehka zelena trava. Brž so se vsi spravili na delo. Nekateri so nosili deske, drugi so tekli do- Delo zasluži spoštovanje mov po žeblje. Tanča pa je z deklicami privlekla kup lubja za streho. Stari kovač se ni zlagal. Spretno je sestavljal deske v tri stene, iz lubja pa je naredil streho. Še gobe ne rastejo po dežju tako hitro, kot je bila postavljena hiška. Vanjo so postavili mizico in klop, v stari železni pečki pa je veselo zapraskefal ogenj. Družba je bila tako zaverovana v delo, da nihče ni opazil težkih črnih oblakov, ki so se pripodili nad gmajno. Šele ko je prvič zagrmelo, so se otroci spogledali in ugotovili, da je pridivjala nevihta. Pohiteli so v Zviti sodnik Nekomu je doma izginila mošnja denarja. Ta človek je šel k sodniku ter dejal: „Gospod! Sinoči mi je nekdo ukradel denar. V moji hiši živi veliko ljudi in prav nič ne vem, kdo bi bil vsega zaničevanja vreden.“ Sodnik je velel: „Ob sončnem zahodu naj se prebivalci tvoje hiše zglasijo pri meni; pokazal ti bom tatu." Ko so se vsi zbrali pri sodniku, je le-ta spregovoril: „Vsem bom zdajle razdelil enako dolge tr-stikove paličke, vsakemu po eno. Zjutraj mi jih boste vrnili. In vedite: tistemu, ki je ukradel denar, bo palička čez noč zrasla za dolžino palca." Tat se je ustrašil, pričel je tuhtati, kako bi sodnika prevaril. Mislil je, mislil, pa je sklenil: Skrajšal bom paličko za dolžino palca. Čez noč bo zrasla in tedaj bo tolikšna kakor vse druge. Zjutraj so vsi prišli k sodniku. Vsi so imeli enake paličke, samo eden je imel za palec krajšo. „Glejte, kdo je ukradel denar!" je vzkliknil sodnik in velel vreči tatu v ječo. Indijska pripovedka hiško, kajti debele kaplje so sledile prvemu gromu. Potem pa se je pričelo neurje, -kakršnega ni pomnil niti stari kovač. V hiški so se otroci stisnili k njemu im brez besed čakali, kaj se bo zgodilo. Streha ni bila trdna ii-n voda je -pričela teči po prestrašenih otrocih. Tanča se ni upala miti zajokati. Mislilo je na babico, ki jo išče po vsej vasi, zato je hotela steči v neurju čez gmajno k babici. Otroci -pa so jo zadržali. .Kaj ne vidiš, neumnica, da- je reka preplavila bregove in da je vsa gmajna v vodi?’ Zdaj ni teklo samo s strehe, voda je vdirala tudi v pravkar zgrajeno hiško. Naglo je naraščala in najmanjši v zaklonišču je stol že do kolen v vodi. Grmelo in treskalo pa je še venomer. Zdaj Tanča ni mogla- več krotiti solz. Jokali so tudii drugi. .Pogum otroci," je zaklical stari kovač. .Spomnil sem se nečesa. Vse vos bom rešil. Močan sem kot konj. Saj sem vendar kovač. Stopimo iz bajtice in kar se da naglo spl«' zajte na moja ramena. Saj veste, kaj mislim. Največji fant bo zajahal moja ramena. Nje-ga bo zajahal drugi po velikosti, njega tretji. Najmanjši bo na vrhu. Zdaj pa le urno!” Pohiteli so na plan, dež je curkoma lil i*1 voda je še vedno naraščala, toda otroci so starega kovača razumeti in urno splezali nanj im potem drug na drugega. Na vrhu tego čudnega -stolpa je sedela Tanča. Stari kovač je zabredel1 -po vodi In stopal počasi in previdno proti vasi. Ljudje so že o-d daleč zagledali nekaj visokega -in mnogi so mrsliH da je voda odnesla cerkveni stolp. Nazadnje pa je babica opazila Tančo, -saj je bila na vrhu premikajočega -se stebra otrok. Vaščani so pomagali otrokom poskakati s kovačevih ramen, k)i je vsej vasi pokazal, da j® najbolj -močan človek v vasi. Babica ni hotela poslušati, kar ji je pripovedovala Tanča. Strašno huda je bila, ker jo je pred nevihto zaman iskala po vsej vasi. Stari kovač -pa n-i več zahajal v gostilno. Od tega dne je delal za tri im -kadar se je 1 dela vračal domov, so ga otroci spoštljivo pozdravljali. Strah v pliberškem gradu J V pliberškem gradu je še sedaj neka soba, v kateri je svojčas hudo strašilo. Sredi tiste sobe je stala tedaj mogočna miza, okoli nje pa so sedeli okameneli vitezi. Nekoč je prišel v grad mlad čevljar. Prosil je prenočišča, ker ga v mestu samem ni našel. Bil je namreč semenj v mestu, in vse gostilne so bile že -polne. „Tudi v gradu ni prostora," so mu rekli Pliberčani, »kvečjemu ti da graščak tisto sobo, v kateri straši; če se upaš, pa le poskusi svojo srečo!" Čevljar je bil pogumen fant. Šel je na grad, kjer so mu res odkazali sobo z okamenelimi vitezi. Luna je sijala skozi okno, in čevljar si je prav dobro mogel ogledati neme bradače, ki so sedeli okoli mize. Zmolil -je svojo večerno molitev in se vlegel k počitku. Ob polnoči g* je zbudila ura, ki je naznanila polnoč. V svoje začudenje je čevljar videl, kako so vitezi oživeli; začeli so kvartati. Vsak je imel pred seboj kup zlata. Izgubljeno igro so si plačevali s samimi zlatimi cekini. Čevljar je z zanimanje^0 gledal viteze. Tako ga -je mikala igra, da f viteze vprašal, če bi tudi on smel igrati z nji' mi. Vitezi so ga povabili k mizi, in kvartanj® se je nadaljevalo. Sreča je bila čevljarju mila: kup zlata preC* njim je -postajal vedno večji. Še ni minila ur®» ko si je priigral vse cekine, tako da viteze*** ni ostal niti eden. Tedaj je največji vitez vstal, ponudil čevljarju roko in rekel: »Vedi, fant, denar, ki smo ga danes zaigrali, je bil prigoljufan, zato nisi**0 imeli pokoja in smo morali delati -pokoro, dok' ler nas ne odreši človek s čistim srcem; to si ti* Tisočera ti hvala." Ko je vitez to izrekel, s° vsi izginili. Čevljar je gledal okoli sebe in ni več vedej> ali je sanjal ali se je ta dogodek res zgodu* Zato se je spet vlegel spat. Ko se je zjutraj pter budil, je videl, da polnočni dogodek niso bde prazne sanje. Na mizi so še ležali zlati ceki***r ki si jih je priigral. Pravega veselja čevljar p* z denarjem ni imel, ker je vedel, da so ga Vitezi prigoljufali. Zato je zlatnike na mestnem trgu razdelil med številne reveže, ki so bili Z® semenj prišli v Pliberk. Ko čevljar ni imel več nobenega cekina v žepu, je krepko poprijel svojo palico in nadaljeval svojo pot. (Koroška pripovedka) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: OfO novo luknjo. Orlovu se je zasmilil in ni se čud-il, da so ga krstili za Pajka, ker je bil tako droban. Le oči so mu motno žarele -kat -d-va ognja pod ra-zorani-m čelom. Pajk, Orlov in tudi drugi, ki šobili dalj časa v brigadi, so bili videti mnogo starejši, kot so bili v resnici. Sicer >pa -pravijo, da -leta niso merilo za starost, temveč življenjska izkušnja in biološke sposobnosti. Teh pa so Imeli vsi, ki jim je uspelo, da so ostali živi, dovolj. Ko -je Orlov to premišljeval, je umolknil in čakal, kaj bo dejal Pajk. »Vojna je, Orlov,’ je mirno rekel Pajk. »Nove bomo dobili," je nadaljeval z upornostjo žilavega človeka, ki mu ne kloni duh, čeprav opleta kakor senca, bolan, lačen, -izčrpan In samemu sebi laže, d-a je še močan, zdrav; lin tako vzdržuje pokonci sebe in druge. »Tako je, Orlov, še celo mi, ki smo vajeni in ki ta boj dojemamo globlje kot novinci, dajemo iz sebe vse, da vzdržimo; razumljivo je, da je novincem vsaj od začetka zelo težko. Delati moramo z njimi. Zdržali bodo, ker morajo. Midva pa morava na-praviti tako Četo, kot je bila na Mohorju in Železnikih." »Oh, Pajk," je zavzdihnil1 Orlov in položil brzostrelko čez kolena, »senca smo tiste čete! Takrat nas je bilo šestdeset in polovica starih partizanov. Danes pa na-s je z Ano in kuharjem vred osemintrideset. Dali -so nas v to sedlo, da prtdemo k sebi, in obljubili sonam nove 'ljudi. Pa kaj to! Spremlja me slab občutek, da si vsak, -kdor me vidi, misli: kaj je z Orlovom, da je zapravili toliko ljudi. Čete, ki se je prime smola, je ne zapusti kmalu, Vsa-k, ki pride vanjo, je vnaprej nesrečen in ikomalj čaka, da bi šel drugam." »Ko sem bil sam, sem razmišljal o četi," je dejal Pajk in se naslonit na šotorsko krilo, pogrnjeno čez okop. »Saj veš, kaj ti dober kolektiv pomeni, dokler si v njem. Hudičevo pa se zaveš, ko si sam. Tak si kot ptica s pristriženimi perutmi. Brez moči, samo upanje te še drži pokonci. Le nazaj -te vleče, čeprav bi lahko počival kakšen dan. To ti pravim zato, da boš razumel, kar ti hočem povedati: četa je živ organizem kakor telo; če oboli en sam del, to čuti celo telo. Ali veš komandir, kakšen občutek imajo tisti, ki so jim odrezali ude?" »Ne morem si predstavljati tega. Verjetno pa grozen." »Jaz -sem govoril z našimi ranjenci. Včasih dobe občutek bolečine v nogi ali v roki, ki je nimajo. In te bolečine -so obupne. Prav tako so za četo ljudje, ki so nekaj pomenili in -j-ih ni več. Boli. Telo mora Izgubo preboleti -in jo nadoknaditi. Če pa v četo namesto dobni-h ljudi dobiš godrnjače, imaš nove kužne klice. Novo bolezen. Četa je bolna. Če pogledava resnici v oči, smo sedaj bolna četa. In nekaj sva zato kriva tudi midva," je dejal Pajk z žalostnim, vendar kljubovalnim izrazom na licu. »Poslušaj! Z vsakim prstom sem živel za četo in kolektiv. Ko sta- bita od Nemcev ubita oba borca sosednje čete, ki sta z menoj vred zaostala, sem ostal sam. Gospodar, pri katerem sem se -skrival, me je povabil, da bi se zdravil pri njem še kakšen teden, pa sem bolan odšel naprej za brigado. In veš, kaj mi je rekel neki mlad zdravnik na diviziji. Da sem simulant -in saboter. Povem ti, da bi ga ustrelit, če me ne bi eden od višjih, s katerim smo skupaj jurišali na Turjak, pomiril in mi preskrbel nekaj zdravil. Vidiš, kaj pomeniš v četi, tam, kjer te poznajo in kaj pomeniš tam, kjer te nihče ne -pozna. Pa zavoljo tega nisem izgubil morale. M-idvo in še nekaj starih moramo spraviti četo na noge. Mi, Orlov, če smo komunisti, čeprav nas je ostalo bore -malo.” Iz njegovega glasu je zvenelo prepričanje in -trdna vera, ki je prevzela tudi Orlova, ki je bil zelo dovzeten za vplive, posebno v kritičnih trenutkih. »Jaz sem za to, Pajk. Želim si, da bi prišla švabska kolona v zasedo. Dobra zmaga bi vrnila moralo. In da spet pridemo -na Gorenjsko in si naberemo novih fantov, sit sem že te preklete Idrije." »Pusti to, Orlov. Ena borba ne ozdravi čete, začel* -morava z ljudmi in odstraniti nevidni razkol, ki se je ustvO' ril. Ko -sem bit sam, se-m se namenit, da se bom s teboj od' krito pogovoril. Primož ima za -seboj več ljudi kot ti. Mi trd' Ijezec je. Najtežje napore prenaša. Tih je, vsem za vzgled* Pole-g tega pa je bolj pameten kot sva midva, čeprav svojega znanja ne -razglaša in se ne napihuje. Če sta vidva nd tihem v boju in on kljubuje, so ljudje z njim -in ne s teboj* Avtoriteta -položaja je tam, kjer poka-, premalo. V-sak m id* s svojo glavo." Spogledala sta se. Pajk je brezobzirno dregnil v Orlovo rano. Orlbv se je zaničljivo m užaljeno nakremžil: »2-® dolg-o vem, da si ti Primoževa potuha. Preveč ga zagovarjaš. Prav je, da si odkrit. Morda sem nekaj zagrešil, krivdo pa je drugje. Ni vredno, da bi napihovala stvori. Raje *® ne razgovarj-ava o tem, da se ne bom spet razjezil." »Rešili jih bomo med seboj, preden se bodo vmešaj drugi. Za stanje v četi, Orlov, boš prevzel del odgovorno** i-n tudi krivde," je dejal Pajk odločno in se zazrl koma*1' d Ir j u v oči. »Kdo pa bi se vtikal?" je razdraženo ugovarja? Orlo^ in -bi? pripravljen, da se sparečeta. »Partija, Orlov." Orlova je spreletelo, kot da ga je nekdo udaril v h®' buh In ga pustil sred? ceste. Razdraženo bi ra-d usekal zaj, pa kaj, ko ni bilo nikjer nikogar. Orlov je bil člov«^ akcije, ki ga politika ni mnogo zanimala, partija po J bila vsemogočna in anonimna -sila, ki se ji je brez pomislek pokoril. Zato se je umiril, preden, bi -izrekel neumnost, z&r0' di katere bi se moral kesati. Prižgal je čik -in se odkašlj0 ’ Sele ko je jeza minila -i-n ko je ugotovil, da mu komisar *® samo dobro, je umirjeno nadaljeval: (Nadaljevanje sle JO (Nadaljevanje) • so odšli iz goreče hiše. V kuhinji p * i 2 * *®i°kat komaj osem mesecev star Fridi. 2q JC^a s*a Pr'tekla še tja. Večji je dal br-sf©tko manjšemu in mu ukazal, naj ustreli ./°i ' Vendar se je fa branil, zato je to tforil som. Krogle so ubile Fridija in zadele 'desetletno Ančko, ki se ije skrivala za k . jkom. Zgrudila se je s prestreljeno ro-i°.ln čeljustjo. Vse to je opazoval brat Ciril, 1 je tičal skrit pod klopjo, in slišal, kako sta sdv'C'S*a zadovoljno ugotovila: „Sie sind on ededigt!" Mislila sta, da je mrtva tudi _a Ančka, nato pa sta odšla. 'dl in mala Ančka, ki je ležala med ubrti-< Jta za trenutek ostala nepremična. Nato skozi zadnja vrata zbežala iz kuhinje in spustila v grmovje ob potoku, kjer sta se j lv°'a do jutra. Tom ju je zjutraj našla na-‘Patrulja. To strašno noč je preživljala ^ 1 sedemletna Molka, ki je padla zraven ere in negibno obležala tam z ranjenimi ,°9anii. Patrulja je ranjeni sestrici obvezala ^ nat0 vse tri odpeljala k bližnjemu sosedu. l. ®WI nam je pripovedoval o grozotah, J'ti je v svojem požganem domu preživel Pfetelclo noč. štir■ ° te umirajoča rasistična moč, samo ^ 'nojst dni preden je izdihnila, na Koroš-.. uničila še eno zavedno slovensko dru-°' Ni ga bilo starejšega koroškega parti-žin ' ^ ne toii poznal Peršmonove dru-e. Vsak partizan je bil tam prisrčno spre-'n postrežen z vsem, kar se je dobrega slo v hiši. Tam smo se počutili kot doma. Omanovi otroci so poznali vsakega parti-una p0 imenUi Prepevali so partizanske esmi, nosili titovke in lesene puške. Koliko-Jal so ti dečki stražili, medtem ko so partiza-^v njihovi hiši počivali, in brž obveščali, s° opazili kaj sumljivega. Zato smo one-®1 ob tem, kar mo zvedeli od preživelih rn od patrulje. °kih grozodejstev tudi od gestapovcev . Pričakovali. Ob potrtosti smo se po-u'li kot sokrivci pri teh zločinih. Naslednje-One smo se premaknili v Koprivno h kme-Kosu in Verdelju. Dotok novincev, zia-' dasovcev, pa je bil vsak dan večji. ^Jtemci so 28. aprila začeli z novo ofenzi-,. 1 S prvim mrakom so kurirji odšli v bata-i. ne- Kmalu po odhodu smo zaslišali sfre-nje 2 ve£ stran,. Okrepili smo patrulje in s®de ter odredili dežurno enoto, da bi dru-P°rci brezskrbno počivali. Pred zoro smo hiš umaknili v gozd. Patrulje, ki so se °cole, so poročale o sovražniku, ki se je ^v&čjih kolonah približeval iz doline Kopriv-proti jugoslovansko-avstrijški meji. Kre-1 Sfno prek grebena in se spet ustavili pri Ob Dravi partizanska puška poči, ■n po grobovih davno spavajoči Se dramijo: »Spet gre za staro pravdo!" Pokonci! Z njimi! Zdaj se naj odloči! Oton Župančič 5 Možganu. Na poti, ki vodi v Koprivno, Postavili zasedo. °kloli smo vola. Mesar ga je še drl, ko s 2Qseda začela streljali na bližajočega se rožnika. Ta je bil v premoči in je zasedo ^ ,Sr»M z grebena. Umikali smo se v dolino C^er,e' 1° prekoračili In se ustavili pri kme- i t',a majhnem grebenu med Lepeno in Rem-'kom. Drugi dan navsezgodaj smo dobili ^ ročilo( da se Iz Železne Kaple proti nam j trkajo velike kolone nemške vojske. Po-°9r>ui smo se na greben in z roba gozda azovoli doline in grebene, ki vodijo proti ^|Qn’ni Olševi in Snežniku. Kmalu so izvid- 5 ® odkrile dolge nemške kolone. Začeli 10 se vzpenjati na Olševo, sovražnik pa p^am je vse bolj približeval, ji °n°či je snežilo in za nami je ostajala tna nemških kolon nam je sledila, dru-^ ,*° hodile vzporedno z njo. Pod Morol-v'm vrhom smo krenili po južnem pobočju. V gozdu je bilo še precej snega. Prišli smo na svežo gaz s sledovi nemških škornjev. Za trenutek smo se ustavili in preudarjali, kam kreniti. Bili smo prepričani, da so na grebenu pred nami že Nemci. Nazaj v dolino proti Železni Kapli nismo mogli. Sovražnik nas je obkrožil na majhnem prostoru. Odločili smo se za nadaljevanje po gazi, ki so jo narediti Nemci, in se za vsako ceno prebiti čez sedlo na solčavsko stran. Pri tej odločitvi mo se nekako spontano odločili, da gre v predhodnico skoraj ves komandni kader. Trdno smo bili prepričani, da bomo že v prvem naletu prebili sovražnikove položaje. Vsi smo bili oboroženi z brzostrelkami, ki so bile pripravljene na strel. Vsa čutila so bila napeta do skrajnosti. Na vsakem koraku smo pričakovali kak nemški rafal. Tihotapili smo se kot volkovi, le tu in tam je pod nogami zaškripal sneg. Od napetosti nas je prevzela nervoza. Da bi že enkrat zaropotalo in pretrgalo to mučno negotovosti Prvi v predhodnici je z roko pokazal v levo. Zagledali smo gaz, ki se je vzpenjala na majhen hribček. Dva borca sta krenila za nemško sledjo. Ko sta previdno pomolila glavi prek grebena, sta dvajset metrov stran opazila skupino Nemcev, ki so se z rokami, globoko potisnjenimi v žepe, nemirno prestopali po snegu. Hišo nos slišali in ne videli, mi pa smo na greben postavili puško-mitraljez, da bi v primeru potrebe vžgali po Nemcih. Predhodnica se je približevala sedlu, kjer smo pričakovali zasedo. Ustavili smo se in prisluhnili, a nič nismo ne slišali ne videli. Gaz je zavila v levo in po cesti proti Kosovi kmetiji. Prek sedla se je pognal prvi, za njim drugi, tretji in vsi. Prehod smo zavarovali z zasedami in kolona se je varno premikala dalje. Kazalo je, da Nemcem ni bilo do srečanja z nami. Megle so se leno vlačile okrog Olševe in prikrivale naše gibanje, le včasih so se skoznje v dolini pokazale kmetije, okrog katerih so postopali nemški vojaki. Zaradi zapadlega snega je bil naprej edini prehod čez sedlo na Olševi, kjer steza vodi iz Koprivne v Solčavo. V obsežnejših hajkah je bila tam vedno močna zaseda, nadejali smo se je tudi zdaj, toda ni je bilo. To je dokazovalo, da so Nemci natanko vedeli, kje se je zadrževala naša enota, zato so nas obkrožili na ožjem prostoru. Od tam pa smo se spretno izvlekli. Rešilo nas je to, ker mo naprej hodili kar po gazi, ki so jo pred nami naredili Nemci. Popoldne smo se u-stavili pri Mecesniku, na eni izmed redkih kmetij, ki so še ostale po dvakratnem požigu solčavske okolice. Čeravno so nas nemški oddelki neprestano zasledovali in napadali nismo mirovali. Sovražnika smo napadali z majhnimi skupinami, ki so se lah- ko gibale v bližini komunikacij in postojank. Drugi ali tretji dan po prihodu h kmetu Mecesniku je prispela tja tudi patrulja prvega bataljona in pripeljala kakih trideset Avstrijcev in Nemcev. Nič kaj nismo bili navdušeni nad temi novinci, vendar jim tega nismo pokazali. Premišljevali smo, kam z njimi? Da bi jih razdelili po četah tretjega bataljona, nam ni bilo všeč. Slbdnjlč smo ustanovili avstrijski bataljon, kamor smo vključili tudi Nemce, ki so bili v drugih enotah. Nastalo je vprašanje poveljstva za to novo enoto. Med našimi borci so bili 'le redki, ki so obvladali nemščino in bi bili hkrati sposobni za tako odgovorne dolžnosti. Končno smo ves komandni kader izbrati kar iz njihovih vrst, le za komisarja smo dali starega borca1, tovariša Kosa, k‘i je bil izkušen politični delavec. Poleg tega je tudi nemščino tolkel za silo. Kos ni rad prevzel odgovorne in težavne funkcije, a primernejšega nismo imeli. Za komandanta je bil postavljen bivši nemški poročnik, ki je pred dobrimi desetimi dnevi prišel k nam z vso podrejeno policijsko posadko. Pozneje nam na bilo žal, da smo tako ukrenili. Zgodnje pomladansko sonce je ogrevalo južne strmine Olševe. Prav prijetno smo se počutili pred Mecesnikovo kmetijo. Dne 6. maja mi je šifrantka sporočila, da ima nujen telegram. Prebral sem ga enkrat, dvakrat, nato tretjič in se skrivnostno smehljal. Nisem mogel verjeti črkam, kajti šele nekaj dni je minilo od Peršmanove tragedije in ofenzive, ki so jo uprizorili proti nam. Zdaj pa telegram s tako vsebino! .Avstrijska armada je kapitulirala. Dobite tanke in kamione in naravnost v Celovec. Tam morate biti pred Angleži!" V štabu smo ponovno brali telegram, razmišljali in zopet brali, da bi pravilno razumeli, kaj zahteva od nas poveljstvo cone. Kamioni in tanki so bili še pni Nemcih, in sicer daleč. V bližnjih postojankah jih ni bilo, pa tudi kamioni so bili redki. Odločiti smo se, da bomo takoj odrinili proti Celovcu in mimogrede razoroževali vse nemške patrulje. V hiši je zavladala skrivnostna tišina, Je pisalni stroji so ropotali in pisali pozive, povelja bataljonom. Kurirji so kmalu odhiteli na vse strani. Njihove naloge niso bile lahke, kajti naše enote so se morale neprestano premikali in ceste, ki so jih morali prečkati, so bile pod sovražnikovim nadzorstvom. Ob dvanajstih smo prisluhniti radijskim poročilom. Tokrat smo slišali, da je avstrijska armada res podpisala kapitulacijo. Med borci je zavladalo nepopisno veselje. Toda še vedno sem premišljeval, da svoboda morda še ni tako blizu, kot si predstavljamo. Spomnil sem se veselja ob kapitulaciji Italije, ko so mnogi mislili, da nas od svobode ločijo le še dnevi. Sicer je bilo zdaj drugače, toda vendarle ... Po kosilu smo odrinili v dolino Bele. V koloni je bilo okoli tristo petdeset mož. Posadki v Beli mo poslali kmeta s pismom za vdajo, vendar kmeta ni bilo nazaj. Mudilo se nam je, zato smo nadaljevali pot proti Obirju. Za nami je bilo že okrog trideset kilometrov hude poti. Spet smo v postojanko pri Kališniku poslali domačina s pismom za vdajo‘in po daljšem počitku krenili proti postojanki. Nemci so pobrali nekaj opreme 'in 'jo popihati v močnejšo postojanko v Sele pri cerkvi. Videli smo le še zadnji del kolone, kako hiti proti Selam. Približali smo se postojanki in spet poslali poziv, naj se predajo. (Konec prihodnjič) . - :\c. • ~ 'r *-K. k \ v v ' “ ~_ ■ ‘v .»-•ni.. s". ■fes*- V:.’/*- • | jgpf1^ ‘‘jv . : t >- tjjhp > . • Mm - r-'1 ■;■>■" V, * r, IsJS P - - J -V." uL kg z , a ... Poslednji meteži ob Dravi v IVAN URANIČ - DRAGO Športni vestnik ^ radi o program L. TEČAJ ZA KMETE 1 ZA GORSKI POKAL NA DOBRAČU Po svojem rekordu v poskusnih vožnjah na gorski cesti na Dobrač je postavil Beljačan Hans Ortner s časom 2:58,15 fantastičen hitrostni rekord v sobotni avtomobilski dirki, ki je štela za prvo avtomobilsko dirko evropskega gorskega pokala. Kakor pričakovano, je Beljačan na tej dirki zasedel tudi prvo mesto, saj je pri treningu dokazal, da lahko prevozi 6,2 kilometra dolgo progo v času pod 3 minutami, kar je do sobote veljalo za nedosegljivo. Hans Ortner, ki je v lanskoletni zadnji dirki za evropski pokal na Dobraču pravtako kakor letos bil zmagovalec in si je osvojil evropski pokal, je na Dobraču vozil avtomobil znamke Abarth, za katero deluje kot konstruktor že več kot šest let. V Turinu se je pričela njegova kariera dirkača, ko je vozil z avtomobili nove rekorde tako na gorskih cestah kot na krožnih dirkališčih. Čeprav je imel v lastni firmi hude nasprotnike (Pilone), je vendar bil vedno zmagovalec. Po zmagi na sobotni dirki pa velja Ortner tudi za favorita evropskega pokala v sezoni 1971. Največjo hitrost te avtomobilske dirke ,je dosegel Avstrijec Reisch, ki je avtomobil znamke Alfa Romeo (Tipo 33/3) pospešil čez 190 km/h. Hans Ortner pa je 6,2 km dolgo progo prevozil v povprečni hitrosti 130 km/h. Za zmago je dobil devet točk, v celoti pa bo še sedem dirk, ki bodo veljale za gorsko evropsko prvenstvo. Zanimiva je bila tudi dirka v skupini formule tri, kjer je zmagal Erich Breinsberg pred avstrijskim rojakom Wernerjem Riedlom in Francozom Soukryjem. 1000 KM V MONZI Pred 80.000 navdušenih gledalcev se je v nedeljo odvijala v avtodromu v Monzi peta avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev in prototipov. Zloglasnih 1000 kilometrov je v Monzi kot prvi prevozil avtomobil znamke Porsche s posadko Rodriguez/Oliver (Mehika/Velika Britanija). Tisoč kilometrov dolgo progo sta prevozila v rekordnem času 4:14:32,6 ur, kar pomeni nov hitrostni rekord s povprečjem 235,833 km/h. Drugo mesto je zasedla posadka Siffert/Bell (Švica, Velika Britanija), ki je pravtako vozila avtomobil znamke Porsche. Tretje mesto je zasedla posadka firme Alfa Romeo, de Adamich/Pescarolo (Italija/Francija), ki je v četrti tekmi v Brands Hatchu stavila zmagovalce. Na avtomobilski dirki v Monzi je sodeloval tudi znani Belgijec Jackie Ickx, ki pa je z Regazzonijem izpadel. Po petih dirkah izmed enajstih, ki štejejo za svetovno prvenstvo, vodi firma Porsche s 40 točkami pred znamkama Alfa Romeo (23) in Ferrari (16). Na četrtem mestu je firma Chevrolet, ki je doslej zbrala 3 točke. • Tenis AVSTRIJA—HOLANDSKA Avstrijska teniška reprezentanca je minuli teden odigrala v Grieskirchenu proti holandskemu moštvu mednarodno prijateljsko tekmo in zanesljivo zmagala z rezultatom 4:2. Prijateljska tekma je veljala za pripravo na tekmo v Davisovem pokalu proti Nemčiji v Augsburgu, ki bo naslednji mesec. V avstrijski reprezentanci je nastopil tudi Beljačan Hans Kary, ki je po mnogih nastopih in uspehih na tujem žel veliko priznanja. Po nastopih v Grieskirchenu se je avstrijsko teniško moštvo odpravilo v Beljak, kjer nadaljuje s pripravami za tekmo proti Nemčiji. Zanimivo je, da avstrijsko moštvo v Beljaku trenira jugoslovanski trener Breskvar. ZADNJI JAŠINOV NASTOP 27. maja se bo v Moskvi odvijala velika nogometna tekma, v kateri si bosta stali nasproti moštvo Sovjetske zveze in moštvo ostalega sveta. Nogometna tekma bo stala v znamenju slovitega ruskega vratarja Leva Jašina, ki bo do 27. maja sestavil tudi moštvo iz nogometašev svega sveta. Veliko si obeta Jašin od nogometašev iz Zvezne republike Nemčije, saj ima za svoje moštvo izbrane kar 4 Nemce (Franz Beckenbauer, Wolfgang Overath, Gerd Muller in Willi Schulz). V nemških krogih pa se zadnje čase širi novica, da nemška nogometna zveza (DFB) za najboljšega vratarja sveta nima preveč razumevanja, saj ima v tem času na programu celotno kolo nogometnega prvenstva. Če se torej nemška nogometna zveza ne bo odločila prestaviti prvenstvene tekme na drugi dan, se bo moral Jašin odločiti igrati brez Nemcev. V tekmi 27. maja bo Jašin zaključil svojo slavno kariero kot nogometaš. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 5.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihalo — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta. Sobota, 1. 5.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Maj je prišel — 7.35 Vesel začetek dneva — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Venček melodij — 9.00 „Delo", povest — 9.20 Ples pod mlajem — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Prvomajske prireditve — 14.00 Melodije Rudolfa Kattniga — 14.30 Voščila — 16.00 Dunajska glasba — 16.45 Majski praznik na Dunaju — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Prvomajske slavnosti v Avstriji — 19.00 šport — 19.30 Majski pozdrav — 20.10 Humor je adut — 21.30 Iz zgodovine avstrijskega filma — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 2.5.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Za otroke — 16.30 To je moj Dunaj — 17.15 Plesna glasba — 18.00 Letalsko križišče Jadran — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, S. 5.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šola resno in veselo — 10.00 Žarišča svetovne politike — 10.45 Dragoceno kot zlato — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Problematika šolskih ocen — 16.30 Za otroke — 17.10 Cirkus v žarišču — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 4. 5.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Vesele note — 10.20 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Slavni skladatelji pripovedujejo iz svoje mladosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Nevarnosti spreminjanja okolja — 14.45 O načrtovanju življenja — 15.00 Prvič pred mikrofonom — 16.15 Problematika šolskih ocen — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 5.5.: 5.05 Pihalna godba — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pravljice za vas — 19.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Problematika šolskih ocen — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja Industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Je Evropa — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Evropa v ljudski glasbi. četrtek, 6. 5.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 10.00 Nesmrtno gledališče — 10.30 Potovanje z letalom — 10.45 Regionalno prostaško načrtovanje v Avstriji — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Problematika šolskih ocen — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Oddaja za vojsko — 17.50 Kako deluje naše pravosodje — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Gospa Venera jezdi za Avstrijo — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 7. 5.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik In ti — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Ernest Hemingway — 10.30 Zgodovinske osebnosti v glasbeni upodobitvi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Aktualna reportaža — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 žena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Koroško glasbeno življenje — 21.05 Podoba pokrajine — 22.20 Pogled k sosedu: Madžarska. Slovenske oddaje Sobota, 1. 5.: 7.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 2.5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Pohedeljek, S. 5.: 13.45 Informacije — Portret občine: Galicija — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. Torek, 4. 5.: 13.45 Informacije — Športni mozaik —• Arije iz znanih oper. Sreda, 5. 5.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 6.5.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda — Pesem povezuje — Za našo knjižno polico. Petek, 7.5.: 13.45 Informacije — Otroci igrajo in pojo. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen Oib nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativno oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 1.5.: 4.30 Za praznik dela — 6.50 Danes za vas — 8.05 Veseli zvoki v majskem jutru — 9.05 Mladi pevci pojo o maju in pomladi — 9.35 Narodno zabavna glasba — 10.05 Snidenje za prvi maj, reportaža — 10.30 Mednarodne in domače delavske pesmi — 11.20 Slovenske pesmi o maju in veselju — 12.10 Čestitke za 1. maj — 13.30 25 let pozneje, reportaža — 14.05 S slovenskimi solisti — 15.05 Melodije za mladi svet — 16.00 Med meridiani ljubezni, literarna oddaja — 16.30 Po domačih krajih — 17.05 Lepe melodije — 17.15 Kozara, radijska igra — 18.30 Iz jugoslovanske zabavne glasbe — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Radio klub — 21.20 Panorama vedrih melodij — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo v novi teden. Nedelja, 2.5.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Igrajo pihalni orkestri — 15.05 Z našimi solisti v opernem svetu — 15.30 Kra-njec-Mejak: Povest o dobrih ljudeh, radijska igra — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, J. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.05 Priljubljena dela iz lahke glasbe — 9.05 Revija domačih zvokov — 10.05 Pogled nazaj In naprej, reportaža — 10.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 11.20 Iz jugoslovanske simfonične literature — 12.10 Koncert vedrih melodij — 13.30 Popevke evropskih narodov — 14.35 Voščila — 15.05 V svetu opernih melodij — 16.40 čez polja in potoke — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Dostojevski: Ne želi svojega bližnjega žene, literarna oddaja — 18.40 Zabavni orkester RTV Ljubljana igra lepe melodije — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Giacomo Puccini: Turandot, opera — 22.20 Za ljubitelje jazza — 23.05 Josip Murn: Pesmi — 23.15 Od popevke do popevke z Jugoslovanskimi pevci. Torek, 4.5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matlnenja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi Marjana Vodopivca na stara narodna bese- Dom v Tinjah vabi na tečaj ti kmete v nedeljo 2. maja 1971 ob 8.30 uri. .... 4 Kmetijstvo se nahaja ie nekaj desetletij v silovitem procesu preoblikovanja in prilagajanja na spreminja-joči se razvoj industrijske družbe. Racionalizacija — koncentracija — ! specializacija — produktivnost ~~ višji življenjski standard; to so gesli ' današnje industrijske dobe, ki v vedno večji meri vpliva tudi na kmetijstvo z vsemi gospodarskimi, social-no-družbeno-političnimi posledicami• Spored predavanj: Kaj nam lahko koristi kmetijski zbornica (zbornični svetnik Mirko Kumer); Naloge modernega zastopstvi kmečkih interesov (kmet. svetovalec inž. Nace Nachbar); Položaj kmetijstva v sodobnem ča- | su in razvojne tendence v bodočnosti j (dipl. inž. France Grdblacher). Dipl. inž. Pepi Maurer: Gozdar- j stvo v ugodnem razvoju. Zaključek ob 17. uri. Prispevek za tečaj šil. 20 ter za ko-^^silo in malico šil. 40. * v dila — 12.10 Iz Gotovčeve opere „Ero z onega ^ — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — j Moj svet je glasba — 14.40 Mladinska oddoj0^! 15.40 Pianistka Zdenka Novakova — 16.40 Rad H f konca'1, _ 1*' 1d matM i p glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike ■ Z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Prodajalno'h lodij — 20.30 Zbiralec misli, radijska igra — ,? Lahka glasba — 22.15 Sodobni hrvaški sklad0' j komorne glasbe — 23.15 S popevkami po sveta-Sreda, 5. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbeni'1 ^ — 9.40 Pojeta Gabi Novak in Krunoslav SlabinoCj, 12.10 Igra violinistka Jelka Staničeva — 1?^ , domače — 14.10 Zabavna glasba — 14.35 Vošči'0 l 15.40 Claude Debussy: Iberia — 16.40 Na studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 glasbena galerija — 18.15 Iz Borodinove ®P\y! „Knez Igor" — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glas09^ razglednice — 20.00 Koncert komornega orkestra lovškega radia — 22.15 S festivalov jazza — m Mala panorama belgijske lirike — 23.15 "'’°8 jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 6. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan Glasbena matineja — 9.05 Slog zrelega reali*010 ^ — 9.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — H-’ j opere „Boris Godunov" — 12.40 Od vasi do vas J 14.10 Pesmi mladih —- 14.30 Berlinski simfonik , 14.45 Mehurčki — 15.40 Pesmi Iz starega sveta — y Portreti skladateljev lahke In zabavne glasb* J 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 <3° , v ritmu — 18.45 Kulturna kronika — 19.15 Z ansambel Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih P° in napevov — 21.00 Literarni večer: Bjdrnstern W son — 22.15 Iz opusov Albana Berga in Sergeja P°P°V I.* kofjeva — 23.05 Afriške pesmi — 23.15 Jazz koslovaške — 23.40 Od popevke do popevke. oi Petek, 7.5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna . neja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske na'0 — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.40 Z ans° ^ lom Lojzeta Slaka — 14.10 Iz albuma skladb za ^/ dino — 14.35 Voščila — 15.35 Napotki za turist0 ^ 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek In zdravi0 17.20 Operni koncert — 18.15 Dvorakov kvint01 ; kontrabasist František Pošta — 18.50 Ogledala , šega časa — 19.15 Z ansamblom Zadovoljni K'° |j — 20.00 Poje zbor francoske RTV — 20.30 Tops-paP® — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — Besede in zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz P polnočjo. G<>00<><>C><>C>C><><>00<><><><><><> 00<><><>0<><><><><><>C><><>00<>0<><><><>0<><><^^ Avstrija 1 Sobota, 1. 5.: 16.15 Za otroke — 16.40 Pes In mačka — 16.50 Za družino — 17.35 Literatura na ploščah — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.55 Ljudska glasba In običaji v Avstriji — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.10 šport — 20.15 V lastni zadevi — 21.15 šport — 21.45 čas v sliki — 22.00 Kako se ukrade milijon, kriminalna komedija. Nedelja, 2.5.: 15.00 Za otroke — 15.30 Kontakt — 16.00 Motocros — 17.15 Spotlight — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Kraj zločina — 21.45 čas v sliki — 22.00 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 5. 5.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Omer paša — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 V boksah — 22.20 Čas v sliki. Torek, 4.5. 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Spomini na „Bounty" — 21.15 Drzni Amerikanec, filmska komedija — 22.25 čas V stiki. Ireda, 5. 5.: 10.00 Kalendarlj — 10.30 Združena Evropa — 11.00 Drzni Amerikanec, filmska komedija — 12.40 V boksah — 16.30 Iskalci zaklada — 17.10 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 Za družino — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Varstvo spomenikov — 21.15 Spletkarka ali zakon z omejenim Jamstvom, komedija — 22.40 čas v sliki. Četrtek, 6. 5.: 10.00 Instrumenti tehnike — 10.30 Slike zveznih dežel: Predarlska — 11.00 Britanska literatura — 11.30 Mali svet velikih čudežev — 12.00 Na obisku pri Seppu Schmdlzerju — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Debelko in Omejenko — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zadostuje poziv, pridem na dom, filmska komedija — 22.05 čas v sliki — 22.20 Ex Antlques. Petek, 7.5.: 10.00 Zvok iz človeške roke — 10.30 Arhiv mesta Dunaja — 11.00 Zadostuje poziv, pridem na dom, filmska komedija — 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja gospodarske zbornice — 18.50 Bunny in tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar: Mrtvec Iz sobe 17 — 21.15 Načrtovanja in gradnja mest — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna. Jugoslavija Sobota, 1. 5.: 10.00 Ko je pomlad — 11.00 Koncert godbe Ljudske milice — 11.25 Proslava v Labinu — 16.00 Praznični zvoki, koncert orkestra Jugoslovanske armade — 16.30 Holandski dragulji — 17.00 Obzornik — 17.15 Košarka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Glasbene domislice — 21.55 Rezervirano za smeh — 22.25 Nepremagljivi — 23.15 Kažipot — 23.35 Poročila. Nedelja, 1.5.: 8.55 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 10.00 Kmet. oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 Kažipot — 18.20 Hugo In Jožefina, švedski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Festival festivalov — 21.30 Košarka — 23.00 Videofon — 23.15 športni pregled — 23.45 Poročila. Ponedeljek, 5.5.: 10.05 Anton Ingolič: Tajno društvo PGC, mladinska Igra — 10.15 Koncert vojaškega orkestra — 15.40 Trije rokomavhl — 16.05 Risanka — 16.20 Mladi za mlade — 17.05 Obzornik — 17.20 Sarka — 17.55 Mozaik — 18.05 Košarka Jugoslav') Sovjetska zveza — 20.00 Dnevnik — 20.35 Nočni cert — 21.30 Ustavna razprava — 21.45 Kako srn® “ stali družina, reportaža — 22.25 Poročila. ^ Torek, 4. S.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osn0^ splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — Vrtec — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Velika y torska pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzofn' 18.30 Stare krčme — 19.00 Mozaik — 19.05 S010 j upravljanje — 19.30 Starši In otrok — 19.40 Za jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Najprej jaz, P°' drugi, Italijanski film — 22.25 Nokturno. u Sreda, S. S.: 8.15 šolska oddaja — 15.50 K°n® jj samoupravljavcev — 19.30 športna oddaja —■ ^ Dnevnik — 20.35 Jiri Sequens: Brzojavka iz Ne°P —- 21.35 Gilbert Becaud — 22.15 Poročila. |jj četrtok, 4.5.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — $ Madžarski pregled — 17.15 Pika Nogovlčka — Kongres samoupravljalcev — 18.15 Obzornik — ^ Skrivnosti živali — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkr°' tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 D® . nlk — 20.35 Pariška komuna — 21.25 Lulgl Pirand«1^^ Moj svet — 22.55 400 let slovenske glasbe: P°n Švara — 22.55 Poročila. y» Petek, 7. S.: 9.30 šolska oddaja — 15.40 O*® ^ splošne Izobrazbe — 16.10 Madžarski pr®9'®“ 17.00 Vljavaja-ringaraja — 17.45 Kongres sam°uP' j Ijavcev — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno gla>® ^ oddaja — 18.45 Variete — 19.00 Mestece P0Yto,’)||i(i 20.00 Dnevnik — 20.35 Tujec na vlaku, ameriški — 22.15 Rdečilo, glasbena oddaja — 22.45 P°r0 __________________________________________________ Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih 0 * j, nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado J°®* ^ odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometerga*0* t tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska d1* z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.