Predno je šel list v tisk. je prišlo po radio zgornja poročilo Maršal H. Petain je v Bordeauxu danes zjutraj naznanil, da so končane sovražnosti med Francijo in Nemčijo (Poročilo še ni nradno potrjeno.) Oar Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA f§ List slovenskih delavcev v Ameriki NA DAN DOBIVATE * C "GLAS NARODA PO POSTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IttlMri praznikov). * ZA J6.— NA LETO NAD 308 IZDAJ Entered ma Second Churn Matter September 21st. 11M13 at th« Post tiff ice at New \ork. N. under Act of Conp-etw of March 3rd. 187». No. 141. — Stev. 141. NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1940 — PONEDELJEK, 17. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV111. MAGINOTOVA ČRTA IZPRAZNJENA REYNAIIDOV KABINET ODSTOPILRuska armada vkorakala Iz Bazela je prišlo poročilo, ki pravi, da je mogočna Maginotova črta, ki je dolgo časa veljala za gotovo varnosti proti vsakemu sovražniku, ki bi prišel od vzhoda, izpraznjena. Pol miljona vojakov je skrivaj zapustilo podzemske trdnjave, da postavijo novo bojno črto proti Nemcem in jih vstavijo v njihovem prodiranju. Nemci so Maginotovo črto na več krajih prebili in zlesti na najmočnejšem kraju pri Saarbruecke-nu so odprli I 8 milj široko vrzel, ravno tako tudi dalje proti jugu pri Neu Brisach, levo krilo nemške armade, ki je zavzela Pariz, pa prodira dalje proti jugu in vzhodu v smeri proti Maginotovi črti. Ko se bo ta armada združila z armado, ki prihaja od vzhoda, bo Maginotova črta popolnoma obkoljena in zavzeta. NEMCI 90 MILJ JU2NO OD PARIZA Vrhovno poveljstvo v Bor- MAGINOTOVA ČRTA Po zadnjih poročilih Hitler deau.\. priznava, da so Nemci [sedaj še ne bo ponudil miru, že prodrli 00 milj južno od Pa- ker je prepričan, da je fran- riza in so do-peli v Auxerrc. ruska armada doživela najstra- General VVevgand je vedel, da šncjši poraz in da bo general bodo Nemei obkolili Maginoto- AVevgand zaprosil za mir. vo črto in je vsled tega še o j Nemška svastika vihra nad pravem času izdal ukaz, da vo- palačo Versailles, kjer je bila jaki odkorakajo iz utrdb. Zato ;v-taiiovljena nemška država Lindberghovi nazori Znani ameriški letelec je mnenja, da se Ameriki še dolgo ni bati nobenega napada.—Green-landija ni pripravna za pristanje. V driržbi senatorjev Clarka,~ ~ Wheelerja, La Folletta in landija ne pride vpoštev kot penn>ylvanskega kongresnika pristajališče evropskih letal. Van Žandta je znani ameriški Nesmiselno bi bilo domnevati, letalec Charles A. Lindbergh j da bi mogla Grenlandija služiti razpravljal o splošnem polo- kakšni evropski državi kot o-žaju. 'porišče za napad na Ameriko. — Država, ki bi zasnovala zračni napad na Ameriko, — je izvajal Lindbergh, — bi 1110- Nedavno je Lindbergh po radio skušal prepričati Amerika nee, da iini ne preti od Nem- i , .. . • . - + ' ' 1 rala imeti v tej deželi tovarne iza pospravljanje letal. Brez takih tovarn bi se 11 oljen zračni čije nobena nevarnost. Njegov govor so ostro kritizirali in so mu celo očitali, da je govoril pod ititlerjevim vplivom. — Prejšnji teden je senatorjem ponovil svoje nazore ter jim zatrdil, da se sedanji ameriški generaciji ni treba bati nobenega napada od zunaj. napad ne obnesel. (ilede možnosti angleškega napada na Anglijo je izjavil Lindbergh: — ('e bodo Nemci premagali Francijo, bodo gotovo skušaii jnatpasti Anglijo. Največ pre- Nekateri se boje, da se bo Igla vie jim bodo povzročale an-Hitler polastil Greenlandije, ki [gleške bojne ladje v Kokav- je danska la-t. Lindbergh je so Nemci našli Maginotovo čr-jleta 1*70 in kjer je bila podpi- }>il na Grenlandiji Šest tednov to skoro popolnoma prazno, jsana za Nemčijo tako sramotn i _—_—_i—,_,—,_,.—,_„-,_,,._,„— 1'" poniževalna mirovna pogo- ' , cll>;« po svetovni vojni. REYNAUD ODSTOPIL1, N cmško vrhovno poveljstvo S KABINETOM jnazanja, da je bilo v zadnjih tih dneh ujetih 200,000 za vojakov in da je ter natančno proučil tamkajšnje obrežje. Dejal je, da G ren- skem prelivu, toda Nemci >e jih bodo že na ta ali oni način iznebili, da bodo dosegli svoj cilj. Paul Revnaud, ki jc nekoč . -i .vozniških izjavil, da bo rajse odstopil, i . t- ii vAn.,.n,., nemška armada dobila velikan kot pa bi se podal Nemcem, je I . . i * -i i- vojni plen. včeraj odstopil s celini svojim 1 kabinetom in je mesto ministrskega predsednika prevzel 84-letni maršal Henri Prillippe Petain iu sicer na nujni poziv angleškega ministrskega predsednika Churchilla in na zagotovilo predsednika Roosevela, da bodo Združene države poslale kar najizdatnejšo polnoč. Petain je takoj sestavil novo ministrstvo, v katerem sta kot obrambni minister general M. Weygand in vojni minister general Louis Col ton. Nova. via HITLER BO SE2GAL MIROVNO POGODBO Adolf Hitler, ki je prelomil Versaillsko mirovno pogodbo, jo bo tudi popolnoma uničil s tem, da jo bo sežgal v"Zrcalni dvorani" v Versaillesn, kjer jo bila podpisana pred 21 leti. »Mirovna pogodba bo pomočena v bencin in Hitler v krogu svojih generalov in visokih nacijskih uradnikov bo vprasni 1 vžigalico in pogodbo za-žgal, kajti pogodbo je vedno i imenoval "listina nemškega v tri baltske dežele Delavske Vesti Godbeniki za Roosevelta Na konvenciji v Indianapo lis, IiuL, je bil za predsednika American Federation of Musicians (AFL) soglasno izvoljen James C. Petrillo iz Chicaga, 111. Konvencija je v posebni resoluciji pozvala predsednika Roosevelta, naj vtre^je kandidira. da ho morala odločiti, ali se bo Francija še dalje bojevala, ponižanja ali pa bo sklenila mir. ' Hitler bo zahteval preda-VERDUN JE PADEL cele francoske armade Ko bo pogodba uničena, te-Verlun, za katerega soNem-jdaj bo Hitler svečano razgla-ci v svetovni vojni žrtvovali (sil, da je doba sovraštva in t o in sto tisoč vojakov, |ia ga krivic, ki jih je napravila Ver-niso mogli zavzeti, je včeraj U«i 11 ska mirovna pogodba, kon-padel. Bitka za močno trdnja- čana." vo je bila zelo kr\«.a in kot | Ko bo ta svečanost končana, pravi nemško jioročilo, je kri bo Hitler zahteval, da se mu v potokih tekla. preda cela francoska armada, Nemško vrhovno poveljstvo kakor je maršal Foeh zahteval j«1 v nedeljo naznanila, da jo od Nemcev v Compiegne bila Maginotova črta južno od novembra, 1918. In general Saarbrue IZBOLJŠANJE LISTA. SREDOZEMSKO MORJE Sredozemsko morje so imenovali stari Grki in Rim-i.ini Morje odločitve.'* Ta naziv velja tudi za sedanjo dobo, kajti njem in ob njem se križajo interesi raznih držav in narodov. Zaenkrat vlada v Sredozemskem morju še mir. Napa di na Malto, Libijo in nekatera mesta v severnem delu Italija so le krajevnega .pomena. Italijani in zavetniki preizku feajo slabotne točke ter skušajo z miniranjem utrditi svoje lastne morske poti in spraviti sovražnika v zagato. Mussolini si prizadeva omejiti borbo na zapadni del Sredozemlja. Italijanom ne bo posebno težko z minami in rušilci zapreti Otrantske ožine — vhoda v Jadransko morje, bodočnost bo pa pokazala, če jim bo uspelo potegniti utrjeno črto od Sicilije preko italijanske otoške trdnjave Pamtel-lerije do Tunizije. Fra»icozi imajo namreč v tej koloniji močno kopensko, zračno in (pomorsko silo, dočiin gre Angležem predvsem za to, da imajo odprto pot ined Sueškim kanalom, Egiptom in Gibraltarjem. Vpoštevati je treba, da je ob Sueškem kanalu in v Sili ji močna zavezniška armada, ki ji je pred svojim povrat-kom v Francijo poveljeval general Weygand, kateri je bil v tesni zvezi s turškim vrhovnim poveljstvom. Ce se bo v Franciji položaj za zaveznike sla'bsal namesto boljšal, bo mogoče z izkrcanjem čet v »Solunu in z vdorom na južni Balkan ustva riti novo bojno fronto, ki bo razbremenila zaveznike v Zapadni Evropi. To bi bila le (ponovitev Sarallove ekspedicije v svetovni vojni, čije uspehi proti Bolgarom in Avstrijcem jeseni leta 1918 so ugladili pot razsulu centralnih sil. sil. V svoji vojni napovedi Angliji in Franciji je dal Mussolini Jugoslovanom, Grkom, Egipčanom in Turkom razna zagotovila. To je bilo prejšnji ponedeljek. Par dni po tistem se je pa pojavilo marsikaj, s čimer ni bil Mnssolini nmkaj zadovoljen. Egipčanska rf>ornica je prekinila z Rimom diplomatske, turška vlada pa trgovske odnošaje. Egipt je bil k temu prisiljen vsled svojih pogodb z Angleži, dočim se je Turčija zavedla resnosti položaja. Nacijonalistig-na Waft-stranka v Egiptu je izgiibila precej svojega vpliva, dočim velja egipčanski kralj za velkega prijatelja Angležev. Italija in Turčija se izza tripolitanske vojne (leta 1911) ničkaj prijazno ne gledata. Na Dodekaneškeni otočju, tik pred turško obalo, vihra italijanska zastava. Da to turškii nacijonalistiom ni po.seibno prijetno, menda ni treba omenjati. Predno turška vlada, kaj važnega odloči, se vedno vpraša, kaj bodo k tej odločitvi rekli v Moskvi. Angleški in francoski poslanik skušata napeljati vodo na mlin Anglije in Francije, nemški in italijanski diplomatski zastopniki pa tudi n« drže rok križem in žele napraviti za Hitlerja in Musso-linija čimboljšo kupčijo. Pa ne samo Turčija, pač pa ves Balkan ne ozira proti Rusiji, češ, kaj bodo ukrenili v Moskvi z ozirom na evropski položaj in na razširjenje bojišča v Sredozemlje. In ne sme se pozabiti, da že Izza dni Petra in Katarine streme ruski vladarji proti Bosporu in Dardanelam. Katera stranka bo odprla sedanjim ruskim mogotocem pot v Sredozemlje t SEZNAM HITLERJEVIH USPEHOV Hitlerjeve armade oo zavzele Pariz prej, kot pa so mogle zavojevati Poljsko in Norveško in v naslednjem je označen potek dosedanjih nemžkih uspehov: POLJSKA: Vpad 1. septembra; odpor zdrobljen 20. sep tenkbra, predaja Varšave 27. septembra. DAiNISKA: V(pad 9. aprila; zasedena v dveh dneh brez odpora. (NORVEŠKA: Vfo>ad 9. a/prila; zavezniška armada se je umaknila 2. maja, razun iz Narvika; Angleži odšli tudi iz Narvika 8. junija. Lpi^EMBtlRG: Vpad 10. maja; zaseden v nekaj urah. HQLANDiSKjA: V«pad 10. maja; se predala 14. maja. BELGUA: Vpad 10. maja; kralj Leopold predal armado 27. maja; zavezniki zapustili Belgijo 3. junija. FRAiWUA: Močni napadi na Francijo so se pričeli 10. majfli; pi-v* dotoa operacij, je bila končana v Flandriji 3. junij*; druga dcft>a koričhnfei i zavzetjem Pariza junija, Iz Jagd , 1 Nepismenost je ena tistih velikih -pomanjkljivosti, ki jenfije ugled Ijugo-slaviji. Naj 1»i obenem vsaj bila pobuda aa večjo prosvetno pionirwko delo v posameznih predelih države. Iz Ceti-nja objavlja "Politika" daljši članek, v katerem navaja, da je na območju zetekc banovine (Črne gore) še vedno okrog 70 odstotkov nepismene™« prebivalstva. V zet-ki banovini so 804 osnovne šole z 1671 razredi, v katerih je 81.476 šolarjev. od tega skoraj dve tretjini dečkov in komaj tretjina deklet. Statistični podatki kažejo, da letos 14.59f» otrok kljub ušolocibveznosti ne prihaja v šolo. Neznatno število i(Zos>tttja zaradi trajne nesposobnosti, ostali «pa iz raznih vzrokov, največ zaradi bedo in brezobzirnosti. Treba bo zastaviti vse sile. da se omogoči slehernemfu šoloobveznemu zdravemu otroku obiskovanje šole in da se pobi je ravnodušno^ nasproti šoli in prosvetne-nAi napredku vobče. Svojo žrtev sta zadavila in sežgala. Pred velikim, kazenskim senatom v Bjelovaru sta se začela zagovarjati Andrej Živko in Andrej Jakobin iz Virovskih Kontakov. Sele me-ec jo toga, ko -»ta ]m) zrelem preudarku vda vi I a Jakobi novo sestro in Živkovo priležnieo Terezijo Bedekovičevo. Terezija jo bila z bratom solastnica hišiee in pol orala zemlje. Brat .se jo na vsak način hotel rešiti neljube sestro. Terezija jo že nekaj let živela z Živ kom i/ isto vasr, ki je bil nekaj mlajši od njo. je brat sam pred-lagal Živku, da spravita Terezijo s sveta. Izgovorila -ta se, da jo zadavita in jo nato odnesota v Dimo. .Takohin je obljubil Živku 7<>0 din nagrade. Za gnusni zločin sta .o dogovoru spraviti žrtev v vročo in jo vroči v Drav.o Pa se jo zhal, da ga no bi kdo videl z brenle-ncni. Dva dni je ležalo trup- SPLOSNO MNENJE... (Nadaljevanje s 1. str.) ško blago v zameno! — Zdi se, da so se nekateri ljudje zaro-tili proti demokratski stranki, predsedniku in mojim tovarišem. Demokrate skušajo na vsak način predstaviti ameriški javnosti kot člane vojne stranke. Peipperju jc ugovarjal senator Adams iz Colorada rekoč: — Moj tovariš iz Floride zahteva, naj se Amerika vmeša v vojno. Amerika stremi po miru, toda baš to, kar govorimo v senatu, nas tira v vojno. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York lo doma in šele tretjo noč se je Živko odločil, da je truplo m. 1 lo v območju Novega Sada. fSaj je Adamičevo napelje še popolnoma zalito in je voda lifestoma nad 2 m globoka. (Kava narašča od Krškega do Beogradia. V Smučki Mitro-vici je dosegla voda 6.83 m. da križe v ne sme kupiti. kerjXa mačvinski strani se veno- \ "GLAS NARODA £ pošiljamo v staro do- ^ u« Jmovino. Kdor ga ho- n r>- S .. I Ue naročiti za svoje Ker se ^ nekoliko ^ * sorodnike ali pri jate- ^Jkasnila, je tudi izostal Petro 4 (jamo. Fritjof Xansen je bil zelo skromen človek. V družbi so govorili nekoč o nekem drugem ai- nol poročena s pravoslavnim duhovnikom Novakom Stojšičoni. Zakon pa ni bil srečen in Jo-vanka se jo nedavno vrnila hč mer menjavajo straže na nasi- ljih. Razpok! i ne na nasipih sproti zasipajo. Iz Osijeka pa poročajo da tudi Drava še vedno narašča in je dosegla pri •Ofcjeku 3.98 m nad normalo. Vojvodinske reke in potoki ne kažejo več velikih izprememb v svojem stanju. Posebno važno je vprašanje prehrane v poplavljenih krajih. V Novem Sadu so se cene živilom nekoliko podražile. Kmetje, kakor tudi nteščani v onih krajih Vojvodine, ki k sreči niso bili hčerkico k staršem. Stojšič » P™«!«*! od vodo, sprejemajo jo pripovedoval, naj se vrne k -V >V°J? T 1M> in °tmke njem u' in večkra t je prišel"^" }>opl:,vJionih kn,i°v- Mno" n.To, tr,da wo > bilo zaman.1"' ^renmzuo^i ljudje so že da- Nedavno jo zopet prišel v Po- vračal dom|r>v, je "pristopil k njeimi neznan mladenič ter od-jslovitcm j>olarnem raziskoval dal nanj štiri strele iz revol- cu, ki je nastopal kot Nanse verja v hrl>et. Dr. Ixmae se jejnov tekmec. Nanscn se je izrazil zelo pohvalno o njem. — žego in j<« ženi zagrozil, da l»o rrfbračiiird ž njo, če so no vrne k njemu. Jovankin oče je ob-ve-til o tem policijo, ki je na-ro.-ila Stojšiču, naj zapimti Po-žogr». Stojšič ie to storil. V Pleterniei je izstopil iz vlaka, se preoblekel in vrnil v Požo-go. Tam jo -treljal na tasta in ga težko ranil v trebuh. Videč. h? j je storil, si pognal kroglo v srco. 1500 hiš je porušenih. Iz Novega Sada poročajo 11. aprila: — 40 novosadskih hiš jo Še vedno |>od vodo in v Adamičevem naselju, kjer je bilo \vega skupaj 2000 hišic, jih je povoden j razrušila 1.100. Dti-nav zadnje dni |»olago na delu sosalko. ki odstranjuje jo vodo, da no izvaja premočnega pritisku- na nasipe. Se vedno .jc kritično stanje ob kanalu kralja Aleksandra v Novem Sadu. V poplavljenih krajih pregledujejo ulice, zlasti posvečajo pozornost Adamičevemu naselju. Poteklo bo pa še precej vodo, prodan bo mogoče oceniti celotno ško- rovali lepe zneske za pomoč poplavljencem. Posebna akcija se je razvila za nemško manjšino. Nemški poslanik v Beogradu ji' i>ok1m1 na pomoč poplavljenim Nemcem v Vojvodini 7) tisočakov. Iz rajha pa -o poslali Nemci 780.000 din. Xon^kir kreditna zadruga v Novi »m Sadu i«* -klonila, da bo svojim prizadetim članom delila posojila po najnižji obrestni mori. Lor> zsrled so poilali učitelji in učitelji«'o iz Novega Sada. ki so >o stavili na razpolago R ločemu križu in Uniji za ir šrito otrok ter začeli zbirati za otroke, ki začasno prebivajo po novosadskih učilnicah. Sami so t-i pritrgali od skromnih dolwnlkov In njihovemu zgledu bo nadalje sledilo o-talo premožnejš(> |irebival-•stvo. Odvetnik dr. Lenac v Zagrebu umorjen. Dno 10. a pri ki zvečer jo bil pred hišo v Vinogradski ulici "umorjen zagrebški odvetnik dr. Zdravko Lenac. Ko so je takoj zgrudil na tla. Pahniti so inoi priskočili na pomoč ter ga odpremili v bolnišnico, vendar pa je že med potjo umrl. Policija je ugotovila, da so bili streli, k kterimi .je bil dr. Lenac umorjen, oddani iz revolverja kalibra 9 mm. Razen tega je dognala, da je imel morilec pomočnika. Ko je namreč neka ženska v trenutku napada skočila proti morilcu, da bi m|u poglednla v obraz, je prihitel z nasprotne -trani ulice drug mladenič ter jo .sunil od zadaj v noge in na ta način preprečil njen namen. Na 20 let ječe obsojena, pri ponovni razpravi pa oproščena. iPred 'šestimi loti je bila v vasi tPopovcu na okruten način zadavljena starka Jola Kis. Umora jo bil obtožen Josip Tr-jkač. ki ga jo okrožno sodišče v Bjelovaru olinodilo m 20 let ječe. Ko je že par let presedel čine, a o nežnosti ni nobe v ječi. je prosil za obnovo postopanja. V -voji prošnji jo 'obdolžil svojo ženo Marijo Tr-kač in irjenoga brata Stji pana Sokola, da sta sodelovala. Mia-rija je pobeirniia v Francijo, njen brat Stjepan Sokol pa je bil leta 1938 obsojen na deset let joče. Xn zahtevo jugoslov. oblasti je Francija izročiln AFiirijo Ti kač, ki jo jo lani -o-diščo obsodilo na 20 let ječe. Vi*Šje sodišče pa jo to sodbo razveljavilo in ti ko st* je vršila te dni nova razprava. Marijin brat IStjepnn'bi moral pri-čuti proti Mariji, pa -o je f»d-]>ovedal pričev nju. Pričevanje. njenega moža pa sodišče ni verjelo in ji» Marijo Trkač oprostilo ter je bila takoj izpuščena iz zapora. "Kaj, vi ga hvalite?" se je začudil nekdo izmed prisotnih. "Ali ne veste, da se on o vas ne izraža baš pohvalno f" — "Je že mogoče," je odgovoril Nanscn. "Morda se oba motiva." St ari maršal \\ rangel je sedel nekoč v družbi poleg neke. princese in se ni mogel dovolj načuditi njenim nežnim rokam. Princesa je starega voj-ščaka posvetila v svoje toaletne skrivnosti in je potem radovedno čakala, kaj bo dejal. "Za nežnost stoje kože moram zahvaliti samo rokavicam iz usnja divjačine," je dejala. "Takšne rokavice stalni-nosim." "Ni mggoče!" se je čudi i Wrangel. "Jaz nosim že petdeset let hlače iz usnja di\ja- nega Ljudsko štetje SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOiiRAFSKE PLOŠČE. — Plfilte za cenik. J. MAKSICH, INC. MS W. 42 StrcH New York Dasi ljudsko štetje še ni končano, so doslej našteli že 131 milijonov ameriških prebival /•e v. Leta 1930 so jih našteli 122, 775,046. V Ameriki je sedemnajst ti-■soč mest in občin. Popolni seznami so do-peli iz deset tišin' ol n" in. NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK 4. July SE BLI2A ZA NAROČNIKE 1! Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lifah. Isto reija tudi vi vse druge evropske države. SLOVfiNIC PUBLISHING GO. IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marši- -kateri ieli imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. j | OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 čevljev dolga in pji 3 čevlje Široka : izdelana iz naj- ||j| holJSepn hlapa (eotton hut ing) ln nji obrobljena ter ročno vezena, 41 barve najliolj trpežne; vse zve- si zde so Šivane na obeh straneh. Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolg. in sestoji iz dveh delov. — Ročaj ln vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE tEGA LISTA $2.50 (Vsi poSlljalnI stroSki plačani.) govora: Sodelavci podjetja Bat'e v Zlimi prihajajo od časa do ča-sa iz v-eh delov sveta v /lin, da bi tam (»oročali o svojih iz kušnjali in postavljali svoje predloge. Pri neki takšni »yon-ferenci je neki sodelavec iz Amerike ]>okazaI par čevljev, ki jih jo bil kupil pri konku renči. "Takšne čevlje bi morali tudi vi izdelovati," je dejal Tomažu Bat'i. Bat'a si je čevlje ogledal od vseh strani, pi.-tem jih je odložil in dejal: "Ti čdvlji so neudobni. Takšno čevlje more obuti le osel." — "Toda go>pod šef, saj to nam mora biti vse eno,"' je reke! Američan, ''glavna stvar je, da čevlje prodajamo/' Bata j" odgovoril: "Nikar ne mislite, dragi moj, da bi mogli > tak šnimi čevlji delati kuj»čije. Takšne čevlje kupujejo samo neumneži in neuninožev z denarjem, kakor znano, ni mnogo, posebno pa ne pri vas v Ameriki. Tiste redke, ki pa lahko mirno prepustite konkurenci." Švicarskega pisatelja (rott-frieda Kellerja je obiskal nekoč mlad moški, ki se je ponosno izdajal za pesnika in ga jc prosil, da bi mu smel kaj prebrati. Keller je izjemoma dovolil, mladi mož je začel brati jeseni za svojo izvoljenko. Pesem je bila prav tako kratka kakor brez vsebine, toda mladi mož je na koncu le pogledal Kellerja, kakor da pričakuje od njega odobravanja. Keller je samo malo odkimai in dejal: "Svojim čustvom ste tu dali malo preveč omejitve." "Gotovo," je menil mlade nič, "v omejitvah se kaže mojster." "Da, toda preveč omejenosti je tudi napaka," je odero voril Keller. Slikar Angeli, ki je slikal mnogo vladarjev, je imel bogate dohodke, bil je pa na tihem zelo radodaren, v dobrodelno namene je žrtvoval Čedne vsote. Nekoč ga je obiskal knez Mettcmich z nabiralno polo. Angeli je bil vljuden: "Seveda bom podpisal, eksce-lenca!" je dejal. "Podpisal boni točno toliko, kafcor vi." Knez ga je ogorčeno pogledal in dejal: ' Umazanec 1" IVAN ALBREHT: poznali na vasi pre sunljivo zgodbo o dekletu, ki j«* nenailonia oslei»elo. To je bila Vogel ni kova Minka s spodnjega konca vasi. kamor .-e kakor iz spoštovanja pred košatimi ! kmetijami, umakni te bajte. Hiše so tu bile res hišice, vrtovi v rtov i čk i, živina pa komaj živiniaa. I^e malo bajtarjev je moglo rediti po eno ali ceilo dve govedi, večinoma so v hlcvcih meketa-h> koze. Kljub tenuu se je oziral na Minko F rata rje v Tine, premožnega kmeta sin, ki je bil določen očetu za naslednika na gruntu. Se bolj nenavadno mimo te okolnosti je bilo dejstvo, da mu doma niso čisto nič hranili siromašnega dekleta. "'Tim tu ni treba gledati na denar," je večkrat tej ali oni K«*-edi zr irpala nfati Fratarica. **I>ote mu no Ih> treba niko-nmr plačevati, ko nam je v.«e tlruge otroke prej Bog |K>braI — z oiVtom imava pa tudi toliko na strani, da mu ne bo preveč v nadlego, ko se umakneva v kot." Tako sta mladn človeka uživala redko >reč lusim naročnikom p« najnižji črni. — Naročite ca se danes! Inl^^r- VeOkost f H x 14 H inter 48 relikita strani; 32 kamnih semljerldor tujlta driav in 9 zemljevidov Zdr. d ris v in sastsr vodilni Sar; 49 sretornlh cHk po|»olnoSK^o-znsčenib ; Zanimivi svetovni dogoditi. Najnovejši zemljevid kafte ceM svet In tudi: KAZDRI.ITRV POLJ8KO MKI> NRM^UO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKIJrOlTEV fiEHOSLOVA- ftKK K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov PoAlJite svoto v znamkah po 3 oz. pn 2 cents. Posebnost; HAMMONDOV ZEMLJEVID. Ki KAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga *Iz|tolnlte in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje-▼Ide s novimi mejami vojsko jo-Hb se drfa^,' kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlmp pri: " GLA3 NARODA " *W WEST 1Mb STREET * » W Itn, R I. Poroka 'Matere so jo bk^ovale, vrstnice ho ji zavidale srečo, Minka pa je živela kakor v snu. •"Sama sebi ne moreni verjeti,*' se je včasih toplo oklenila Tineta, "da je vse res." IStisnil jo je k sebi, in jo pobožal po valovih kostanje-« vili « «seh. Samo to pa je velela, da njena .sreča ni sen. temveč bujno cvetoča resnica. (Potem je bilo ob košnji. Fratarjevi so pravkar naložili visok voz sena. Pa-tir je tiščal žrd. Tine je privezoval. Min-ka pa je ogn Jbljevala. da ne bi inoprel nihče reči, kako Fra-t ar ji-vi vozijo seno donxov kakor strašilo iz koruze. Nenadoma cink! Pastir v loku odleti z voza. Tine telebne vznak, težka žrd pa š vi trne in zviška lopne Miinko po ^Iavi. [Krik. Dekle omahne in v krvi obleži ?r:» tleli. Pastir javka ko njlado nuiče, toda v tem trenutku ninrn nihče časa zanj. Vse hiti k Minki, ki loži kakor mrtva na ookoKeni trati. Vsi >kušaj<» pomagati, žensske jočejo., .hfcapeo svetuje 44živi vozel." Fratar in sin pn previdno dvigneta ranjen k o in jo položijo v -eiieso. Iz vejevja in listja je knvailu pripravljena no-ilnica. na kateri odn<^o Minko k Fratarjevim. Nato to k o j po zdravnika. i'i-7. čast dekle odpre oei in tudi spregovori, toda 'lieseda je -zmedena, ( oprav stoji sonce A«« visoko, toži Minka o temi. 4 4 Pri žara jte luč, bonr vsa j ko-Ki\ iiidrla!" Kcveda ji ust režejo a zanjo kljub temu ni svetlobe. Zdravnik odredi obkladke, ukaže to in ono. predpise zdnnvila in pravi končno, da pride jutri zopet pogledat, samo tejra ne pove. da je za Minko dan nvor-da na vekomiaj ugasnil. (TNvdej je bilo vse zaman. I daree je Minka sicer kmalu ■prebolela*. noč pa ji je ostala. Na očeh ji ni bilo či-to nič poznati. da je slepa. Le nekaj, kakor začudenje je poblesko-tavalo v njih in zmeraj so bilo od>loj uprte v daljo. Hodili so ž njo od' zdravnika do zdravnika leto dni in se čez ,toda vse zanran. Truditi se za njen vid, je bilo kakor klicati mrtveci. iz groba. Edino, kar je Fratar še mogel storiti za nesrečno doklo je bilo to. da se je namenil izgovoriti zanjo obilen užitek. "'Pomanjkanja svoj živ dan ne bo trpela," je trpko može-\ittJ s sosedi, <4\-rc dru^o je pa v božjih rokah." Tineta je nesreča najbolj potila. V enem letu se je postaral za deset let. Za nobenih tovarisic um ni bilo ni več in le s težavo so era še k da i spravili med ljudi. Tičal je doliva in -ral bolj ko zadnji dninar. (Po cele noči ni spal. ob nedeljah »pa se je vlačil po sroz lili ko ranjena divjad. iKončno je uvirad oče prav odločno poseči vnies. Štiri 'e-ta so bila že minila. Fratarje-va kIi . močno opešala. Tine pa ni kazal nobene volje za to, da bi pripeljal mlado gospodinjo v hišo. t4 4 Stori te. kakor se vam zdi" je dejal očetu, ki ga je začel prijema i za-t ran tega. 44 Sreča lUi ni namenjena, to vidim. Kar bom storil, boni, storil zaradi grunta." Tako mtu je tedaj nevesto iabral oč? sam. Ko ni mogoče po srcu, naj l>o vsaj po pameti. Povprašal je prijatelji;- iz sosednje vasi, če bi njegova Anka hotela priti k Fratarjevim «a mlado. Oče in hei sta ibila takoj pripravljena. Tu- Buckinghamska palača v vojni d i dote in bale je ibilo precej, pa so kar zmenili. Tine se ni branil. ' Vsem se je mudilo, da ne bi preveč govorjenja. Kakor pa so tudi ravnali tiho, je novica šla naglo od ust do ust in jo je izvedela tudi Minka. še preden sta bila Tine in njegova nova nevesta oklkr.;»na. . ' V4Rog jima daj srečo!" je odvrnila, ko so ji klepetave znanke povedale, kaj se pripravlja v globini srca pa jo je zaskelelo in je občutila svojo usodo kot neizmerno krivico. In kakor da he hoče očistiti v lastni bolečini, je sklenila, da pojde tudi sama poslušat Ti-netovo poroko. Da. poslušat! Videti ne bo mogla nikogar. A' bolestnem pričakovanju so ji minevali dnevi, dokler se ni vzdramil tisti, ki naj bi bil za vekomaj pokopal njene i»r-de. Minka so j<> praznično «»)>-lekla in odtipala v cerkev, kjer so jo skrila na ženski strani pod koroni v temačen kot. Ljudje, ki -o jo .-n-č-rtJ vali. so -o ji nekam spoštljivo umikali. Siroii jr /as«' vzdih-j nil ta in oni. 4*R«*v<»ž pa re> ; nikoli nima sro«V." ;Pozno do|M»ldm* -o privri-skali svatjo. Harmonika jo dramila kor.ik. v>a vj»> ]»• bil ■ l>okonci in I ju 1 so trumom*! hiteli v cerkev ko k i«-n ju. Kakor se je cerkov polnila, se ie tudi Minka untaknila iz svojega pribežališča in >e med ljudmi prerivala vodno bliže proti velikemu oltarju. IKakor v vročičnem snu je slišala priti ženina in nove-to. O, Tinetov korak je razločno spoznala izmed vseh. ]e nek 111 bolj trd in kakor truden je danes. (Zdaj slitši duhovnikov glas. kako opominja mlado dvojico k skupnosti in medsebojni ljubezni v sreči in nesreči Nato vprašanje ženinu, ki odsekano odvrne: i44Da!" IZa njim -koraj razigrano odgovori duhovniku nevesta z visokim jasnim glasom: i4 4 Da!" iMinki se 7,di, da se svet ruši okrog nje V glavi začuti neznosno bolečino Vse zagori pred njo, vse se maje in raz-mlika Oltar, goreče sveče, duhovnik, ki stoji pred zaročencema, nevesta s šopkom cvetja, -ženin, sviatje, za božji čas, odkod te ta tolikanj jasni iBuckinghainska palača v Londonu, res id ene a ano-velje je nedavno izšlo in kot prva je prevzeV; stražo stotni-ja polka iz Quebeca v Kanadi. Mimoidoči, ki so se morda u-stavili ob meujevanjn sira ž, so imeli sredi Londona priložnost slišali povelja, kar se je zgodilo morda prvič oct takrat, ko je Viljem Os\r. jalec prekoračil Rokavski zaliv. . lAngkiški kralj nosi zdaj samo uniformo, tako v svoji delovni sobi. pri obredih avdi-jenci. sejah tajnega kronskega sveta, in pri vseh drugih javnih prireditvah. Vsi sprejemi, vrtne svečanosti in banketi so za dobo vojne odpove '>:ni in nobena stvar več ne spominja na prejšnji '-ijaj angleške kraljev-k- rezidence. Dragoceno kraljevsko umetnostno zbirko, ki jo cenijo na 4 mjlijonc funtov šterlimrov, so že davno spravili na varno. Vtaro-ita'ijanskih in -taronizozem--kih iKojstrov, starinsko pohištvo. zbvrka ur ]Xikojnega kralj- Juriju V. v>e to io na^Io pro-1 or v zaklonišču, ki so v;ir-na pred vsakimi Hoinhaini. Prav tako kakor vsi prebivalci >\nglije je kraljevski par dobil karte za živež in z najstrožjo s-krbnostjo pazi kral.ii-o poročil | angleških poslaništev iz vseh krajev sveta, zaupna poročila generali tete in adminalitete, so važne vesti iz vladnega kabineta, in iz raznih ministrstev. V čakalnici pred knjižnico so -talno najodličnejše o-ebnostj. ki čakajo, da pridejo lua. vrsto v a v lijonco. Vse t<» prinaša svoj delež k temin, da je angleški kralj eden najho jše informiranih ljudi na svetu. Angleški kn Ijici zaradi vojni* ni bilo treba toliko spremeniti -vojega nnevneira življenja kakor kralju. Ni obleka uniformo, čeprav vise v njeni gard n bi modra, zelena in -i-va uniforma, kakršne nosi troje vrst prostovoljnih ženskih oddelkov, katerih vrhovna pove! jnica je kn ljiea. Pri rojili številnih obi>kih v tovarnah in delavnicah, ki delajo za vojaško potrebe, nosi preprosto popoldansko obleko, in edini luksiis to obleko jo torbica njene maske, katere barva '-e točno prilega barvi obleke. O-be hčerki, kraljičini Elizabeta in Mj rjotica. živita že od začetka vojne na deželi in porabita ve- prosti čas za to, da pleteta nogavice za angleške vojake. Kraljica Marv se je naselila nekje v vzhodni Angliji in njena palača v Londonu jo prazna. Vsi trije kraljevi bratje so pod orožjem. Roosevelt je napovedal nemško zmago Senator Downey iz Califor-nije je slišal, da so predsednik Roosevelt ter ameriška poslanika Bullitt in Kennedy že lani napovedali dogodke zadnjih GO dni. Ko se je lani vršilo skupno /posvetovanje senatnega in zbor ničnega armadnega odbora, sta poslanika Kennedy in Bullitt izjavila, da bosta London in Pariz kmalu po izbruhu vojne kapitulirala. Predsednik Roosevelt je baje pri neki priliki rekel, da je vojaška sila Nemčije tako mo-jčna, da jc nemška zmaga neizogibna. — Čemu sedaj vsa ta histerija in zmeda, — je vprašal senator Downey, — če >e je v vojni vse tako zgodilo kot so napovedali naši vojaški preroki? Poučni spisi ANULEŠKO SLOVENSKO BERILO. SesiavU dr. P. J. Kern. Vezati Cena $2.00 bodoči državljani naj aarot* knjiiirs — "How to become a »Ulzen of be United States". V tej knjig! so vsa pojasnila In sako-nI sa naseljen«* Cena 35c- DENAR. Spisal dr. Kari EogllS. 236 strani Denarni problem Je zelo zapleten ln telaren ln ga nI mogoče storill vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je *nan Čefiki narodnogospodarski strokovnjak. Je rszfiiril sVo?- delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orlenUiCnl spis 9 denarju. Cena .50c domaČi zdravnik, spisal Selmstijan Kneipp. J10 strani. __ On« $1.25 DOMAČE ŽIVALI. — Spi nI Damir Feigel. — 7'J st rani. On» .50C domaČi živin©zdravnik. splaal Franjo dular. 27» strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vrakega Mvlnorejca: opis raznih bolezni In zdravljenje: slik«. GOVEDOREJA. Spisal a. ^egvart. 143 straoL S slikan*' Ceo» $1._ KOKOSJKKEJA. Sestavil Valentin Raainger. strani. Broft. Cen» 50C KNJIUA O IJEPEM VEI>ENJD. iITrbsnl.1 Ves Ce«a .75c KX.ITUA O 1H>ST(UN'KM V KDKX.ll'- 111 strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena 50c. strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S allksml 163 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■plob. Cena .5Qc NAJVEČJI SPISOVNIK. — strani. Cms .50c Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nejnovejša zbirka navodil za icuhinjo in dom. Cena 50c. (saše škodljive živali v podobi ln besedi. Opisal Fran Erjavec. -'24 struni. Broi. Cena _25c NEMŠKI VOJAKI V FRANCOSKIH ROKAH Nemški vojni ujetniki prihajajo v vojaško taborišče nekje v Firanciji KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja. 728 strani. $5.oo OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra alavhno. umetno in strojno ključavničarstvo »-r lele-solivarstvo. _ . „ Cena $1 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trlja deli: 162. 141. 133 strani. Cena »nehko rn Poljuden in natančen o(»ls odkrit ta novega sveta. Spis se Clta ksbor unimiva povest tar Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50o> PRAKTIČNI RACUNAR. Trda t« 251 Priročna knjižica, ki vsebuje vae. kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOlOJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomnr, ki M hoče seznaniti a glavnimi čt.ami sodobna filozofije. Cena .50c 8LOV.-ANC.LEftKI IN aNOLKAKO-SLOVRN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMfcKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani. Cena $1.25 L'CBEMK ANGLEŠKEGA JEZIKA. 295 strani. Cena UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakina.ver. 163 struni. Cena $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšek. — 437 strani. Cen. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti; burke In Saljlr! pnaknsl; vedetevaloa tabela ; pnnktlranje; zastavice. C«m ZDRAVILNA ŽELlStA. 62 strani. Cena .25c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th STREET NEW YORK 111IIUIUC itKll 111 J UM1UU lUtUftl IttUI IUMMWUHLUUIMMMM (gozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X. Bruno je pripovedoval, da se je vsled liude vročine lotila živine na planini bolezen, ki niti divjadi ni prizanesla. i I*'Da, letošnje poletje ima solnce dosti na vesti," je zaključil. * ' •"Solrtčna svetloba je pa vendarle nekaj lepega," mu je ugovarjal Tone. "Od sonca prihaja na evet vse življenje. Toda, seveda, kjer je luč, mora biti tudi senca. O tem se^n že pogosto razmišljal. Dobri Bog mora biti stokrat bolj pameten kot so ljudje. C'envu je torej tako naredil, da mora imeti vse lepo svojo divjo stran? Čemu mora vedno v kupo veselja kapati grenka bolečina? Veste, gospod doktor, ko sem bil gori v gorah, sem moral večkrat miteliti, roča: Že pred nekaj časa je v Nemčiji v okviru štiriletnega gospodarskega načrta izšel odlok, po katerem se vsi cerkveni zvonovi v državi zaplenijo v svrho povečanja kovinskih rezerv za vojne namene. Vsi bronasti cerkveni zvonovi v Nemčiji so bili razdeljeni v 4 skupine. V prvi skupini so bili vsi zvonovi ki so bili vliti po bivši svetovni vojni, ali katerih livarji še žive. Ti bodo takoj prišli na vrsto za pretopi-tev. V drugi in tretji skupini so zvonovi, ki jih bodo sicer pobrali, vendar bodo začasno še ostali nepretopljeni v skladiščih. Sem spadajo zvonovi, ki imajo kakšna umetniška ali muzikalična svojstva* ter bi ji-s bilo zaradi tega vškoda preliti za sedaj, ko potreba še ni tako huda. V četrto pkupino pridejo slednjič zvonovi, ki jih ne bo doletela usoda, da bi jih prelili v topove. Tu pa je zapovedana najstrožja izbira. V poštev prihajajo le starinski zvonovi velike umetniške vrednosti iz prejšnjih stoletij, ki so pomembni za razvoj nemškega H varstva. Toda zaščita sončno oblo, ki se je počasi skrivala za košatim drevesom. IDoktor Bruno je začuden opazoval gozdarjev bled obraz, njegove suhe ustnice in po nečeirf hrepeneče oči. »Bela obveza, ki jo je imel preko čela, se je v soncu rdeče lesketala. Pa tudi sicer bleda lica so mu žarela, kar pa ni ibilo opet je pokazal na sonce. . ...... '"Poglejte, kako krvavi! Zadnjo kapljo krvi bi dalo od -ebe. In zlati oblaki gredo za soncem, kot da bi bili zaljubi jeni. Zaljubljeni! (Skrilo se l>o. in noč bo pritšla. Bog s teboj, ljubo sonce!" • Omahnil je nazaj v blazine in začel globoko dihati. "»Prav tako jc zatonilo tisto malo moje sreče," je komaj slišno za>ei>etail. « "Zatonilo v noč. In baiš, ko sent mislil, da iflii je najkvasnejše sijalo!" Iz teh besed je zvenela taka žalost, da se je Brunu zasmilil v dno srca. Mislil je. da govori gozdar o soncu svojega življenja in da je izgubil upanje v svoje zdravje. INato mu je rekel: "Preženi take misli. 1 Staj se ti vendar obrača na l>olje. Še dober teden, pa te bo vsa gora polna." "Seveda, seveda. Toda svojemu življenju ne morem biti lnutležen. Ker nimam niti mrvice upanja več, sem kakor mrtvec in bom moral, sani ne vem, kako dolgo, še letati 7>o are tu. ( 'emu sem to zaslužil? Za dušo me prav nič ne skrbi. ljubi Bog me lahko pusti celo večnost peči se na večnem ognju za v-ako slabo misel, če sem jo imel kdaj o dekletu? Ona mi je bila vsa: moja misel in sanje, moja pot in steza, moje veselje in žalost, že od najranejše mladosti. AJi je res treba na r-vetu srečo tako drago plačati, kot jo jaz plašču jen A? Dekle <>. otrok — sam ne vem, kojja sem imel raj-£i. In še tistega dne za rana sem (bil najbolj srečen človek na svetu. I Proti večeru pa . . ." Tone si je pokril obraz z rokama. "Saj sem vendar videl na svoje lastne oči, saj sem vendar san< doživel, navzlic temu mi pa noče v mojo trdo glavo! Vedno me nekaj dreza v srcu in mi govori: Ne morem verjeti, pa vendar moram verjeti . . "Tone, Tone! Govori vendar, kaj ti je?" je »silil Bruno in nlu potegnil roke raz oči. . * Tone ga je pogledal z vročičnim pogledom«. "O, da, seveda, vi še ne veste, kakšni so ljudje. In tako je človek plačan na tem svetu! Čakajte, vam bom pa jaz povedal. In ko vam bo vse jasno, n*i boste kaj svetovali. Naj še tako razmišljam, si nobenega sveta ne vem." (Razburjen mu je začel pripovedovati, in Bruno je sočutno sledil povesti tega zvestega srca. i ISkozi okno so se začele plaziti večerne sence. In ko je Tone vse povedal, je bil v sobi že s»pet ntrak. . "Seveda, to je čudna zgotlba," je prekinil doktor molk, ki je sledil zadnji Tonetovi besedi. "In reči ti moram, da si pošteno ravnal. Tone. In po vsem tem, ka-r si mi povedal, se mi zdi, da ti dekle ni bilo tako krivično, kot je videti na prvi j »ogled. Kdo ve, če si ni Andrej na kaknšinkoli način izsilil vntopa v kočo? In kako naj sleherni v naglici in razburjenju vseiej pra^o ukrene? Le redko kdo je v vsakem življenskem položaju priseben. Sicer pa samega sefoe pre-Udari. koliko skrbi in sitnosti bi si prihranil, če ibi bil Andreja vklenil in ga odpeljal pred sodnika." Tone je hotel nekaj reči, toda Bruno mu ni pustil govoriti. "Prav lahko »i predstavljam, kako ti je bik), ker vem, da *i dekleta rad imel. Navzlic temhi si pa storil nekaj, kar ti bilo kontu drugemu težko umljivo. I Da je dekle kar odre-venelo strahu, si kaj lahko tolmačim. Mogoče se je pa Andrej sani namenoma skril v hišo, samo da bi preprečil sestanek s tefboj. Mogoče se je bala zate, samo zate." ' Tone i&e je oklenil Brunove roke. .(Nadaljevanje prihodnjič.) " . trezno. V tem so si prav ena ke tako velike umetnice-igral-j ke kakor modre zakonske žene, ki vsako svojo srčno željo spravijo na dan s pomočjo v srce segaj oči h solz. Moderna znanost je že dobro razisala •anatomsko plat jokanja, psihološka plat te^a pojava pa je še slej ko prej zagonetna. Znanost sicer ve, da- so solze tekočina, ki jo izločajo solzne žleze, in da je ta tekočina eno-od>totna alkalična solna raztopina, ki je v prvi namenjena da ovlaži zunanjo stran očesa, jo varuje pred 'posuši t vi jo in odstranja z nje razne predmete, prav malo pa ve znanost o zvezi, ki obstoji med solznimi žlezami in duševnim stanjem človeka. . V splošnem smatramo solze za nekla-j nemožatega in za predpravico ženske. Toda nazori o tem so zelo različni. Že v Homerjevih pesmitvah najdemo velike junake, ki se niso prav nič sramovali solzenja iz svojih oči. Homer je naprtil solze med drugim tudi Ahilu in Odiseju. Znano je, da ljudje na jugu Evrope mnogo več jočejo kakor ra> severu. Sici-lijanec pokaže svojo ginjenost razločneje kakor hladni Šved, Indijanec na. primer smatra za vse graje vredno, če moški najmanjšo spremembo na obrazu pokldžc svoje notranje razpoloženje, dočim se na pri mer Rus ne sramuje solz, ki mu teko po licu. ' IA.H se je mogoče jokanju priučiti ? Kakor je to vprašanje čudno, ga vendar splošno potrjujejo. Ko so nekoč zasliševali mlado beračico, ki je s svojimi solzami uspešno apeli na-la na človeško usmiljenost, je povedala, da se ji je treba le močno spomniti na smrt svoje matere, pa takoj solze pri roki. Odrski in filmski igralci z močno domišljijo se znajo v tragično vlogo tako vživeti, da začno čisto po programu na določenem mestu jo-ki?ti. pa četudi so dotično stvar igrali že 50 krat. VA2NO ZA NAROČNIKE \ Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva fttevllka pomeni mesec-, druga dan in tretja i»a leto. Da nam prihranite neiKJtrebuega dela ln stroškov, Vas prosimo, da akuSaie naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravn«.^* nam ail Jo pa plačajte našemu zastopn!*n t Vafieiu kraju ali pa kateremu lamed •astopnikuv, kojih lmeua so tiskana s debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tuu/a Supanti! Farrell, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamln Fr. Blodnlkar Greensburg, r'rank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, John Pol ants Krayn, Ant. Tauielj Luxerne. Frank Bal loch Midway, Jouu 2ust Pittsburgh ln okolica, Philip Progai Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Behlfrer West Newton, Joseph Jovan..... WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. 8k«k Sbeboygan, Joseph Nova zaloga, a. in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi i»odaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR NajboljSi slovenski pri|H»voduJk in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prii»ovedujp marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno ln zanimivo popisuje življenje kmetov in rudarjev. cena $ 1.— WYOMING: Rock Springs, Loaia Taaebaf Dlamondville, Joe Rolleb Vsak zastopnik Izda patrdlte sa avo lo, katero Jo prejol. Zaatopolko Upla nPtAfi 'OIAII MBOD*' JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. CERMGOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave Ijul»ezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. cena $ 1.— ni kov le zvonove, ki so bili ta koj namenjeni za pretopitev. iZdaj pa zaradi pomanjkanja delovnih nfoei in prevoznih sredstev odstranja jo kar vse na-enkrat. SKRIVNOSTI SOLZNIH ŽLEZ. ' ' M'ilze so žensko orožje, so rekli že Ktari Rimljani. In v resnici nientla ne more nihee oporekati, da .so ženske prave umetnice, kar se tiče obvlada-1 n ili derivatov, 8()0,(M>0 ton kanja solznih žlez, saj se jim od- ve, čaja in kakava, 300,()00 ton pro, kadar se jim zazdi po-jflesa„ &"30,000 ton premoga in ANGLIJI NJUNE KOLONIJE. iSe mialo — tako pravijo v Parizu — pa bo kol iri na pri-,000 ton kavčuka in 4<),()(MJ ton raznih tekst ili j. - (Kolonije dajejo Franciji to-jliko koruze, kopra, banan, ka-lve, bonilbaža. konzerviranega me«a in čina, da so pokrite vse n jene potrebe. Poleg tega dobiva Francija od svoiih kolonij riža, kakava, čaja\ rumta, palmovega olja, ebenovine, niklja, grafita, soli, itd., toliko, da te produkte lahko izvaža. (Britanski imperij je neizčrpen rezervoar surovin. V njegovih mejah se pridela v primeri s celokupno svetovno produkcijo 99 odstotkov jute, 9(1 odst. niklja, 65 odst. čaja. ."ifi odst. '/.lata. 50 odst. kakava, riže in kavčuka, odst. volne, 4fi odst. cina in kroma ter 36 odst. kositra in mangana, i V zvezi s tem je treba pripomniti. da angleške eks-pedi-cijske čete v Franciji dobivajo vso hrano, razen svežega mesa in sveže zelenjave, od doma in iz angleških koloniji Dnevno prepeljejo iz Anglije v Francijo okrog 500 ton živeža. Vojna je ogromen konzument. iTo Fe vidi tudi po tem, da Ain-glija na printer izdela za svoje vojake vsak mesw pol milijona uniform in 150,000 parov čevljev. V sedanji vojni so domin i.ion i odstopili Angliji vso svojo produkcijo. Tako ji na prinjer samo Kanada dobavlja* letno 190.000 ton bakra, vsak teden 2000 ton slanine in šunke. V>e to pri v Anglijo v konvojih. odstotkov. Precejšnjo vlogo imia v prehrani nemških vojakov tudi kemija. Tako dobivajo vojaki razne kuhinjske praške, iz katerih je mogoče zelo hitro in na preprost način skuhati okusno juho. me>no ali zelenjad*no. 'Zelo priljubljena je pri nem-škitli vojakih pijača "citrin", ki je zelo osvežujoča ter ne vsebuje nič alkohola. Poleg tega imajo vojaki zelo radi tako imenovani *Vnemški riž" ki ga napravijo iz krompirja, dalje iroehak in okusen sir v tubah, ki so podobne tubam zri zobne pttt-te, izvleček iz mesa "penii-kan", suho sadje, marmelado iz paradižnikov in tako i meno vani "ledHn". ki baje vsebuje zelo hranljive snovi ter je precej okusen. Izdelujejo ga v vidu ki obrise ter ga dajejo vojakom pri večjih operacijah nianeverskega značaja, ko poljske kuhinje ne morejo dovolj hitro slediti. HRANA NEMŠKIH VOJAKOV. Iz Berlina poročajo: Nemški vojaški strokovnjaki se ne ba-vijo sam«) s strateškimi in taktičnimi vprašanjih nego posvečajo mnogo Tbrige tudi prehrani nemških vojakov. V nemških vojaških kuhinjah delajo najrazličnejše poskuse glede higienične in racionalne vojaške hrane. Namen teh poskusov je, da se na jedilnem listu njihove preprostosti utegnejo vojaki naveličati. Ta jedila so predvsem konzerve in pre-pječenci. Nemški kuharski strokovnjaki se zaradi tega trudijo, da bi ustvarili zameno za ta jedila, da Ibi tako vojaška hrana odgovarjala vsem predpisom moderne prehrane. V zadnjem cas uprejemajo nemški vojaki v večjiih količinah suho, spreišano zelenjavo, katere teža znaša v odnosu do sveže zelenjave korryaj 5 pi-snje eudovit svet med žarkostjo južnega aolnea in t>en«'o hladne severne noči. cena $ 1.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj (Htpisuje sijajno zmag4> poljskega kralja Jana Sohieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljake. S t«> zmago je l»ila končana turška sila, p»n| katero m> toliko triteli tudi slovenski kraji. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZLPANClC Najboljši in še živeči slovenski (»esiiik jxxJaja s to zbirko zo|a>t nekaj umotvorov. Pesmi so jtosvečene ujegovi ženi Ani. cena $ I .— ZNANCI Spisal RADO >11 RMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot *'Povesli ln orisi." cena $1.25 JARIJUNAKI Spisal RADO MI RNIH Knjiga vsebuje 12 kratkih, smešnh povesti in In» vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1. ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je )H)leg Josipa Jurčiča naš najl>oljSi pri|to-ve«lalnl pisatelj, v tem romanu popisuje Življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konea. cena $1.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše povesti, kot Je Jara Gospoda, skoro nI mogoče najti. cena $ 1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Sta-osta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET H8W YORK, V. Y.