St. 195 *3»ft izhaja vsaki dan zju< i dinc« L 23.—, pol V V W0 vefc. — Po^n t Birokosti i kolone ^ 1 |ic«, aahral*. posl«n*i (a a Min »dotjka. Naročnina: za I me*c L > lato L 75.—, ▼ inozemstvo stot. — Oflatnina sa i mm proototm jon^c b obrtne oglase L 1-—* u uarnH* oglase danaraih uvodov L. V Trsta, « sredo, 17, avgusta 1927. EDINOST Številka 3§ Letnik Lil Uredništvo In upravnUtvo: Trsi (31. ulica S. Francetco d'AtsUI 20. Te« fefon 11-57 Dopisi naf se poiiljajo izključno uredniltvu. oglasi, rzkla-macije In denar pa upravniitvu. Rokopisi ee oe vračajo. Nefrankirana 4S> pisma se ne spre|emalo. — Last. založba in tisk Tiskarna «Edinost». P oduredaiStvo v G o r i e i i ulica Giosufc Carduccl it 7, L n. - TelcL it 327» Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. Pismo iz VARŠAVA, 13. avgusta 1927. Se pred par tedni bi se bilo pioglo misliti, da bo letošnje Jeto v Varšavi brez takoimeno-vanih političnih počitnic. Via-jieiši člani nekaterih poU^ političnih strank pa so celo tr-dUi da bo prinesel mesec avgust s seboj velike spremembe ali vsaj dalekosežne odločitve Poljska javnost se je sicer več ali manj močno razdražala spri čo takih govoric, toda na drugi strani se je takoj ogradila s previdno nevernostjo. Alarmantne vesti so se tolmaCile kot demonstrativni izpadi opozicije, kot znaki politične mrzlice, ki navadno spremlja in podžiga delovanje vsake opozicije. In poljska javnost se ni varala. Ko sta bila senat in poslanska zbornica odgodena, se ]e mnogo govorilo o veliki protestni akciji, ki naj bi jo priredile vse stranke. Govorilo se je na dolgo in široko tudi o peticiji (prošnji) na predsednika republike, naj se takoj sklice izredno zasedanje poslanske zbornice. Toda za to akcijo so se resno zavzemali le poljski narodni demokrati in socialisti, medtem ko so se postavile vse druge stranke na stališče, da ni sile, kajti še bolje bo, če se parlament sestane še le po žetvi. Kar se tiče peticije na predsednika republike, so se stranke končno zodinile in podpisali so io zastopniki vseh klubov, toda glede nujnosti tega koraka ni bilo soglasja. Končno pa so se stranke vendar le domenile, da se posije peticija predsedniku okoli 22. avgusta, tako da bi se mogel parlament sestati v prvi polovici septembra, ko bodo vsa nujna poljska dela že končana. Pa tudi ta rok ni še gotov in verjetno je, da se otvori zaseda-nje še le mnogo pozneje. Kakor se vidi, obstoja kljub neslogi, ki vlada med strankami, vendar nekaka skupna akcija vseh strank proti vladi. In ta akcija je le nova epizoda v oni trajni in nepopustljivi borbi za prestiž, ki se vrši med poljskim parlamentom in vlado maršala Pilsudskega z neverjetno vztrajnostjo ves čas, odkar se je Pilsudski s svojim znanim pučem v maju lanskega leta dokopal do oblasti. Vse razprave poslanske zbornice, vse pobude in vsi nastopi, strank se vi sijo v znamenju te prestižne borbe med zakonodajnimi in izvršilnimi ustanovami poljske države. Kakor vse kaže, je sedaj cilj večine poljskih strank ta, da se doseže sklicanje parlamenta preko volje vlade in proti njej ter ob času, ko vlada tega ne želi. Torej zopet vprašanje prestiža. Nadaljnji cilj bi bil potem, da parlament sklene sam in na pobudo iz svoje srede svoj razpust ter prisili na ta način vlado, da razpiše nove volitve, in to zopet v hipu, ko bi vlada tega še ne smatrala za primerno ali bi hotela iz kateregakoli razloga počakati z razpisom volitev, dokler ne poteče redni rok poslanskih mandatov sedanje zbornice (22. novembra t. 1.). Kakor parlament proti vladi, tako se na drugi strani bori tudi vlada proti parlamentu predvsem za svoj prestiž, oziroma za to, da ohrani vso zakonodajno inciativo v svojih rokah in da ne postane igrača v rokah političnih strank. Vsa znamenja kažejo v zadnjem času, da se je vlada trdno odloČila, da prepreči vsak tak uspeh parlamenta, ki bi se utegnil tolmačiti kot znak, da je ta poslednji prisilil vlado k novim volitvam V sedanjem hipu smatra večina strank za inaj-nujnejše vprašanje — vprašanje preuredbe volitvenega reda. Toda gotovo je. da vlada ne bo pristala na to, temveč je pripravila razne druge zakonske načrte, ki jih bo predložila v razpravo. Med drugim bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja tudi proračun za 1. 1928. Kar se tiče sklicanja novega zasedanja, je tudi tu vlada pripravljena, da prepreči vsak uspeh gori imenovane peticije. Njeni pravi načrti sicer niso znani, toda po raznih pripravah se da sklepati, da je sklenila, da skliče čim prej parlament k rednemu zasedanju, ki bi se otvorilo 15^ septembra. S tem bi piostala peticija strank na predsednika republike brezpredmetna in vlada bi zopet po- Laziale» poziva končno on. Ros- im se -______, sonija. naj dokaže, da so neka- nredloživlada svoje zak. na- teri pokrajinski tajniki poslali picuiuz-i ' _1—i:*x; 4.__^n^o -U katerih Cim se mu nah do odločilnega spopada. Vlada maršala Pilsudskega ima baje že določen načrt tudi za slučaj, da bi parlament ne hotel razpravljati o njenih zakonskih predlogih, temveč bi stavil na so jih pozivali, naj zvišajo cene, zato da bi se pozneje samo navidezno znižale. V polemiko med trgovci in on. Rossonijem je danes posegel tudi uGiornale d'Italia», ki na dnevni red kake druge predlo- podlagi številk in drugih stati- ge, ki so izven programa vlade, stičnih podatkov dokazuje, da V tem slučaju bi bil parlament se Cene blaga v razprodaji na razpuščen in bi se razpisale no- drobno ne samo niso znižale, ve volitve po starem volilnem marveč da so se v mnogih slu- redu, ki je strankam antipati- čajih celo zvišale. List naglaša, čen, ali pa bi bili obe zbornici da italijanski državljani niso enostavno odgodeni ter bi mar- nič kaj zadovoljni s trgovci, ki Omejitev ustanavljanja industrijskih podleti} RIM, 16. (Izv.) V prihodnjih dneh bo «Gazzetta Ufficia!e» objavila kr. ukaz, ki določa, da se v glavnih mestih pokrajin z več ko 100.000 prebivalci oe bodo smeia ustanavljati nova industrijska podjetja brez dovoljenja ministrstva za narodno gospodarstvo. Pri podeljevanju takšnih dovoljenj se bo ministrstvo oziralo na demografične, tehnične in gospodarske potrebe. Zračna proga London-Teheran RIM, 16. (Izv.) Rimski agenciji poročajo iz Teherana, da bo nemška družba «Junker», ki že oskrbuje zračni promet med Rusijo in Perzijo, ustanovila sedaj zračno zvezo med Teheranom in Londo- Pilsudski eventualno za- nosijo — tako pravi «Giornale j nom. šal * -_________________ hteval od predsednika republi- d*italia» — «neposredns, da ne ke da z ukazom podaljša seda- rečemo: edino odgovornost za njo zakonodajno dobo, ako bi počasno nižanje cen življenj - smatral, da sam še ni priprav- 9kih potrebščin.« Papež PIJ XI za Sacca in Vanzettija RIM, 16. (Izv.) Iz dobro poučenega vira doznavamo, da je papež naroČil apostolskemu delegatu v Washingtonu mons. Fu-masoniju-Biondi, naj intervenira pri ameriških oblastvih za Sacca in Vanzettija. Beionnje aortiiatijita MaoijM Ugotovitve rimske agencije RIM, 16. Na podlagi informacij, dobljenih v merodajnih krogih, naglaša «Agencij a Volta«, da so se v zadnjem času Sirilo l j en za uspešno volilno borbo in za zmago. Napetost med parlamentom in vlado, kot se zrcali v teh dogodkih zadnjih tednov, traja, kot je bilo rečeno, že naxl eno leto. Naravno je, da je uspešno delovanje ustavnih činiteljev v takih okoliščinaih nemogoče. Prestiž — bodisi vlade, bodisi parlamenta — potiska v ozadje vsa druga vprašanja, naj bodo še tako nujna- Poljska je nudila v zadnjem letu naravnost klasičen primer srdite boTbe dveh nasprotnih si sil za premoč, namreč borbe med diktaturo in parlamentarnim načelom. Dosedanji raizvoj te borbe ni Velika francoska ladja za hidro-plane Rim, 16. (Izv.) «Agenzia di Roma* pravi, da je francoska vojna mornarica naročila v neki privatni ladjedelnici veliko vojno ladjo, ki bo služila za prevažanje letal. Ladja se bo im©novala^m. Dosedanji raizvoj te Dorne ^ ~ ~ * ~ v pondeljek na Bled. L SSlTSSrSt ^st?rde^j"tiia- Poročevalec se Je pr^ vsem ali bodo nove volitve rešile de želo iz tega mučnega položaja Dokazal je marveč le to, da je Poljska še daleč od one notra-nje-politične konsolidacije, { ki je tudi za to deželo najnujnejša državna potreba. na )8 n Žavni dolg. Nekateri listi so razlagali, da se bo s poslovanjem amortizacijske blagajne začelo postopoma manjkati breme, ki ga tvorijo obresti na državne obveznice*. S postopno amortizacijo teh obveznic se bo nove poko-. lenje plagoma rešilo strofikov, bo Jutri začel delovati M ixvirajQ iz gtarih dolgov. Ta RIM, 16. (Izv.) Poročali smo trditev pa ni utemeljena, kajti že, da se bo akcijski odbor kor- odlok-zakoti, s katerim se je u- poracij za nadzorovanje cen, stanovUa amortizacijska bla- proiz vodnih stroškov in plač gajna, jasno predpisuje, da se sestal prihodnji četrtek v mini- bodo obresti za amortizirane strstvu za korporacije in da bo državne obveznice stekali v a- ob tej priliki začel redno delo- mortizacijsko blagajno in bodo vati. Ta vest se sedaj potrjuje tvorili celo enega izmed glav- tudi s strani merodajnih kro- nih njenih dohodkov. Te obre- gov, ki so biJi do sedaj precej re- sti se torej ne bodo odpisovale Iie VCMl V* uciv V CMJ.J aui^i > * ——— - . - cijske blagajne za notranji dr- zanimal za vsebino m posledice blejskega pakta. Gospod Vuki-čevič >je v razgovoru naglasil, da pripisuje javnost blejskemu paktu vse preveliko važnost. Pakt se ne tiče ne revizije ustave ne senata ne gospodarskega parlamenta. Ogorčeno je obsodil tudi slučaj, ko se je navezalo na ta pakt celo kraljevo ime Naglaail je, da gre le za delovni sporazum med SLS in vladnimi radikali in da dr. Korošec odobrava vse delo sedanje vlade. Državna samouprava se je izkazala kot nenopolna in bo treba marsikaj fzpr©meniti. A to še ni povod za revizijo ustave. O tej bi se mo^lo govoriti Sele, ako bi se v praksi pokazalo, da ne odgovarja več raz gOV, Ki so ULLL U u souttj 4 w sli se lorej ne —7 . ~ trfthn. uatavo zervirani in niso hoteli dajati ^ državica proračuna to se meram. Zato pa je, trebaustavo izjav o delovanju novega od- | tudt ne bodo uporabljalev kri- | ^^^^^odllo bora. Akcijski odbor za cene bo tvoril nekakšno tesnejšo vez med ministrstvi za narodno gospodarstvo, za korporacije ter med prometnim in notranjim ministrstvom. Odbor bo najprej začel proučevati cene blaga v razprodaji na drobno in na debelo; pečal se bo tudi z vprašanjem organizacije trgovine v državi. Izdelal bo načrte za razne na redbe glede cen na drobno in bo v tem pogledu sodeloval z nacionalno konfederacijo trgovcev. S temi vprašanji se bo odbor bavil nekaj mesecev. Šele nato bo mogoče proučevati tudi proizvodne stroške. t je drugih državnih izdatkov. V nadaljnjem razgovoru je Vukičevič naglasil, da dr. Korošec v blejskem paktu popolnoma priznava sedanji ustavni položaj. Na vprašanje: kdaj se SLS združi z NRS tudi oficiel-no je načelnik vlade Vukičevič odgovoril, da sta SLS in NRS Članek rimskega «Giornale dltalia* RIM, 16. (Izv.) Poročali smo že o vsebini članka, ki ga je pred dnevi objavil on. Rossoni v glasilu strokovnih organizacij «Lavoro d'Italia» in v katerem je naglašal, da se bodo morali, poleg drugih, tudi trgovci ukloniti potrebam revalutacije in gospodarske obnove, kakor so se že, radi ali neradi, uklonili revnejši sloji in hišni gospodarji. V svojem članku je on. Rossoni razpravljal, kakor znano, o sindikalni vzgoji. «11 Gommercio Laziale», glasilo Fašistovske nacionalne konfederacije trgovcev naznanja sedaj, da so mnoge pokrajinske federacije pismeno in brzojavno protestirale proti onemu delu članka, ki se nanaša na trgovino in na delovanje konfederacije rtrgovcev. Omenjeni list govori nato o organizaciji trgovine, o mentaliteti trgovcev in o cenah ter navaja, da se je vrednost lire tekom zadnjih 11 mesecev zvišala za 40 od sto, cene na debela so se znižale za 28 od sto, £ene na drobno pa za 16 od sto. Indeksna številka se je znižala od 150.83 na 133.17 Pričakovati je bilo radi tega, da se bodo cene življenjskim potrebščinam še nadalje nižale. Čudežev pa ni mogoče delati. Pet ftfeonikn iz tinto pabajin konfiniranih MILAN, 16. «Popolu d'Italia» poročajo iz Vidma: Pokrajinska komisija, o kateri govorita člena 168 in 188 za- I Naenkrat še dve stranki, da pa kana o javni varnosti, je na je členjeni sporazum mnogo I svojih sejah dne 9. in 10 t. m. kot na primer sporazum obsodila na konfinacijo nasled- med demokratsko stranko in nje duhovnike tukajšnje po- mUaiimajni. krajine: Gori mons. prof. Prota- sio, kanonik videmske stolne FsroraAek Jugoslovanskega kra- cerkve, je bil obsojen na štiri lja na Bled leta konfinacije; Di Gasparo BLED, 16. (Izv.) V soboto po-don CamUlo, župnik v Tarčen- noCi ^ je kralj Aleksander vrtu, na tri leta; Cancina don Gio- ^ Monakovega na Bled. Po-vanni, župnik v Prati prt Por- trjujejo se vesti o sestanku med denonu, na dve leti; Colin don jugoalovenskim in bolgarskim Giovanni, župnik v Špilimber- kralji v Monakovem. Kakor gu, na dve let'; Sclisizzo mons. se zatrjuje, ostaneta kralj in Giacomo, iz Gemone, na eno j kraljica Se vso sezono na Bledu, le+o. Pretakava proti moriMu Girolimonijn RIM, 16. Sodnik, ki vodi pre*. iskavo prtoti Girolimonžju, o-skrunjevalcu in morilcu rimskih deklic, je zahteval, da se rok za zaključtev preiskave podaljša za tri mesece. Osebne Izkaznica SUtpan Radii o aeaftankn med Jaaoslovenski-ma viadarjama v Monakovem PETROVARADIN, 16. (Izv.) V nedeljo je dospel semkaj predsednik HSS Stjepan Radič, ki je podal novinarjem daljše izjave o zbližan j u med Jugosla^-vijo' in Bolgarijo. Med drugim je naglasil, da ima avtentične informacije, da je bolgarski RIM, 16. Agencija «Radio Na- . iziavil da ie uri- ztonale. naznanja, da— ^^^^to^^ee^i 1 tvorila njegova oseba oviro za uedinj en j e - Bolgari je z Jugoslavijo. Stjepan Radič je povdaril, da je potovanje jugoslovenskega kralja in njegov sestanek z bolgarskim kraljem Borisom v Ministra Vukičevič tn Marinko-vić pri kralju BLED, 16. (Izv.) Včeraj je prispel na Bled ministrski predsednik Vukičevič, danes pa zunanji minister dr. Voja Ma-rinkovič. Oba sta bila sprejeta v avdienco od kralja. Potovanje $ugoslovenskimi 'ministrov na Bled BEOGRAD, 16. (Izv.) Ministrski predsednik Vukičevič je zapustil Beograd v nedeljo zvečer in je odpotoval na Bled. Njegovemu primeru je sledil včeraj zvečer tudi minister za zunanje zadeve dr. Voja Ma-rinkovič. Na ta način je vse politično življenje preneseno na Bled, kjer se sedaj rešujejo najvažnejša vprašanja sedanje vladne koalicije. Važni volilni shodi v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. (Izv.) Včeraj se je vrMla cela vrsta volilnih shodov po vsej državi. Večji shodi so bili shod Demokratske zajednice v Banja luki, kjer sta govorila Davido-vić in dr. Spaho; demokratski shod v Beli Crkvi v Banatu, kjer je govoril zunanji minister dr. Voja Marinkovič; shod Hrvatske seljačke stranke v Ludošu kjer je nastopil Stjepan Radič in shod SLS v Savskem Bre-stavcu. Vsi shodi so potekli brez vsakega incidenta. Razgovor leUliia diplomata s poročevalcem beograjske «Pravde» BEOGRAD, 16. (Izv.) Včeraj šnja «Pravda» poroča iz Sofije da so vesti o sestanku med kra ljem Aleksandrom in kraljem Borisom v Monakovem sprožile celo vrsto komentarjev, ki so vsi izredno odobravali misel tes nega zbližanja med obema ju-goslovenskima državama. V zvezi s temi splošnimi komentarji je imel «Pravdin» poročevalec v Sofiji priliko, razgovar-jati se z odličnim bolgarskim diplomatom o prijateljskem paktu med obema državama. * «Ali ste že kaj storili, da se utre pot do prijateljstva med Beogradom in Sofijo», je vprašal jugoslovenski novinar. «V tem pogledu, smo že marsikaj storili, tako da je pričakovati za oba naroda miren in srečen razvoj v bodočnosti. Naše delo ni ravno javno. Nočemo ga izdati, a ga tudi ne precenjujemo. Na obeh straneh so izraziti pacifisti na delu, da do-vedejo to pomembno ^keii^ k srečnemu zaključku. Dobro vemo, da obstojajo danes v Jugoslaviji močna stremljenja po miru, ki so v enaki meri razdeljena in živahna med Srbi kakor tudi med Hrvati in Slovenci. Naša ljubezen do vašega naroda izhaja iz našega slovan stva in iz pravičnosti ter se hočemo končno oddaljiti od grehov preteklosti. Mi si želimo prijateljstva, toda iskrenega in razumnega. Vsi smo se temu važnemu delu posvetili z vse stransko iskrenostjo. Priprav ljajo se važni dogodki. Vsi narodi. na Balkanu potrebujejo mir. Ako ohranimo mir, se nam ni treba bati za gospodarsko proč Vitanje in narodno blagostanje. Ali ne obstoja sreča baS v tem?» «Ali bo to obojestransko delo tudi .službeno objavljeno?« je vprašal beograjski novinar. «Ni dvoma! Gospod Ljapčev, ministrski predsednik, bo podal deklaracijo o tem paktu.» Poročevalec pristavlja, da prihaja balkanska diplomacija do enotnega prepričanja, da je tre ba balkanskim narodom zasigu-rati mir na enotni podlagi. osebno izkaznico mestuje osebna izkaznica, ki jo izda predsedništvo Nacionalnega udruženja rezervnih častnikov Slanom udruženja. V to ▼ NMT svrho pa mora biti izkaznica pojfleua od krajevnih vojaSkih I oblaste v. | vanje je ^^e politične važnosti. Njegov sestanek in razgovor z bolgarskim kraljem je več vreden kakor 1000 sestankov in razgovorov zunanjih ministrov. Izjave Stjepana Radića so vzbudile v političnih krogih veliko senzacijo. _ ubili Italijanskega konzula Torku aadela kap NEW YORK, 16. Italijanski generalni comm. konzul Axeri*> je v preteklem tednu prestal operacijo radi vnetja slepiča. Operiral ga je comm. Carlo Savi ni. Bolnik je operacijo srečno prestal in vse je kazalo, da bo kmalu okreval. Včeraj pa ga Je nenadoma zadela kap. Jifoilornikl orožniki glasovitoga tolovaja BEOGRAD, 16. (Izv.) Jugoslovanski orožniki so ubili glasovi-tega kačaka Katoša. Bil je major r albanski vojski. Ponesrečeni mekooteaoski polet jetalo «Bremen» preletelo 3000 kilometrov - Vihar in megla nad oceanom sta zavrnila letalce BERLIN, 16, Nemški poskus prekooceanskega poleta ni u-spel. Letali «Europa» in «Bre-men» sta zapustili dessausko letališče v nedeljo ob 18.20 oziroma ob 18.25 sta morali vsled nevihte in megle kmalu opustiti svoj nadaljnji polet. Letala «Europa» je moralo po brezuspešnem poskusu že ob 23. zvečer pristati na letališču v Bremenu. Letalo «Bremen» pa, ki se je sicer umaknilo nevihti proti severu, je zašlo v gosto meglo in se je moralo končno vrniti. Po 22-urne m poletu \ja prispelo včeraj popoldne ob 16.24 spet v Dessau. Nemci so tokrat spet vse preveč zaupali svoji sreči in smelosti. Vremenska poročila, ki so prihajala iz Amsterdama, Pariza m drugod, so sicer nar povedovala, da se vreme zbolj-šuje, nikakor pa ni bilo rečeno, da so vremenske prilike za polet preko oceana ugodne. Tako se je moral ta .poskus prekooceanskega poleta ponesrečiti. Toda Loose, ki je vodil s svojim spremljevalcem Kohlom letalo «Bremen» je izjavil, da ga ta ponesrečeni poskusf ni omajal V njegovem namenu preleteti o-cean ter da bo kakor hitro bodo vremenske prilike ugodne, ponovil svoj poskus. In je prepričan, da mu bo polet docela uspel. DESSAU, 16. Poročevalec a-gencije «United Press» je imel z letalcem Avgustom Loosejem po ponesrečenem poletu preko Atlantskega oceana daljši razgovor. Med drugim je letalec in pilot «Bremena» dejal: «Ko sva kakih 100 km zapadno od irske obale zasledila silen vihar in ugotovila, da prepreza dobršen del Atlantskega oceana, er končno veter, ki je vel nama nasproti, sva se jaz in moj tovariš Kohl odločila, da se povrneva. Komu bi pač koristilo, če bi žrtvovala najini življenji in naš krasni «Junker», ne da bi kaj dosegla in ko je vendar mogoče poskus v ugodnejših prilikah ponoviti? Najin namen ni omajan, poskus se je enostavno ponesrečil. In ga bova gotovo ponovila, to vam zago-;avljam, kakor hitro nam boda vremenske prilike omogočale varen polet in gotov u-speh. Letalo «Bremen» je takoj po svojem odhodu naletelo na silno nevihto. Radi tega je moralo spremeniti svojo prvotno smer in sicer bolj proti severo-^zapa-du. Kmalu nato, ko je Že preletelo Anglijo in. Irsko pa je naletelo na neprodirno meglo, ki se je razprostrla daleč proti severu in jugu. Orientacija je bila nemogoča. Letalcema Jni preostalo drugega, kot da sta se >brnila in se vrnila. Letalo samo je delovalo izborno. Letalca sta se mogla na vse aparate v polni meri zanesti. Na drugi strani je tudi letalo «Europa», ki sta ga vodila letalca Edzard in iRsticiz, zašlo v meglo in nevihto. Letalca sta večkrat spremenila smer, da bi našla izhod iz nevarnosti. Toda zaman. Priletela sta končno nad Bremerhaven z namenom, da pireko Nizozemske dosežeta ocean in prosto pot. Toda tudi tu ju je zasačil vihar. Morala sta se vrniti. Pa tudi aparat! niso delovali v najboljšem redu. Porabila sta že mnogo bencina, tako da* bi bila primorana pristati na oceanu, še predno bi bila dospela do cilja. Okrog 23. ure sta pristala na letališču V Bremenu. Zasedanje Dražbe narodov se bo pričelo 5. septembra ŽENEVA, 16. (Izv.) Tekom tega meseca se boeta vršili v Ženevi dve konferenci: 23. avgusta se bo pri čela konferenca mednarodnega transitnega odbora, 24. avgusta pa se bodo sestali zastopniki tiska iz vsega sveta, da proučijo predlog republike Cile za tesnejše sodelo vanje tiska z Družbo narodov. 1. septembra se bo pričelo 46 zasedanje Sveta Družbe narodov 5. septembra pa se bodo sestali delegati članic Družbe narodov na 8. rednem zborovanju ženevske ustanove. Vojaški manevri NEAPELJ, 16. (Izv.) Koncem meseca se bodo pri Bentventu vršile velike vojaške v*je, ki jih bo vodil divizijski general BaistrocchL Tonsersko uprnSanJe Stališče Anglije LONDON, 16. (Izv.) Odgoditev francosko-Španskih pogajanj gl&-de tangerskega vprašanja ni presenetila londonskih diplomatičnih krogov, ki naglašajo, da sedanji vroči dnevi res niso preveč primerni za reševanje kočljivih vprašanj in da bo jeseni gotova lažje doseči sporazum. Velika Britanija ne more pristati na zahteve Španske, ki hoče priključiti Tanger v maroško-špansko cono. Zaključnih pogajanj glede Tangerja se bosta udeležili tudi Italija in Velika Britanija. To pa se bo zgodilo Sele tedaj, ko se bosta Francija in Španska, ki sta v tem vprašanju najbolj prizadeti, sporazumeli v glav« ni h točkah II. «£DDI08T> VTreto, đne 17. avgusta Pred zaklluikom francoeko-nemških trgovinskih pogajanj PARIZ, 16. Trgovinska pogajanja med Nem&ijo in Francijo Še vedno niso zaključena. 2e večkrat je francoski tisk napovedal čas, ko bi se naj bila. pogajanja zaključila, In se je do~ slej šo vedno zmotil. Javnost sledi poteku teh pogajanj s precejšnjim zanimanjem in vlada tako na nemški kot na francoski strani optimizem. Jutri bi moral francoski trgovinski minister Bokanovski, odpotovati. Spričo tega so današnji listi javili, da se morajo pogajanja za zaključitev začasne trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo v vsakem slučaju zaključiti, pa naj bo to v ugodnem ali neugodnem zmi-slu. Tako sledi iz vesti francoskega liska. H^rtM ne Kft?l?Ker" Odstavitev generala Čang-Kaj-Šeka LONDON, 16 «Timesu» poročajo iz Šanghaja: Nacionalistična stranka je generalu Čang-Kaj-Seku odvzela poveljstvo nad-_ nacionalistično armado. Tako je sklenila vojaška konferenca, ki se je vršila pretekli petek v Nan-kintru Ponovne poraze. ki jih je utrpel Čang-Kaj-Sek. so^ izrabili ekstremistički elementi strgnke in so i> • kon-ferenci izsilili ta sklep ter tako vrgli C.ang-Kaj-Šeka Ponudili so mu neko podrejeno mesto, ki se mu je Čang-Kaj-Šek odrekel. Odpotoval je v Šanghaj, odkoder se namerava podati v Ameriko. Po njegovem odhodu se počuti nacionalistična stranka nekoliko svobodnejšo Zaimis sestavlja novo grško vlado PARIZ, 16. Iz Aten poročajo, da je Zaimis končno sprejel na-lo? predsednika grške republike Konduriotisa, da sestavi novo vlado. Spiočno je mnenje, da bodo tvorili novo vladno koalicijo stranka in dve ali tri skupine, ki so se zbirale okrog generala Metaxasa Tako oni politiki, ki ne soglašajo z gospodarskimi sporazumi, ki jih je Grčija sklenila z drugimi državami v zmislu določil ženevske gospodarske konference glede obnovitve grškega gospodarstva, ne bodo zastopani v Zai-misovem kabinetu. V ostalem pa dvomijo grški politični krogi, da bi mogel Zaimis dolgo ostati na vladi. Johnson pripravlja novo irsko vlado LONDON, 16. Irski opozicio-nalni krogi računajo z gotovostjo na to, da bodo nocoj Cos-grave in ž njim vsi ostali aktivni ministri podali ostavko. Voditelj irske delavske stranke Johnson je že pripravil novo vlado. Tako je določil, da bo dobila delavska stranka šest, nacionalistična zveza dva ministrska portfelja, ostali dve mesti pa naj bi zasedla dva neodvisna politika. Kljub temu pa, da se zdi na prvi pogled ostavka sedanje irske vlade neizogibna in povsem naravna, zatrjujejo nekateri listi, da je vladna kriza zelo zamotana in da Se ni gotovo, če se bo žo nocoj ves politični položaj razčistil in Če bo vlada še danes odstopila. Obsojenec Sacco se je nehal postiti BOSTON, 16 Na prigovarjanje svojih prijateljev se je Sacco končno prenehal postati m je včeraj opoldne zavžil dve skodelici juhe. Postil se je celih 30 dni. V Bostonu je policija po večjih naporih razgnala kakih 7000 demonstrantov, ki so hoteli prirediti po glavnih bostonskih ulicah obhod v protest proti obsodbi Sacca in Vanzet-tija. V B u en os Airesu je poslaništvo Združenih držav predalo novinarjem vse podatke o procesu proti Saccu in Vanzettiju, tako da je tamkajšnjemu prebivalstvu pojasnjen potek celotne zadeve. Vladna kriza na Malti MALTA, 16. Radi spora, ki je izbruhnil v nacionalist, stranki, je vlada prišla v zbornici v manjšino in je zato morala podati ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je guverner poveril Stricklandu. Položaj v zbornici je ta-le: ustavnih poslancev je 15, nacionalistov 14, laburisti pa so trije in bodo, kakor vse kaže, podpirali Stricklanda, dočim so mu nacionalisti napovedali hud boj. _____ Pomirjenje na Portugalskem LISBONA, 16. Minulo noč se je vršila seja ministrskega sveta, ki je odobril odredbe, ki so bile izdane o priliki poskušene-ga prevrata na Portugalskem. V mestu in na deželi vlada popoln mir. Vojaštvo, ki tabori v okolici prestolice se bo bržkone še tekom današnjega dneva povrnilo v svoje garaizije. Obnova duna]ske sodne palače DUNAJ, 16. Uprava državnega imetja se je odločila predložiti avstrijski vladi načrt za obnovo dunajske sodne palače. Iz natančne preiskave ruševin sledi, da so temelji palače še nepoškodovani ter da je tudi glavno zidovje že celo. Uprava državnega imetja bo vso zadevo šc ponovno proučila, v vsakem slučaju pa se računa, da bodo znašali stroški za obnovo palače okrog 200 milijonov, šilingov. Te stroške bo državi mogoče kriti tekom petih, let, ne da bi ji bilo treba zanje n&jti kakih izrednih dohodkov. V teh dneh je zaposlenih pri porušeni zgradbi 150 delavcev, ki gradijo in stavijo ob zidove oporišča, da se ne poderejo. Obnovitvena dela se bodo pričela tekom prihodnjega leta. Politične beležke Pred procesom proti bivšemn grškemu diktatorja Pangaloftu Pi*iprave za proces proti bivšemu grškemu diktatorju Pan-galosu so v polnem teku in bo proces sam bržkone velika senzacija za grško prestolico. Zanimivo je, da se za ta proces ne pripravlja samo vlada, temveč tudi Pangalosovi pristaši, ki jih je še vedno mnogo in Čeravno jim je bilo zabranjeno kandidirati pri poslednjih volitvah v parlament. V ostalem pa je znano, da je mogla vlada le s pomočjo več polkov vojaštva preprečiti osvoboditev Panga-losa iz stare Izzedinske trdnjave na otoku Kreti. Mnogo grških častnikov je bilo aretiranih, drugi so bili službeno premeščeni v druge garnizije in nekaj jih je bilo celo izgnanih iz Grčije Obtožnica proti generalu Pan-galosu formalno še ni bila vložena pri sodišču. Kot se doznava, bo vsebovala težke obtožbe, in v vladnih krogih so mnenja, da bo proces začel po izrednem zasedanju grškega parlamenta, ki je bil sklican te dni. Po vsej priliki se zasedanje parlamenta zaključi okrog 20. avgusta. Na tem zasedanju bo grška poslanska zbornica razpravljala in odobrila zakonski predlog o odgovornosti ministra in to v tem pravcu, da bo PangaJosa sodila poslanska zbornica in ne senat, kot bi moral glasom grške ustave. Pangalos bo obtožen vseh «političnih zločinov«, ki jih je izrvršil med 25. junija 1925., ko j-e prevzel vlado v Grčiji, in 4. decembra 1926. leta, ko so ga Kondilis in drugi republikanci pregnali z mesta predsednika grške republike. Proces bo zanimiv še posebno radi tega, ker je vsa zadeva Še jako nejasna. Četudi deluje že osem mesecev, vladi še vedno ni uspelo postati gospodar položaja in še ni dosegla, da bi se vojska in mornarica brezpogoj- DNEVNE VESTI PODLISTEK PREKLETSTVO ZLATA Resnična zgodba. Spisal Bi.lise Cendrars - prevedel IJrance Magajna. (9) •Naslednji dan sem temeljito pregledal Colomo in njeno okolico, clasti njeno lego in obliko. Potem Bam svoje delavce pozval skupaj. Rekel sem jim, da je potrebno, da •■ostane vsa stvar tajna vsaj pet ali lest tednov, to je toliko časa, da tiokončatn žago, za katero sem že potrošil 24.000 dolarjev. Ko so mi jđali Častno besedo, da bodo mol-Foli, sem se bLl vrn!l domov. Bil sem potrt. Dobro sem se zavedal, Oa mi bo to prekleto odkritje prineslo nepopisnih težav in sitnosti, pa nikako poti nisem mogel najti, da bi se jim izognil. Taka stvar ne more ostati dolgo tajna. Tega sem si bil popolnoma svest.