plačana v gotovini. Leto LXXI. št. 122 Ljubljana, sreda L Junija 19*8. Cena Din lv— Izhaja vsak dan po po kine. izvzemsi nedelje in praznike. — in sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIšTVO LJUBLJANA, Knafljeva, ulica štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 51-24, 81-25 m 81-96 Podružnice: MARIBOR, Strossrnayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Grozote modernega vojskovanja: Zopet 500 žrtev letalskega napada v Španiji Včeraj so Frankov! letalci bombardirali mestece Grano jo in ga skoraj popolnoma razdejali — Do-sedaj so ugotovili 500 mrtvih in 300 ranjenih — Ogorčenje v Angliji LONDON, L junija, br. Reuter poroča, da franeovci kljub protestu vsega civiliziranega sveta nadaljujejo s svojimi letalskimi napadi na nezaščitena mesta. Včeraj dopoldne okrog 10.30 je več Francovih letal preletelo Barcelono. Ker tu zaradi dobre protiletalske obrambe niso mogli opraviti svojega namena so bombardirali 30 km od Barcelone ležeče mestece Granojo. Letala so vrgla več>e število bomb na trg, kjer je v tem času vladal največji promet. Mesto šteje 17.000 prebivalcev, razen tega pa se je sem zateklo veliko število beguncev. Bombardiranje je izzvalo strahovit pokol in razdejanje. Do sedaj so izkopali izpod ruševin 430 mrtvih, po večini žensk in otrok, računajo pa, da je pod razvalinami še kakih 100 mrtvih. Število ranjenih znaša okrog 300. »Times« posvečajo temu dogodku svoj uvodnik, v katerem naglašajo, da morajo vsi. ki niso popolnoma zaslepljeni, uvideti, da tako zločinsko početje seje samo novo sovraštvo in ovira delo za dosego pomirjenja v Španiji. Popustljivost bi dosegla več kakor pa tisoč bomb. »Dailv Tclegraph« piše. da tako početje franeovcev zbuja samo simpatije za republikance in opravičuje njihovo borbo proti tako zvanemu nacionalnemu španskemu taboru. Drugi listi v zelo ostrih izrazih obsojajo take pokolje žensk in otrok in pozivajo vlado, naj skupno z ostalimi državami odločno nastopi proti temu nečloveškemu početju, ki predstavlja pravo sramoto dvajsetega stoletja. PARIZ, 1. junija. AA. Posebni Hava-sov dopisnik poroča: Včeraj okrog 10.30 je 5 nacionalističnih letal vrglo kakih 20 bomb na Granojo. Napad je bil tako nenaden, da ni mogel nikdo več zbežati v skrivališča, ki so jih nekaj zgradili v mestu in v okolici. Skoraj vse bombe so padle v središče mesta. Prav ta čas je bilo na trgu Majsir ogromno ljudi, ki so nakupovali živež po tržnicah. Velika bomba je padla na glavno tržnico. Ko se je polegel dim. se je tam, kjer je stala tržnica, pokazala prava slika razdejanja. Skoraj vsi, ki so bili v tržnici, so bili mrtvi. Podrl se je tudi del nove moderne tržnice in pokopal pod seboj mnogo ljudi. V glavni ulici je porušenih 15 poslopij. Ena bomba je padla tudi na šolsko četrt. Na srečo večina otrok še ni bila prišla v šole. Po prvih trenotkih zmede so takoj organizirali reševanje. V mestno bolnišnico so prenašali ranjence. Mrtvašnica je bila pretesna za tolikšno število mrtvih. Zato so mrtvece nosili kar na pokopališče in jih tam drugega poleg drugega polagali ob pokopališkem zidu. Na vsakega mrtvega moža pride pet mrtvih žena ali otrok. Havasovemu '-lo-oisniku je mestni župan izjavil, da le— taal niso merila vojaških poslopij. Oči-vidno so merili na središče mesta. Zopet potopljen angleški parnik MADRID, 1. junija, br. Reuterjev dopisnik poroča, da so Francovi letalci danes popoldne potopili v valencijski luki zopet angleški tovorni parnik »Picenis«. Francoski demanti PARIZ, 1. junija, br. Zadnje dni je del inozemskega, zlasti pa nemški in italijanski tisk zopet trdil, da pošilja Francija v Španijo orožje in vojaštvo. Ministrstvo za državno obrambo objavlja uradni komunike, v katerem ugotavlja, da ni bil poslan v Španijo ne en oficir, ne en vojak francoske vojske in da tudi Francija ni iz svojih zalog poslala v Španijo nobenega orožja ne municije. Vse take vesti so izmišljene in imajo prozoren namen opravičiti vmešavanje drugih v španske zadeve. Italijanske izgube RIM, 1. junija. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Izgube italijanskih legionarjev v Španiji znašajo 9541 mož, med njimi 2023 mrtvih. Italijanska vlada, ki je lojalno objavila število svojih prostovoljcev v Španiji, je sedaj tudi objavila njihove žrtve, tako da se nihče ne more izogniti resnici niti doma niti v tujini. Italijanski tisk objavlja lepe članke o padlih italijanskih legionarjih, prav tako pa tudi o junaški nacionalistični armadi, ki se na herojski način bori za neodvisnost Španije. Vzajemnost na bojnem polju med Italijani in Spanci in vzajemnost pred obličjem Evrope dokazuje, da ni med državama nikakih nasprotnih teženj in da ju vežejo globoki razlogi za obrambo Sredozemskega morja. Borba Italijanov in Spancev proti boljševizmu ni protislovje, ampak se je sedaj končala z vrsto zmag od Malage in nazadnje do Tortoze Temu se moramo zahvaliti, da se je ustavilo prodiranje Moskve v zapadni del Sredozemskega morja. Francova delegacija pri Mussoliniju RIM, 1. junija, o. Ministrski predsednik Mussolini je v prisotnosti zunanjega ministra Ciana včeraj popoldne sprejel delegacijo španske nacionalistične vlade, ki je v nedeljo prisostvovala manifestacijam solidarnosti s Španijo, ki so jih priredili v Rimu, pa tudi po vseh drugih večjih italijanskih mestih. Vodja delegacije, general Astrav. je Mussoliniju izrekel zahvalo za pomoč italijanskih legionarjev Francovi Španiji. Mussolini je v odgovoru izrazil *voje simpatije za nacioralno Španijo ter poudaril, da je njena zmaga povsem gotova stvar tako da se bo lahko kmalu vsa Španija posvetila svojim zgodovinskim nalogam. Ciano je zvečer priredil španski delegaciji poseben banket v vili »Madama«. ^reosnova avstrijske vlade Notranji minister Frick vodi na Dunaju pogajanja za sestavo nove vlade DUNAJ. 1. junija, br. Včeraj dopoldne je prispel na Dunaj državni notranji minister dr. Frick Dunajčani so mu priredili svečan sprejem. Vse mesto je v za sta vali, dobrodošlico pa mu je izrekel predsednik pokrajinske vlade Seyss Inquart. Takoj po prihodu se je podal dr. Frick v nekdanjo kancelarsko palačo, kjer je najprvo sprejel poročila posameznih referentov, nato pa je vodil razgovore o preosnovi avstrijske pokrajinske vlade. Kakor znano, je prišlo med Seyss Inquartom in Hitlerjevim poverjenikom dr. Btirckelom do nesoglasij. Seysa Inquart se ne strinja z novo upravno razdelitvijo Avstrije ter je zaradi tega ponudil svojo ostavko. Dr. Frick ima sedaj nalogo, izgladiti nastala nesoglasja ali pa sestaviti novo pokrajinsko vlado. pravega nacionalizma Ljubljana, l. junija Kakor vse lepe ideje, ki izvirajo iz čistega idealizma dandanes nekateri zlorabljajo ter izkoriščajo nacionalizem. Najbolj nacionalne se hočejo pokazati ljudje, ki jim je nacionalizem in idealizem le maska, da se lažie izživljajo v grobem egoizmu. Ali ni značilno, da se n. pr. dobrovoljci, ki so pač najbolje prestali preizkušnjo pravega, nesebičnega rodoljub ja, najmanj trkajo na prst in se navadno ne skticujejo na svoj nacionalizem? Toda ker so že izpričali svoj nacionalizem s krvjo, z dejanji ter resničnimi žrtvami, pač ne morejo vedno molčati; od časa do časa morajo stopiti pred javnost, da opozore javnost ne toliko na svoje junaštvo in rodoljubne, tem\-eč da podnetijo plamen idealizma, ki greje njihova srca, tudi med drugimi, zlasti med mladino; da manifestirajo za ideale, ki so jim bili in ostali sveti ter da širijo in poglabljajo pravi nacionalizem. Letos bomo obhajali 20 letnico nacionalne osvoboditve, 20 letnico Jugoslavije. Odkrito je treba priznati, da bi brez dobro-vcljcev Jugoslavije ne bilo. Pri nas dobrovoljci žal, ne uživajo v javnosti takšnega ugleda in posebnih pravic kakor n pr. na Češkoslovaškem legionarji, čeprav moramo njihova dejanja, požrtvovalnost in zasluge za državo ceniti prav tako. kakor cenijo Čehoslovaki zasluge legionarjev Naši dobrovoljci pa tudi ničesar ne zahtevalo Prosijo samo razumevanje za svojo trdno vero v nacionalne ideale, za svoje plemenite akcije in manifestacije Naši dr>bro\'o!jci še vedno delajo več kakor govore, kar prelest-no spremljavo«. Nobenega povoda nI, da bi se kdo zaradi tako zvane »zmage britanske diplomacije« razburjal. Netočne so vesti, da bi bila s koraki Anglije in Francdje preprečena nekakšna >zarotni-ska akcija Nemčije«. Diplomatski obiski v Pragi PRAGA, 1. junija, br. Sinoči sta angleški poslanik Newton in francoski poslanik De la Crouc obiskala zunanjega ministra de Krofto in snete z njim Oaljfc Obvestila sta ga o stališču, ki sta ga zavzeli angleška in francoska vlada glede predlogov češkoslovaške vlade, o katerih je obvestila po svojih poslanikih Pariz in London. čst. protest v Berlinu BERLIN, 1. junija, br. Češkoslovaški poslanik v Berlinu je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Ribbentropa in mu pri tej priliki izročil noto češkoslovaške vlade, v kateri protestira proti poletom nemških vojnih letal nad češkoslovaškim obmejnim ozemljem. Henleinove zahteve PRAGA, 1. junija, br. Pogajanja med Henleinom in češkoslovaško vlado so bila na zahtevo vodstva sudetsko-nemške stran ke za par dni prekinjena. Kakor pa se doznava, je med tem vodstvo Henleinove stranke preciziralo svoje zahteve v posebni spomenici, ki v 14. točkah v glavnem ponavlja zahteve, ki jih je obiavil v svojem znanem govoru v Karlovih Varih Konrad Henlein. Demantirane Hitlerjeve Izjave LONDON, 1. junija. »Sundav Graphic« je objavil izjavo, ki jo je dal nemški kancelar Hitler dopisniku tega lista pred desetimi dnevi. V tej izjavi vabi Hitler Francijo k trajni ureditvi medsebojnih odnošajev in ponuja sklenitev zapadnem zračnega Locarna. Nadalje izjavlja, da pripravlja velikopotezen mirni načrt za vso Evropo. Uradna nemška agencija sedaj demantira to izjavo kot popolnoma izmišljeno. Pol stoletja že deluje CMD, daniftttir še wa jHrM rtfrrlctfii f (politični o£$otni6 Borba proti kraljestvu satana V Ljubljani izhaja že desetletja rtd sike pobožen list »Bogoljub*, na katerega je po već/ni naročen ženski svet. V svoji zadnji številki list javlja, da so v Ljubljani osno vati novo versko organizacijo — Kristusovih vitezov Organizacija je zaenkrat omenjena na dra\fsk(, banovino, kasneje pa imajo ustanovniki namen, da jo razširijo po vsej kraljevini in tudi v inozemstvu. Člani te organizacije bi naj bili udarna četa pa peža, katerega po\-elju se morajo brezpogojno pokoriti Društ\*o ima namen, da se bori proti kral jestvu satana, proti poganstvu in brezbožništvu ter deluje z vsemi silami na to, da sc razširi in utrdi kraljestvo božje po vsem s\'ctu Hrusta bo imelo redne in podporne člane Redni člani se bodo imenovali Kristusovi vitezi, podporni pa Kristusovi vojaki Or^anizaci it lahko pristopijo moški in ženske. Kakšno ime bodo nosite ženske, m povedano. Sedež organizacije je sei'eda Ljubljana. — Vt§ k.t le na to, da je osnov tvlj te organi zaci te po sličnih ustanovitvah sptn.inn znani Janez Kalan, ki je ustanr^-il že celo \rstr> »mednarodnih« organi/mij. ki pa so vse zagnale, dasi so nosile prav lepodoneči in vabljiva imena. Na primer »S lavi a catho lica« in pred nedavnim časom protiboli-še\-iška organizaci\li hr> mož z novo organizacijo, ki ho nosila lepo /me, imel več sreče? ZapadnoevriipsTin tezltura in Slovenci Profesor Edvard Kocbek je v novi reviji »Dejanje* napisal na u\'<>dnem mestu raz-pra\'o. ki ji je dal naslov »Kultura in Sfo-vcnci«. Pisan,, je Julioi'ito. da Jo člevesR čita z zanimanjem in užitkom Kocbek piše med drugim: »Od takrat, ko je čez naše ozemlje seglo območje znpudnih kulturnih sil in smo postali deležni njihovih izrazov, smo se ohtežili z vsemi problemi pasivne kulture. Če se je politično su\'eren narod vdajal pasivni in meščanski kulturi, je to nekje močno občutil, tem bolj katastrof:}' ne pa so posledice take kultore bile za Slovence, ki niso imeli nobene možnosti političnega sprosčc\'anja. Fvmpsk :t kultura nam v tvojih vzgojnih metodah, znanstvenih knjigah, časopisju, celo v umetninah in v filozofskih sistemih ni dajitla nič tcčnejSe hrane od tako zvane civilizacijske tehnične izobrazbe Kultura, razdeljena in razdrobljena sama v sebi, ni dajala zdrave hrane niti za notranje življenje, niti ni pozivala Slovencei' na korajžcn prevzem svojega enkratnega življenja. Kulturno ohmoč je bi moralo človeku neprestano oblikovati suvereno življenjske/ zavest. moralo bi ustvarjati samostojnega, sintetičnega Slovenca z izrazito človeško stojnostjo. ki bi se znala proti še tako ogromni nevarnosti v vsem obsegu prav monumentalno zoper-stm-iti. Tako pa smo se vdirali v vedno večjo množino drobnega znanja in delovanja in se pri tem sami razdrobili Kultura Slovencei' je postala muzej e\*ropske psihološke in normativne tehnike, kompendij nenaravnih življenjskih rešitev. V verskem oziru smo zašli v moralizem in spirituali-zem. v prosvetnem delu smo kopičili mrtvo znanje, v vzgoji smo se bližali idealu dobrega in pridnega Človeka, v politiki smo dosegli višek v občinskih zmagah, v gospo darstvu smo poudarjali skromnosti in var čevanje. v tako imenovani pravi kulturi pa smo razinjali zapoznele sublimate. V vsem našem življenju je še danes določno videti stalno oddaljevanje od konkretnega* v vseh naših mislih in delih je razlito bolno razpoloženje za univerzalnost Vse evropske jezike govorimo, le sivo je ga ne, socialno vprašanje na pamet vemo, delavsko-kmet-skega vprašanja pred nosom pa ne rešujemo. Nikjer ne vidimo svojih lastnih nalog, pač pa se pečamo z vsemi svetovnimi vprašanji in jih pomagamo »razvozi j avati«___« — Kdo bi mogel trditi, da niso Kocbekovi nazori pravilni? Zbodli pa bodo vse one. ki so tako silno ponosni rta visoko in samoniklo slovensko kulturo, kakršne nima noben drugi narod na svetu. To bosta grdo gledala »slovenoborska« diosKura. ko bosta čitala ta Kocbekova izvajanjal Socialni ukrepi v Italiji RIM, 1. junija. Na včerajšnji seji vrhovnega korporacijskega odbora so proučili življenjski standard ter s posebnim ozirom na gospodarski in socialni položaj manj imovitega prebivalstva sklenili, da ostanejo cene blaga in najemnine v prihodnjih dveh letih na isti višini. Tudi cene za vodo. plin in elektriko bodo prihodnje črve leti ostale neizpremenjene. CURIH, 1. junija. Beograd K).—, Pariz 12.195, London 21.T225, New York 4.^.875. Bruselj 74.18, T/Ttian 23,08, Amsu-rJam 242A0, Berlin 176.25, Dunaj 40.—, Praga Obvezna telesna vzgoja mladine Do julija bo organizacija končana in v avgustu se prične z delom na terenu v vse] dravski banovini Ljubljana. 1. junija Referent za obvezno telesno vzgojo pri upravi dravske banovine podpolkovnik g. J. Oblak je v ponedeljek z zanimivim predavanjem obrazložil, v čem je bistvo zakona o obvezni telesni vzgoji in kako bo izvedena po tem zakonu vzgoja naše šolske in šoli odrasle mladine. Prenapolnjene šole, je poudaril g. predavatelj, ne morejo vzgojit' narodno zavedne in v polnem smislu navdušene mladine. Človeško družbo razkrajajo defetistične ideje in v taki družbi ne morejo dorašičati mladi ljudje s čvrstim značajem, navdušeni za narodno ideologijo in kulturo Družina, šole in razna društva se ne posvečajo več v polni meri telesni in moralno narodni vzgoji mladine. Svetovna vojna je v osnovi zrušila stoletni iistem živi jen ia v Evropi, ki je bil tako metodično zgrajen od Napoleonovega padca do bitke na Marni. Ta pre lom sili k novi organizaciji v vseh smereh Navdušenje mladine za nove ideje je dna g ocen nastavek za pravilno vzgojo Država s sodelovanjem družinske vzgoje, šole in družbe je dolžna z vso ?vojo avtoriteto posredovati pri vzgoji mladine Njena intervencija mora brti izražena metodično v težnji, da združi potrebno telesno, moralno in narodno povzdigo mladine s koristnim, to je s pred vojaško izobrazbo navdušenih branilcev krvavo priborene svobode in svobodne domovine. Vzgoja mladine mora biti izvedena na osnovah, ki jamčijo za zdravje. moČ in duhovno izobrazbo poedinca in za obrambno moč domovine v najsir§ih plasteh. Končni cilj države m* v nakupičenju gmotnega bogastva, ampak v vzgoji duha in okrepitvi narodne morale in zdravja Brez moralne kreposti ne more obstojati nobena človežka zajednica. Visoko razviti dub in morala bosta oblikovala vredne naslednike, ki bodo dvignili in obvarovali materialno kulturo. Samo telesno, moralno in nacionalno vzgojena mladina more dati iz svojih vrst razumne državljane in voditelje. Ako dodamo taki vzgoji še tehnično predvoja.Sk o vzgojo, bomo imeli duhovno pripravljene in izvežbane borce za obrambo domovine, kralja in narodnih teženj. Koristi take vzgoje za našo narodno vojsko lahko presodi tudi laik Bodoče vojne se prikazujejo kot kaotična borba mehaničnega orožja vseh vrst. a ta mehanizem je mrtev, oživeti ga mora človek s svojim duhom Ali nam »me biti vseeno, kakšen je duh in ko bo vodil vojni mehanizem, ki je izsesa! toliko narodnih materialnih dobrin? Država mora svoje bodoče voditelje izbirati iz široke mase, a narodno obrambno silo morajo tvoriti prosvetljene in izvežbane mase. Ta masa ni samo onih 3 ali 5 odstotkov mladine v privilegiranih telovadnih in viteških organizacijah, ampak v masi dveh do treh miljonov mladine v približno 15 do 20% prebivalstva. S preizkušenim programom in metodo dela izveden sistem obvezne telesne vzgoje, ki je neprekinjen in enoten od domače družin- ske vzgoje pa do odsluženega kadi« ▼ vojski, je mogoč« doseči povoljne uspehe, tem bolj. ker tak vzgojni sistem postane prirojena navada, ki se ne zrahlja tudi v dobi od 22. do 35. lete starosti. Z izvedbo sistema po zakonu o obvezni telesni vzgoji obenem dvignemo narodno zavest in moralo državljanov, s čimer dosežemo vzvišene cilje države kot narodne zajednice. Osnovni temelji za tak sistem vzgoje so postavljeni v zakonu o obvezni telesni vzgoji, ki je bil objavljen T7 januarja leta 1934 in ki ga je potrdil in dal pobudo zanj še blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Osnove tega zakona vsebujejo splošno telesno, moralno in nacionalno m specialno pred vojaško izobrazbo mladine in to izvenŠolske mladine od končane osnovne šole do 20. leta starosti ter šolske mladine v osnovnih in vseh srednjih in strokovnih šolah. Mladina na univerzah v tem zakonu ni zapopadena §ele v začetku 1. 1937 je bila izdana uredba, s katero je urejeno 'zvajanje zakonskih odredb Predavatelj je v izvlečku pojasnil glavne določb1« zakona in uredbe o obvezni telesni vzgoji. Slika dela za izvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji v dravski banovini je sledeče: Pri banski upravi je ustanovi jem referat za obvezno telesno vzgojo, ki sistematično organizira odseke za obvezno telesno vzgojo pri sreskib načefc*tvfh in občinskih upravah. To delo bo končano najkasneje do julija t. 1. Pri sreskih načelstvih so postavljeni začasni strokovni referenti, ki bodo sčasoma definitivno nastavljeni. Za sreske strokovne referente so postavljeni ali predlagani v garnizonskih krajih aktivni oficirji, v ostalih krajih pa osebe, ki so dovršile lani vaditeljski tečaj ministrstva za telesno vzgojo. Po občinah so ustanovljeni odseki za obvezno telesno vzgojo in so popisani obvezniki, kakor to zahteva zakon. Ministrstvu je bil predložen predlog za spremembo zakona glede na razmere, ki vladajo v dravski banovini, potrebne knjige bodo izšle v slovenščini. Veliko pažnjo je organizator posvetil financiranju odsekov v občinah. Z delom na terenu se bo pričelo v dravski banovini najkasneje v mesecu avgustu. Pouk traja od 11. do 20. leta, torej 9 let. letno je to že 50 nedeljskih delavnih dni z najmanj 100 učnimi urami, kar da v 9 letih najmanj 900 učnih ur. Obvezroki so razdeljeni v tri skupine, v prvi skupini so obvezniki od 11. do 14. leta, v drugi obvezniki od 15. do 17. leta in v tretji skupini obvezniki od 18. do 20. leta. Učni program vsebuje v glavnem splošno telesno vzgojo, vaje v stroju, pouk v streljanju in uporabljanju orožja, spoznavanje zemljepisne karte in terena, igre v polju (borbena obuka), moralni pouk, zgodovino in zemljepis ter higieno. Metoda pouka je nazorna in samo praktična. Cilj metode je, da se obvezniki nauče, sami razmišljajo, sami odločujejo in samostojno delajo. Ne zamudite! — Danes nepreklicno zadnjikrat! ZATO SI NEMUDOMA NABAVITE VSTOPNICE za zabavno opereto čarobna igra z Marto Eggerth Sr^1^ Sodelujejo: Paul Horbiger, Hans Moser, Rndolf Čari, Theo Lingen, Lade Engiiach, UNION. Tel. 22-21.^^^^^^^_ Lep literarni večer v Šoštanju Priredila so ga sporazumno nacijonalna društva in |e dosegel v polni meri svoj namen Šoštanj, 31. maja V vrsti kulturnih prireditev, ki smo jih v zadnjem času imeli v Šoštanju, je nedeljski literarni večer gotovo med najbolj pomembninii, če ne največji kulturni dogodek. Ne le da take prireditve Šoštanj še ni imel. tudi resnobnost današnjega časa, ki je postavil bitnost slovenske kulture in besede v ospredje zanimanja in razmišljanja našega človeka, je bila povod, da se je v nedeljo zvečer zbralo v dvorani So-kolskega doma toliko občinstva. Večer so priredile združene kulturne organizacije šaleške doline: šoštanjski in velenjski Sokol, Ciril - Metodova podružnica v Šoštanju. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« iz Peaja. Delavsko kulturno društvo »Cankar« v Šoštanju, Učiteljsko društvo in Legija koroških borcev iz Šoštanja. Meddruštveni odbor je tako položil prve temelje skupnega nastopanja onih organizacij, ki se čutijo dolžne, da v teh časih pokličejo najširšo javnost v narodno obrambne akcije, ki imajo poleg drugega tudi nalogo vzbujati v slehernem slovenskem človeku umirajočo ljubezen do naše kulture in jezika. Veseli moramo biti takega razumevanja imenovanih organizacij. Se bolj veseli pa bi bili. če bi se temu prevažnemu in vzvišenemu izpolnjevanju narodnih dolžnosti odzvale še nekatere tukajšnje organizacije, ki so prav tako poklicane ,da se izmotajo iz ozke strankarske okvirnosti in da pomagajo mobilizirati vse narodne sile v mogočen narodnoobrambni pokret, pred katerim se bodo morali ustaviti vsi tihi in glasni so\rražniki slovenskega življa. To pot tega nismo doživeli, pač pa se je zgodilo, da so nekateri ljudje, ki drugače kaj radi proglašajo našo kulturo in prosveto za svoj monopol, bojkotirali večer in mu podtikali neresnične namene. Prireditev pa je kljub temu v polni meri dosegla svoj namen. Večer je o tvoril g. dr. Jože Goričar in v imenu združenih organizacij pozdravil nastopajoče književnike-recitatorje gg. Brn-čiča Iva, Antona Ingoliča, Mileta lUopčiča, Miška Kranjca in Ivana Potrča, nato pa je posvetil slovenski književnosti tople in globoko zajete besede. Poudarjal je življenjsko važnost te književnosti, po kateri je postal naš jezik dograjena in do zadnjih podrobnosti izbrušena kristalna posoda, ki je sposobna in zmožna zajemati vse miselne tokove človeštva in podajati jih svojemu ljudstvu v dovršeni domači besedi. In književniki so čuvarji te posode, ki so prevzeli dolžnost podajati v domači govorici lepoto čustev in misli ter mu kazati pot bodočega razvoja. Zlasti pa so velike naloge književnosti danes, ko imperialistični zemljevidi rišejo svo je meje preko osrčja slovenskega ozemlja in ko razvojna pot našega naroda Se ni končana. Stotisoči naše besede žejnih naših pripadnikov so še izven meja naše domovine. Tem je slove^ka beseda iz svobodne domovine pogoj obstanka in nezloml^vo orožje v borbi za obstanek. Mlačnim tn izkoreninjenim med nami pa naj bo klic in opomin, da jim izven usodne povezanosti z narodom, čigar sinovi so, ni domovine. Potem so nastopali književniki. Brnčič je v močnem eseju prikazal povezanost ustvarjajočega umetnika z ljudstvom, kateremu služi in mu neti vero v njegovo življenje in rast. Miško Kranjec je čital duhovit feljton > Molitev«. Mile K3opčič, priznan socialni pesnik, je recitiral občuteno pesmi: »Pogreb«, »Drejčnik Andrej«, :>Dete ne more spati«. Potem je spet nastopil Brnčič in preči tal pregnan ten > Dnevnik iz jetnisnice«. Po odmoru je prvi nastopil Ingonč. Prečita! je zelo aktualno — v prenesenem smislu tudi za Šoštanj — novelo 3-Tam gori za hramom«. Potrč se je predstavil z novelo »Trideset in dvajset je pedeset«. Za zaključek je recitiral Klopčič »Nedeljski popoldan« in »Indijo Koroman-dijo«. Občinstvo je literate, priznane avtorje mnogih povesti, novel, pesmi in esejev ter sodelavce »obeh vodilnih naših revij »Ljubljanskega Zvona« in »Sodobnosti« prisrčno pozdravljalo in z vidnim zanimanjem sprejemalo njihove recitacije. Razhajalo se je z potrjeno vero v moč in neslomljivost naše kulture, ki je in bo vselej priča narodove samobitnosti in odpornosti proti k emu zajedanju v narodno telo. si je zlomila ključnico. Na Grobelnem si je 46-letna žena železniškega čuvaja Frančiška Arzenlkova pri padca rfomila desno nogo v gležnja. V ponedeljek okrog 19. je trčil 28-letni mehanik Julij Pepel iz Mozirja na cesti v Saleku pri Velenju a svojim kolesom v nekega kolesarja. Pepel sa ]e pri padcu močno poškodoval po obrazu in levi roki. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolni«. Vaje kranjskih gasilcev Kranj. 31. maja Znano je, da je kranjska gasilska četa tehnično ena najbolje opremljenih čet v državi. Svojo tehnično izpopolnjenost in iz-vežbanost je četa — čeprav ni poklicna — pokazala že neštetokrat v najtežjih primerih požarov, ko je z rekordno hitrostjo, brezhibno organizacijo in strumno disciplino uspešno nastopila in dokazala, da je idealno organizirana gasilska edinica. Kranjska gasilska Četa je popolnoma motorizirana. Ima kompletno gasilsko orodje obstoječe iz več najmodernejših motornih brizgal en. motorno avtomatično 21 m visoko Magirus lestvo, avtomobile za prevoz. dva reševalna avtomobila, na razpolago ji je tudi škropilni avto mestne občine, tako da more 6eta s par možmi najuspešneje pomagati pri največjem požaru. Da svoje moštvo še bolj izuri, da preizkusi razne možnosti gašenja v raznih delih mesta, Je četa letos organizirala celo vrsto vaj, ki so se vršile dosedaj pet zaporednih ponedeljkov. Pn vajah so se uporabile bri-zgalne na prevoznem avtomobilu, motorna lestva in škropim! tank. Vaje so bazirale na principu, da v mestu ni vode, ker se na vodovod ni vselej zanesti. Zato je sedaj tank škropilnega avtomobila vsako noč napolnjen z vodo za slučaj požara. Tank vsebuje vodo za takojšen nastop in gašenje in ker je znano, koliko dragocenega časa se navadno pri požaru zamudi z iskanjem vode in montiranjem gasilnih priprav. Zato se bo v slučaju požara škropilni avto vedno vzel napolnjen z vodo k ognju in s tem omogočil deeet minutno gašenje, da se ta čas brizgamo zveze ali s Kokro ali s Savo. S tem je gašenje omogočeno takoj, ko^pri-spe brizgama k požaru, obenem je pa v pogledu vode popolnoma neodvisno od vodovoda. Id ponekod ni zadosti močen. Pri prvi vaji so gasilci gasili klavniske objekte, pri drugi pa Pungrat, v obeh primerih z vodo iz Save. Pri tretji vaji so gasili tovarno »Iko« ta napeljali cevi cca 350 m daleč po Kokrskem bregu v Kokro. Pri četrti vaji je bil finglran požar Prešernove tovarne na Fidru, kjer so skozi stari drevored napeljali cevi v Savo. Včeraj ob poi sedmih zvečer pa se je vršila morda najzanimivejša vaja, gašenje cerkve. Tu so vodo, potem ko so izpraznili škropilni avtomobil črpali iz vodnjaka pri Ljudskem domu. S pomočjo 21 m visoke lestve so dosegli z vodo skoro vrh 56 m visokega zvonika farne cerkve. Vaja je izpričala absolutno pripravljenost gasilcev v tehničnem kot organi za toričnem pogledu in ji je prlsostvala velika množica ljudi, ki je z 'vidnim navdušenjem sledila vsemu poteku vaje. Tudi orodje je funkcioniralo brezhibno. V načrta so še vaje na industrijskih objektih, ki se bodo najbrž izvršile jeseni. Pri tovarnah je gašenje bolj enostavno, ker večina vse leže ob Savi, aH Kokri. Sijajno uspele, ta sistematično izvedene vaje so pokazale in dokazale, da ima Kranj vzorno gasilsko četo, na katero sta lahko ponosna občina in vse mesto, ker je četa v resnici na višku svoje opremljenosti in izvežbano-sti ter lahko v resnici povsod in takoj nudi hitro pomoč. Zato pa četa po pravici zasluži bolj kot katerokoli drugo društvo materijalno pomoč ta moralno priznanje, tako s strani mestne občine, kot s strani vse javnosti današnjega velikega Kranja. Iz Trbovelj — SK Amater: SK Jadran. V nedekjo, 29. i. nL je nastopil domači SK. Amater v prijateljski tekmi proti SK. Jadranu iz Ljubljane. Za to srečanje je YMo zlasti med na£o mladino veliko zanimanje in so gostje za-aAuženo zmagali z rezultatom 2:4 (1:2). Tekma je biLa vseskozi fair. zlasti ©o gostje pokarali lesno i$rro in discipliniranost. Pri damoSem moštvu zadnje čase ni nekaj v redu, posebno v napadu trio ne zna več kombinirati, kakor tudi ne streljati na sol. Edino kri teka vrsta ee je trudila, d očim obramba ni izvršila svoje naloge kot običajno. Posebno se je poznala odsotaiost vratarja Jerina. Gostje ao se odlikovah" s svojo hitro igro in so napravih* na gledalce na fboljpi utis. — Tri ni dan. Včeraj je bij plačilni dan detarvsfcva m ob takih priKrkah prinesejo kmetice iz bližnje m daljne okolice na tukajšnji SavoSski trg kar le morejo. Tudi branjevci so imedi svoge stojnice polno založene. Kljub temu pa, da je letos za zgodnje sočiv-je ki povrtmno zek> ugodno vreme in imajo I že gospodinje same domače pridelke, na trgu draginja noče popusti tL Tako se je danes prodajal na trgu letošnji krompir po 5 din, grah v stročju po 6 din, špinači po 4 dan, po isti ceni tudi solata, cvetoča pa je še vedno po 16 dfe. Tudi jajca se niso pocenila in jih prodajajo 3e vedno po 14 do 15 za kovača. Sploh je opaziti, da je v Trbovljah vse dražje kot v mestih, n. pr. v Ljub. I jaci, Celju adi Mariboru, čeravno morajo tam konzumenti pJačevati še mestno užitni-no, kar v Trbovljah nL V nekaterih uradniških menzah v Ljubljani, kakor na pr. že-lezmčarski. uradniški i. dr. se dobi prav dobro kosilo in večerja (pečenka) z dvema prJknbacna in močna to jedjo za 12 din. v Delavskem domu pa še ceneje. Za to ceno M as. v Trbovljah nikjer ne dobilo kosila hi večerje. Zato pač ni neupravičena zahteva, da ee Trbovlje uvrste v višii dravinjski ker je draginja res velika. NAJNAPETEJSI KRIMINALNI FILM TIHOTAPCI KINO SLOGA, teL X7»0 MLADINI ZABRANJENO! Pred*t»ve °» 16., 19.15 in 21.13 uri. Iz Celja —e Sklepni Šolski nastop gojaueev . _ ^ bone Matice v Celju se bo pričel drevl ob osmih v crtedaheču. Nastopni bodo gojenci srednje in višje stopnje klavirske in #c-1 * ske šote, trije gojenci solopevske Me m d»Lm orkester Glasbene Matice. —c Is celjske statistike. V preteklem secu je obiskalo Celje 1194 tnjeev (986 JL-slovesov in 199 inozemcev) nasproti 1106 t letošnjem aprtfn in 1066 v krnskem maja. V maja je trmrko v Cesjn 96 oseb in sicer 22 v mesta in 14 v javni bofcdci. —e Tri nesreče. Sa Gomflskem Je padla 12-Jetna cestar jeva hcertaa Gabrijela Teksv- Iz Radeč v vednost, z da-________________ . dnem lahko vsi naročniki plačujejo naročnsjo pri g. Kosu v Radečah št 3S. G. Kom bo zbiral naročnino v svoji trgovini đo 8. vsakega meseca, na kar jo bo nakazal a skupno potožnico upravništvu >6to*enskeg& Naroda«. Pri njem se lahko mlaai tudi novi naročniki. Parili letina ne kaze tako slabo kakor as Je ttgpatus misKJo zaradi hude pozabe, Id Je napravita, v naših krajih precej škode. Najbarj je prizadeto koščiča-sfeo sadje (breskve, marelice, asve m češnje) tar orehi Manj Je škode na jabla-~ PuMekPd je precej pozeb-trta. Ako bomo imeli v na-bo naša sadna letina še Oče in hči obtožena umora sina in brata Danes se je pričela glavna razprava proti posestniku Gašperja Okorna In njegovi hčeri Lizi iz Trnjave vasi pri Krasnji Ljubljana. 1. junija Pred velikim kazenskim senatom s predsednikom s. o. s. g. Ivanom Kraljem &e je pričela danes razprava proti Gašperju O ko mu in njegovi hčeri Elizabeti Okom. Okom je že betežen 751etni posestnik iz Tmjave vasi pri Krasnji. Njegova hči Elizabeta je bila rojena L 1906 v Tr-njavi. Obtožba državnega tožilstva, ki jo zastopa državni tožilec g. Branko Goslar, dolži obtoženca, da sta kot sostorilca dne 30. oktobra lani s sekiro do smrti pobila na domačem kozolcu Franca Okorna, ki je bil določen za prevzemnika posestva po svojem očetu. Ponoči ah proti Jutru tega dne sta s sekiro dvakrat udarila po g-Lavi, mu prebila lobanjo ter je Franc Okorn podlegel težki poškodbi. Usmrtila sta Okorna po zrelem preudarku iz koristoljubna in zakrivila zločinstvo zoper življenje in telo po § 167/H, točka 1 in 4 k z. Kaznujeta naj je po § 167/11 k. z. Dne 30. oktobra zjutraj je prišel Gašper Okorn sam prijavit na OTožrnško postajo v Lukovici, da je našel svojega sina Franceta na koaolcu do smrti pobitega. Orožniki so našli Franca Okorna v mlaki krvi že mrtvega. Na kozolcu ni bilo opaziti znakov ruvanja. Pod kozolcem je bil priklenjen domači pes šekelj. Po poizvedovanjih je alti takoj padel na obdolženca. Med umorjenim FTancetom Okornem in njegovo sestro Lizo je vladalo smrtno sovraštvo. Sosedam je France večkrat omenil, da g"a Liza sovraži. Določen je bil za prevzemnika očetovega posestva in ci mogel trpeti pil hiše sestro Lizo, ki ima tudi dva nezakonska otroka. Liza je vedela, da bo morala od hiše. ko bo brat France prevzel domačijo. France je bil zelo varčen in priden, nekatere priče ga opisujejo celo kot lakodnega človeka. Posojal je očetu večje zneske prihranjenega denarja, oče pa je imel j rajši hčer Lizo kot »ina Franceta. Lizi-; ka je v hiši poveljevala, oče je bil pod ■ njenim vplivom. Kako je bil France umorjen, je se no-j pojasnjeno v podrobnostih. Oba obtoženca zanikata trdovratno krivdo m trdita, da je Franca ubil neki »neznanec«. Njun zagovor glede nekega neznanca, ki ga je oče tisto Jutro videl in slišal pri kozolcu, je dobro premišljen, toda je v njem mnogo vrzeli in neskladnosti, ki jih obtoženca ne moreta pojasniti. Zaradi psa, ki oblaja vsakega tujca, bi se 5>neznanec« ne mop;el približati hiši in kozolcu. Možno je dvoje, ali sta obtoženca to noč psa zaprla v hišo ter sta nato s pomočjo do sedaj še nepoznanih storilcev ubila Frainca. ali pa sta sama Franceta umorila. Očeta Gašperja Okorna brani dr. Vo/k, bcer Ii«> pa. dr. Maćik Ob asakl^uWSku redakcije predsednik Še vedrio zaslišuje oba obtoženca, ki v bistvu vztrajata pri izjavah, ki sta jih dala med preiskavo. Verjetno bo razpiava zaključena šeie prod večeru. Iz Poljčan — Za planinski dom na Bocu. Med tukajšnjimi društvi razvija precejšnK> agilnost tudi podružnica SPI), ki etfopa kaikor smo že svoj cas omenili, v deseto leto uspešnega dela. V bližajočem se jubilejnem letu namerava vse svoje delo osredotočiti na gradnjo nove planinske postojanke — planinskega doma. ki tja nanionvva podružnica skupno z rosjaško podružnico zgradriti na pri 1 j ubij eni in privlačni točki pri Sv. Miklavžu na Boču. V ta namen prirede na birikostno nedeljo popoldne naši pkuniioci pri Mahoriču veliko planinsko rajanje, ki bo nekak uvod v vse leto?nje planinske priireditve, kafteTih čisti dobiifak bo namenjen izključno za grad. njo omenjene postojanke. Zato vsi, ki želite, da dobimo čimprej na Boču prijeten planinski dom. v nectelio k naSim pLacrinoem. ki vam bodo v prijazni okolici nudih* obiio domaČe zabave. Iz Kranja — Gradnja Putnlkovega paviljona poleg Gorjančeve hiše dobro napreduje. Temelji so dali res mnogo dela, ker so globoki 3 m in je bilo v zeaniji polno skal, zato pa gre sedaj zidanje z opeko toliko hitreje od rok. Sicer je pa zadnji čas, ker mora vsaj s 1. julijem biti pisarna dovršena in pripravljena za vselitev. — Kopališko vprašanje na mrtvi točki. 6eprav so bile pozimi in kasneje spomladi od strani merodaonin gospodov dane slovesne obljube, da bomo letos že dobili kopališče, smo sedaj v pri četku junija tam, kjer smo bik pozimi. Na občinski seji v početku marca, na kateri je bilo sklenjeno najetje 5 milijonov posojila, je bilo rečeno, da bodo do aprila izvršeni načrti, potem Se bo pa že pričelo z delom. Ali se je od besed do dejanj že napravil kakšen korak? Sicer ni rečeno, da ni dobre volrje, ali vse le ne teče tako gladko, kakor je bilo govorjeno. Iz škoSje Loke — Za vzgojo in napredek našega obrtniškega naraščaja doprinaša nedvomno svoj delež strokovno nadaljevalna Šola, ustanovljena v škofji Loki leta 1889. šola je zaključila v ponedeljek svoje 46. leto. Zaključek je bil slovesen. V učni dvorani so se zbrali vajenci in vajenke vseh treh razredov, odbor obrtne nadaljevalne šole in učiteljski zbor. Uvodn0 besedo je spregovoril začasni šolski upravitelj g. Rudolf Horvat, ki je očrtal splošno delovanje šole in še posebej učni napredek mladine. Obrtniškemu naraščaju je spregovoril tudi domaČi župan g. Matevž Zi-berl, a v imenu učencev se je zabvalil mizarski vajenec Mrak Janez iz Stare Loke. Gojencem, Id so šolanje dovršdii, so bile poklonjene knjige *škofja Loka in no*en okraj«, potem pa so bila razdeljena spričevala, risbe, zvezki in drugi izdelki. Ob zaključku so zapeli vsi prisotni državno himno. Strokovna šola je letos prvič zaključila svoje delo tudi z izpiti v tretjem letniku. DovršPi so ga: Bogataj Janez (brivec), Habjan Franc (mlinar). Mrak Janez (mizar), Pogačnik Stanko (mizar), Pusta vrh Ivan (čevljar), Uršič Viktor (krojač) in Zupančič Pavel (mizar), šolo je posečalo okrog 60 vajencev in se opaža zadnja leta zopet prirastek. _ pokopana v cvetu mladosti. Hči delavca pri škofjeloški občini gdč. Anica Langerholčeva je štela komaj 15 pomladi, pa je že morala v grob Revica je končala lani Šolanje, potem pa je delala v škofjeloški pmiilnici. čJetudd ni bil njen zaslužek bogzna kolik, je bil vendarle domu v pomoč, zlasti Se, ko je pri hiši pet bratcev m sestric. Ni pa jI bilo usojeno, da bi bila s svojo ljubeznivostjo in toploto osrečevala starše in svojce, kajti v soboto popoldne je nastopila izpred mrtvaške veže ljubljanske botnice svojo poslednjo pot- Anica je že prej bolehala, posebno hudo je trpela potem, ko se je najedla v Bodovljah na izletu s svojimi prijateljicami suhih hrušk. Od tedaj ji ni več od-legio. Iskala je leka v Ljubljani — Žal zaman. Na zadnji poti so spremile mlado ubožioo poleg" svojcev številne prijateljice, pok3onjenega pa jI je bfk> tactt mnogo cvetja. Naj ji bo lahek počitek v zemlji- J ci. Težko preizkušenim staršem pa nase m KOLKDAR Danes: Sreda, 1. junija katoličani: For-tunat Kuno DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Osma žena Modrobradca Kmo Sloga: Tihotapci Kino TTnion: Čarobna igra Javno zborovanje zavarovalnih uradnikov in nastavijenoev ob 18. v vrtnem salonu restavracije >Pn Levu*, Gosposvet-ska cesta. DEŽURNE I. K K A Iv N l Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Češkoslovaška je majhna država, češkoslovaški narod »pada med male narode. In vendar smo bili zadnje dni priče velikega dejanja, na češkoslovaški zemlji so se z bliskovito naglico \>rsti1i dogodki, ki bi biti spraviti mnoge večje narode iz ravnotež m, da bi bili izgubili glave, češkoslovaški na rod je pa z občudovanja vredno disciplino, samozavestjo in odločnost jo prestal težko preizkušnjo. S tem je dokazal, da je m o Ćan. konsolidiran in zdrav tako. da lahko mimo gleda v bodočnost Ker je p.< t;iko odločen in ker je znal tako lepo urediti svojo državo, ima tudi mnogo prijateljev v zunanjem s\'etu. Odkod vse to? Prevrat je na Češkoslovaškem od pihal vso staro gnilobo, vse, kar je le količkaj dišalo po avstrijakantstvu, je moralo izginiti. Xohc nega krpanja starih razvalin češkoslovaški narod ni poznal, nobenih \folkov v ovčji koži tam ne najdete. Mlado držnvo so vzeli v roke njeni mladi, v borbi za svobodo prekaljeni sinovi, možje dela m poštenja. Le tako je bilo mogoče v razmeroma kratkem času izgraditi državo, ki lahko služi za zgled mnogim i*ečjlm in starejšim dr- ' žavam. Ko smo mi pred 20 leti dosegli narodno osvobojen je, pa smo pustili skoraj vse pri starem. Uverjeni smo bili, da če le eno samo staro opeko izpulimo iz zidu, pa se bo takoj porušila nova državna stavba. Ti sti, ki so pred leti jahali konje, so se ob prevratu hitro preoblekli v nove uniforme in presedlali. Mt pa sn>o pred njimi vsa leta upogibali hrbte in kolena iz hvaležnosti, da nam je usoda naklonila take \-eličine, ki nikoli niso delale zase, temveč vedno le za druge. Mi smo izpremenili samo firmo, vse drugo je ostalo kakot je bilo Volkovi so zlezli v ovčje kože, srake so se okrasile s pavjim perjem in z asi u »t z? ustanovitev lastne narodne države si laste celo taki, ki na tihem še vedno hrepene po »dobrih starih časih« Z Zidanega mesta — železniška noreča. Pretekli teden se je pripetila na postaji nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala življenje železničarja, zaposlenega v zadnjem vozu tovornega vlaka. Ko je tovorni vlak vtal na postaji, se je v zadnji voz s precejšnjo silo zaletela lokomotiva brzovlaka, ki je piemikala vozove po postaji. Posledice niso izostale. Dva voza sta skočila s tira in se deloma tudi poškodovala. Poškodbe jc dobil tudi zavirač Potočnik iz M a.i Lan da, ki pa k sreči niso smrtno nevarne. Uvedena je preiskava, ki bo ugotovila, koga zadene krivda. — Zborovanje učiteljev, v ponedeljek smo poročali, da se je vršilo zborovanje učiteljev v nedeljo. Res pa je, da se je vršilo v soboto. — &o|SKa vest. EKssedanji šolski nadzornik za laški srez g. Potočnik je upokojen. Na ajogovo mesto pa je imenovan za šolskega preglednika predsednik društva JUU g. Jure Kislinger. šolski upravitelj iz Laškega. — Učiteljska vest iz JUU. Za delegate banovinske in državne skupščine JUU so bili izvoljeni za laški srez učitelji gg. Mahkota Milan z Dola pri Hrastniku. Jure Kislinger iz Laškega in Pavčic iz Trbovelj, ter G rožnik i« Hrastnika Za brežiški Pre/ so bili Izvoljeni gg: France Anke-1 "■ i? a ter Ravbar. ~^aj domače blago! DNEVNE VESTI — Zahvala. Ob svoji 70-letntoi eem prejel toliko čestitk, da mi ni mogoče ee zahvaliti vsakemu posebej. Zato se na tem mestu v«?em. ki so &e me spomnili ob tej priliki, naiprisrčneje zahvaljujem. Korošec Anton, veter, inspektor v p. v Kranju. — Novo okrožno sodišče v Murski Soboti. Z današnjim dnem je začelo poslovati novo okrožno sodišče v Murski Soboti. V njegovo območje spadajo Muraka Sobota, H>o2nja Lendava. Ljutomer in Gornja Radgona, ki so spadali doslej v območje okrožnega sodišča v Mariboru. — Od danes avstrijskega šilinga ni več. Finančni minister je izdal naslednji odlok: S 1. junijem se razveljavijo vsi prejšnji odloki, izdani v zadevi ureditve plačilnega prometa z Avstrijo kakor tudi odloki v zvezi z notiranjem avstrijskega šilinga na domačih borzah. — Promocija, Na zagrebški univerzi sta bila promovirana včeraj za doktorja prava Peter Držaj, za doktorja medicine pa Suzana Serajnik, poročena Furlan. čestitamo! — Nov odvetnik v Mariboru. V imenik advokatov s sedežem v Mariboru je bil vpisan dr. Franjo Krulc. — Izpraznjeno notarsko mesto. Razpisuje se natečaj za notarsko mesto v Ljubljani, izpraznejno s smrtjo javnega notarja Karla F>leiweissa in za mesta, ki bi se z zasedbo tega mesta izpraznila. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 28. t m. pri javnobeležniški komori v Ljubljani. — Za planinski izlet v Tatro sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1 prijave najkasneje do vključno 10. junija 193S. Vsakemu interesentu je na razpolago točen program ture in proračun stroškov. Preskrbljeno bo za vodice in nosače ter za udobna prenočišča v planinskih kočah Čelkoslovaškecra planinskega društva v Ta-trah. Češkoslovaški planinski tovariši bodo na^e planince sprejeli z največjo gostoljub. nostjo ter jim razkazali vse znamenitosti na vseh turah. Izlet traia od 1. do 11. julija t. L Vsak udeleženec mora biti »Slan SPD. Člani SPD prijavite se v čim večjem številu za izlet v Tatro. — Ns jugoslOTenskih železnicah imajo obiskovalca Ljubljanskega velesejma brezplačen povratek. No postajni blagajni kupijo poleg vozne karte Se rumeno železniško izkaznico za din 2. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma imajo e to izkaznico In staro vozno karto brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 30. maja do 13. junija, vračajo pa se od 4. do 13. junija. Ti var obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v TCako hišo. Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec. Ljubljana, Prešernova 54. nasproti glavne poŠte. — Binkoštni prazniki so pred durmi. Slovensko planinsko društvo je že uredilo svoje postojanke za sprejem turistov. V Tri-siavskem pogorju bo za praznike oskrbovan Triglavski dom na Kredarici in na Velem Polju Vodnikova koča. Turistom, ki bodo šli v dolino Triglavskih jezer, bo na razpolago koča pri Tri;jlavf.kih jezerih, ki bo zasilno oskrbovana. Dom na Komni ima dovolj prostora za turiste, ki želijo oddiha preko praznikov. EriavCtva koča na Vršiču je že stalno oskrbovana; prehod preko Slemena pod stenami Travnika v Tamar je zmagijiv tudi za mani izvežbane planince. Aljažev dom je tudi že stalno oskrbovan ter je prijetna izjema toC-ka in izhodišče na planinske ture na Triglav in škrlatiško skupino. Dom na Krvavcu ie renoviran ter nudi prijetno zavetišče, kjer ie mogoče bivati tudi več tednov; razgled s te postojanke je edinstven. Na Veliki Planini sloji koča SPD sredi pisano cvetočih pa mikov, kjer se sedaj bohoti planinska flora. Prijetna Lzletna točka je Dom v Kamniški Bistrici ob vznožju Kamniških planin. Koča na Kamniškem sedlu s krasnim pogledom v Logarsko dolino in Coizova koca na Kokrškem sedlu pod Grintavcem sta že redno oskrbovane ter je s tem omogočen vzpon na ravne vrhove Kamniških planin. Paziti je treba na pravilno opremo! (Cepin, dereze). Krekova koča na Ratitovcu bo oskrbovana od 1. Junija dalje. Prehod proti trni Prsti je že mogoč ter bo Orožnova koča za hinkoštne praznike zasilno oskrtK>vana. V Karavankah bo na Stolu oskrbovana Prešernova koča. Roblekov dom na Besnin iščici je že oskrbovan ter lahko dostopen skozi dolino Drage Planinci odloči :e se za primerno turo ter pohitite za praznike v planinsko prirodo. — Iz »Službenega lista«, i Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 44. z dne 1. t. m. objavlja navodila v poslovanju in dolžnostih sreskih sanitetnih referentov, pravilnik o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost, carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme, izdajanje diplom o opravljenih izpitih in fakultetni izobrazbi, omejitev glede dovolitev za uvoz zdravil iz inozemstva, telefonski promet z inozemstvom in razne objave iz -»Službenih novin«. * Vesela nedelja v Zadobrovi. Binkoštna nedelja bo za izletnike, ki tako ljubijo to lepo kmečko vasico dan veselja, pa tudi pouka. Društvo rejcev malih živali »Živalca« za dravsko banovino bo namreč priredilo razstavo malih živali in ob tej priliki bo strokovnjak seznanjal goste o gospodarskem pomenu in umni reji malih živali. Gospodinje pa tudi mnoge druge bo posebno zanimalo, kako se pravilno ka-punijo petelinčki. Staro in mlado pa bo potem deležno prav prijetne zabave s plesom Igral bo Jazz »For-You« iz Polja. Prireditev bo v gostilniških prostorih in na vrtu gostilničarja Franca Gregorca, po domače pri »Mačku* v Spodnji Zadobrovi. Člani so poskrbeli, da bo na razpolago gostom mnogo okusno pripravljenih piščancev, pečenih kokoši, zajčkov in mrzla jedila. Kot posebna speci ali teta, res pravilno in na južnjaški način pripravljena pa bo na ražnju pečeno jagnje. Ni treba poudariti, da se bodo vse dobrote dobile tokrat prav po nizkih cenah, zato naj vsakdo na binkoštno nedeljo pohiti v lepo Zadobrovo. Železniške zveze iz Ljubljane in iz Litije na postajico D. M. v Polju so najugodnejše. Od postaje do Zadobrove je pa deset minut tako lepega izprehoda po gozdovih, kakršnih ni v vsej ljubljanski okolici. Torej v nedeljo v Zadobrovo! — Kaki ne *o olajšave za obiskovalce Ljubljanskega velesejma v inozemstvu? Na podlagi velesejemske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji, pa tudi jugoslmanski konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 4. do 13. junija, brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: v Nemčiji 257c na bivših avstrijskih Železnicah 25 do 33*S°/o. v Bolgariji 50*/£, Grčiji 25°/o, Madžarski 25 do 33'V'o, Italiji 30%. Poljski 33%, Rumamiji, Češkoslovaški, Švici in Franciji 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na ta način, da jim je potovanje !z Ljubljane nazaj do meje brezplačno. _ Medjimurski delavci v Franciji in Nemčiji. Iz Medjimurja in Prekmurja gre vsako leto mnogo sezonskih delavcev v bogatejše kraje naše države, pa tudi v Nemčijo in Francijo. Letos jih je šlo okrog 4.000 v Nemčijo, okroc 1.500 v Francijo, 3000 pa v Vojvodino m Slavonijo. Lani so poslali med-jimurski in prekmurski sezonski delavci do_ mov okrocr 32.000.000 din. — Tečaj turistične marke za junij. Naša Narodna banka je določila tečaj naše ruri-6tične marke za junij na 14.50 din. Tečaj turistične nemške marke ie ostal isti kakor je bil v maiu in rudi sicer odgovarja srednjemu borznemu tečaju nemške marke v klirinškem prometu. — Pariška bižuterija je svetovno znana. Na letošnjem pomladanskem velesejmu V Ljubljani od 4. do 13. junija bomo imeli priložnost občudovati prekrasne izdelke pariških mojstrov umetnikov. Francija bo namreč v okviru velesejma priredila bogato razstavo pariške bižuterije, ki ji bosta drugovali razstava francoske knjige in razstava francoske parfumerijske industrije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej stalno, večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Mariboru, Zagrebu in Dubrovniku 22 na Visu 21. v Beogradu in Sarajevu 20i v Ljubljani 19.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767, temperatura je znašala 10.8. _ Izropana cerkev. Oni dan je bilo vlomljeno v cerkev na Rasici, mali vasici nad Gameljnamn. vlomilec je odnesel veliko cer. kvene posode in drusih predmetov, v skupni vrednosti nad 7000 din. Vlom so opazili zjutraj domačini in ga takoj prijaviM orožnikom v Št Vidu, ki so nemudoma uvedli preiskavo. Domačini so povedali, da so videli dan popreje pohajkovati okoli vasi mladega neznanca, za katerega so ugotovili orožniki, da je bil znam tat. doma nekje od Kresnic. Orožniki, ki jim je znano rudi ime sumljivega pob a jača. so mu že za petami. — Zasledovana tatinska brata. Varnostni organi že nekaj mesecev zasledujejo dva nevarna vlomilca, brata Filipa in Leopolda KropeJa. ki kradeta v okolici Smarij vri Jelšah. Na vesti imata že nebroj vlomov in ta vin. osumi iena sta pa tudi vloma v Hranilnico in posojilnico v Šmarju in tatvine železne blagajne Kmetske hranilnice in posojilnice v Konjicah. Poskušaua sta Vlomiti tudi v davčno upravo v Šmarju, kjer sta bila pa prepodena. Oba Kropeja, ki se znata spretno izmikati aretaciji, nastopata tudi pod tujimi imeni Maks Zenafič in Alojz Lampret. — Linčanje bivšega kaznjenca, V Novi Pliščici srez Garešnica je razjarjena množica linčala bivšega kaznjenca Iv. Ivano-viča, ker je imel ljubavno razmerje z ženo Miške Selčine iz bližnje vasi. Razjarjeni kmetje so Ivanoviča zvezali in odvedli na občino. Med pojto so ga pa tako neusmiljeno pretepali, da je podlegel težkim ranam. — V smrt, ker ga .ie pekla vest, V Gornjem šeheru v vrbaski banovini si je končal včeraj življenje upokojeni uradnik ba-njaluške občine Ibrahim OsmanČevič. že več mesecev je bil živčno bolan in s svojci je ravnal zelo grdo. Oni dan je napadel s polenom svojega sorodnika, ko ga je hotel ta obiskati. Njegov sorodnik je bil bolan in napad je tako vplival nanj. da je dobil vnetje možganov in je čez dva dni v bolnici umrl. Osmančevič je bil prepričan, da je on zakrivil sorodnikovo smrt in zato se je obesil. Iz Ljubljane —li Nova hiša na Sv. Petra cesti. Nedavno so začeli na Sv. Petra cesti ob Adamičevi hiši (iki je bila sezidana pred Leti v novi stavbni črti) kopati temelje za trinadstropno hišo trgovke I. Goričar. Staro hišo. ki izstopa iz nove stavbne črte več metrov, so že delno podrli. Sv. Petra cesta je zelo vijuga, sta in ozka. Zaradi voznega prometa_ ie Čedalje slabši osebni promet, ker se pešci izogibajo ozkih hodnikov ter se boje. da bi prišli pod kolesa. Razširitev ceste je pa potrebna tudi iz zdravstvenih razlogov, ne le prometnih Mnoge hiše so vedno v senci. Starejše hiše pa tudi nikakor več ne ustrezajo sodobnim zdrav^venim zahtevam in danasTkiemii načinu življenja. Vendar ix> minilo še precej časa, preden bodo razširili cesto v vsej dolžini in sezidali ob nji nove hiše. —lj Ponovitev pravljične igre#>V kraljestvu palčkovc ne bo na binkoštni ponedeljek, kakor smo prvotno poročali, temveč r;a binkoštno nedeljo 5. t. m. ob 15. uri v ljubljanskem opernem gledališču po globoko znižanih cenah. Opozarjamo vse starše. bo_ tre in botrce na ponovitev tega velik p ca oderskega dela. pri katerem sodeluje 00 otrok z ljubljanskih ljudskih šol, učenke meščanske šole pri Sv. Jakobu, članice opernega baJeta in močan oddelek vojaškega orkestra. Pestra vsebina in življenje palskov in vil, krasne slike in barvitost scen ter preprostost in neprisiljeno igranje otrok so po. eetoosti imenovane pravljične igre. Vstopnice bodo na razpolago pri operni blagajni ie od četrtka naprej. —lj Oetniki. vsi, tudi oni, ki so biti včlanjeni že od leta 1933, se pozivajo, da javijo svoje spremenjene naslove odnosno da opravičijo svoje izostanke na raznih prireditvah. To pa najkasneje do 3. junija t. L zvečer (20.) v pisarni udruženja Masarvkova cesta 14/11. levo, kjer se bo vršil obvezen članski \ sestanek. Kdor bi se dotlej ne opravičil, bo brezpogojno črtan iz članstva. Torej v petek. 3. t. m. ob 20. uri vsi na sestanek. Čuvajmo Jugoslavijo! Uprava. > —li Opozarjamo na nocojšnje predavanje v okviru treznost nega tedna. Tema: Alkoholnu vprašanje in gospodarska struktura Slovenije t novimi pogledi na alkoholno gospodarstvo. Predava kmetijski svetnik vi. Kuret. Predavanje se vrši v akademskem domu. Miklošičeva cesta. Pričetek ob 20. uri. —lj Absolventom »Mahrove« trgovske Sole v Ljubljani. Ustanovni občni zbor kluba »Mahrovcev< b0 10. trn. ob 20. uri v restavracijskih prostorih g*. C. Majcena, Ljubljana, glavni kolodvor. Tovariši absolventi, trgovci, udeležite se tega. važnega sestanka. —lj V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v petek 3. trn. točno ob 18. uri v seminarski dvorani ju-ridicne fakultete nadaljeval predavanje g. prof. dr. Veber o temi »Pravo In norme«. Vabljeni vai. Id se zanimajo, —lj Sokol Ljubljana-Šiška priredi svoj javni večerni telovadni nastop v petek, dne 3. trn. ob 20. uri zvečer na svojem letnem telovadišču, v slučaju slabega vremena po v dvorani. Ker je bil prejšnji nastop zaradi slabega vremena odpovedan, je imelo društvo veliko stroškov, zato pozivamo vse prijatelje sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Za to bratje in sestre vsi v petek v Šiško na večerni telovadni nastop. Zdravo! —lj Milo »Zvonček« terpentin po 5 din dobite izključno le v zalogi milarne na Vodnikovem trgu, tigovina Štolfa. —lj Vid vaših od si obvarujete le s optično Čistimi DruSenlml stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Pr. P. ZajCU. tzpražanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana. —li Gospodinje iz Šiške. Drarelj. Ko?w *n okolice! Oglejte si na binkoštno soboto zvečer v dvorani g. Martinca zabavno veseloigro >Nol>ene žene več!« Naučile se boste od natakarja Maksa, kako se mora gospodinjiti ekonomično in praktično. Sentjakobčaui 30 že 15 krat uprizorili to igro v največje zadovoljstvo vseh posetnikov. Ker vlada za to prvo in edino gostovanje Šentjakobskega gledališča veliko zanimanje, si nabavite vstopnice že pri dnevni blagajni, ki bo poslovala na dan predstave od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. —lj Dela slavnih dunajskih skladateljev Straussov so visoke umetniške vrednosti in to predvsem vsled originalno^ in lepote njihovih melodij. Velik del njegovih valčkov in drugih skladb, je postal splošna last vsega sveta. r>ovsod se ta desla igrajo in vedno z največjim uspehom. Originalno interpretacijo teh deL, kakor morda še nikoli, bodemo slišali v petek zvečer na simfoničnem koncertu v veliki Unionski dvorani. Slavni nentški dirigent Johan Strauss, potomec dunajske Straussove rodbine, nam izvaja cel ovrsto del kralja valčkov, Johana St.raussa s simfoničnim orkestrom beograjske kr. garde. Na koncert, ki bo dogodek svoje vrste opozarjamo in vabimo. Prodaja vstopnic ie na blagajni kkia Uniona, —lj Orkester beograjske kr. garde je na gLasu kot izvrsten simfani-čni orkester. Slavni nemški dirigent Johan Strauss ga je dirigiral na koncertu v Beogradu, ga dirigira te dni v Zagrebu in v petek tudi v Ljubljani. Dirlcont sam je izredno pohvalil sim-foaiioni orkester, s katerim ie v najkrajšem času naštudiral vsa dela koncertnega programa in dosegel takoj presenetljive uspehe. Na tem koncertu bomo slikali vrsto Straussovih del v prvovrstni interpretaciji in izvedbi. Zato je koncert sdilno zanimiv. Prodaja vstopnic na blagajni kuna Union. —lj Ljubljanska podružnica SVD priredi dane* ob 16. uri »Praktično predvajanje piuciranja sadnih pritlikavcev in sicer na vrtu z. Josipa Cemažarja v Groharjevi ulici 23. Te praktične vaje bo vodil g. vdš. sad. nadzornik Josip štrekelj. Člani in gostje vabljeni. —1 j Obnovitev proče|j šentjakobske cerkve. Lani so obnavljali pročelja šentpeter-ske cerkve, letos pa bodo obnovili zunaniost šentjakobske cerkve, toda fasade ne bodo spreminjali kakor pri lenbpeterski cerkvi Zunanji omet je že precej slab, čeprav se ni dolgo, odkar je bila cerkev popravljena. —lj Ušla je svetlommira mala p*P'ga-Najditelj se naproša, da jo izreči proti nagradi pri Simmenthal, Aleksandrova oe^ta 10/IV. —lj Hud karambol na Miklošičevi ecnti. Včeraj okrog 18. je prišlo na križišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste do hudega karambola med avt omot i listom in motoci-klistom. Po de.-cii strani Miklošičeve ceste se je pripe.ljal odvetnik dr. Albin Smajd iz Radovljice: po Tavčarjevi ulici od Kolodvorske ulice pa re tudi pravidno privoz.il po desni stran! na motociklu policijski stražnik Alojz Komik Na križišču sta oba vozača trčila okupaj in sicer se je motoetfdiet zaletel v desni odbijač avtomobila, kar je imelo ra posledico, da je odlerel z motocikla na hodnik na vogalu obeh ulic. Kotnik je obležal z veliko rano na sencu nezavesten, donim je ostal avtomobil nepoškodovan. Nekdo iz občinstva je hitro teAefonično obvestil reSeJvaJce ki so nezavestnega ponesrečenca prepeljati i v bolnico. Tam so ugotovili, da ima Kotnrk poleg rane, pretresene tudi motorne m zlomljeno levo nogo. Policijska preiskava ie ugotovila, da ne zadene avto-m obi list a na nesreči nobena krivda. —Ij Za iilet na Plitvička jezera rn Orikve-nico in v Skofjo Loko. Žiri in Logatec sprejemamo prijave v vseh bi ljeta mah Putnika do sobote dne 4. t- m. dopoldne. —lj Starešinska organizacija >Preporoda« reportažni večer g. Fr. Lipaha drevi ob 20. v areni Narodnega doma. * Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 1. junija: Lopovščine. Red A Četrtek, 2. junija: Izpit za življenje. Red B Petek. 3. junija: zaprto Sobota. 4. junija: Ženitev. Red A OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 1. junija: Man on Lescaut. Red Sreda četrtek, 2. maja: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdč. 2upevčeva in gosp. Gostič Petek, 3. junija: zaprto Sobota. 4. junija: Gioconda, Premiera. Pre. mierski abonma. Gostovanje basista Sehlffrer-Navlgina v Ponchiellovi operi ^Gioconda«. Premiera te velike italijanske opere bo v soboto 4. t. m. za premierski abonma. Sodeč po skušnjah obeta postati ta vprizoritev ena izmed najzanimivejših v tekoči sezoni. Poleg naših odličnih članov, ki so zapotf eni v tej operi, bo sodeloval kot gost v partiji ink vizi tor ja Alvisa že našemu občinstvu iz njegovih koncertov znani basist Schiffrer-Navigin. Umetnik je gostoval in bil član na nekaterih nemških operah ter je koncertiral z velikim uspehom v Evropi in Ameriki. Ob priliki premiere 3>Gioconde« bo nastopil prvič v naši operi. Glavne partije bodo peli: Olj-dekopova — Giocondo, Kogejeva — Lauro, španova — Giocondino mater, Franci — Enza. Janko — Barnabo. Dirigent: ravnatelj Polič, režiser: prof. šest. Učinkovite balete je naštudiral koreograf ing. Golovin. Pocenitev živil Ljubljana, 1. junija. Ob začetku meseca prihajajo mnoge gospodinje na trg s precejšnjo mero optimizma, zato danes govorimo bolj upravičeno o pocenitvi živil. O pocenitvi živil kot splošnem pojavu kakor v letih krize, seveda ne moremo govoriti. Pocenjujejo se samo nekatere vrste zelenjave in sočivja kakor navadno v sezoni. Glavna živila se seveda niso pocenila, n. pr. meso. Toda vsega upoštevanja je vredna pocenitev morskih rib, ki jih zdaj prodajajo na našem trgu tudi druge dni, ne le ob petkih. Zadnje dni so se nekoliko pocenile nekatere vrste uvoženega sočivja in zelenjave, pa tudi črešnje, ki so jim začele konkurirati v ceni precej občutno že domače črešnje iz okolice Brežic. Lepe uvožene črešnje so zdaj po 12, 14 in 16 din kg, med tem ko so domače prodajali danes že od 8 din kg naprej. Najlepše vrtne jagode so po 16 din. Paradižniki so se pocenili na 20 din. Najlepše beluše prodajajo po 16 din kg. Uvoženo zelje je po 8 din kg. Novo korenje se je pocenilo na 10 din kg. Krompir se je pocenil na 4 din in se bo cena najbrž nekaj časa ustalila. Tudi uvoženi grah se več ne poceni. Ze nekaj tednov ga prodajajo po 5 do 7 din kg. Stročji fižol je tudi že nekaj tržnih dni po 16 din kg. Gospodinje so danes precej kupovale morske ribe, ki so bile res izredno poceni. Skuše so bile po 11 din kg, to se pravi tako poceni, kakor še ne doslej na našem trgu. Pomisliti je treba, da so jih prejšnje čase prodajali celo po 23 din kg in gospodinje so bile še vesele, če so jih lahko kupile. Skuše so zdaj tako poceni zaradi dobrega ribolova in ker je zdaj sezona za nje. Zda i so bile noči temne (mlaj) in ribolov je bil zelo dober. Blago je res sveže in lepo Prodajali so tudi lepe sardelice, in sicer po 8 din kg. Nekatere gospodinje so se danes zanimale tudi za piske. Piščanci so še vedno zelo dragi. Danes so jih prodajali po 25, 30 in celo 38 din komad. Jajca so se od prvega pomladnega meseca še celo nekoliko podražila. Zdaj prodajajo lepša 14 komadov za 10 din. Danes je bilo zopet naprodaj nekoliko već krompirja na debelo. Kupcev zdaj ni več toliko kakor prejšnje tedne, kar se že pozna pri ceni. Pričakovati smemo, da se stari krompir ne bo več znatno podražil. V splošnem ga prodajajo po 1.25 do 1.40 din kg. Po 1.50 din kg ga zdaj ne more več nihče prodati, med tem ko so nekateri prodajalci prejšnje tedne zahtevali celo po 1.75 din za lepši krompir. Izpraznjeno gnezdo nemorale Ljubljana. L Juoija V neki hiši na Starem trgu se >e pred meseci naselila mlada elegantna dama. ki je nekaj dni — vsaj zdelo s^ je tako — živela povsem dostojno življenje. Odhajala je z doma redno od določeni uri in prihajala domov kmalu, ko se je znočilo. So-©edne stranke so bile pozorne najvjo samo v toliko, kolikor se spodobi in ao menile le. da se oblači nekam kričeče in pa da porabi preveč rdečila za, ustnice. S soiid-nostjo mlade »dame« pa je bilo k maiu pri kraju. Ko se je udomačila, v hiši, ao jeli prihajati z njo »prva poeamozni kavalir ji, kmalu pa jih je privedla a seboj kar po več skupaj. Njeno stanovanje je postalo sčasoma pozorišee domačih veselic. Ljudje v hiši. ki dotlej niso bili vajeni take soseščine, so jeli zmajevati z glavami in se je izogibati. To pa je bilo živahni dami menda všeč, kajti naenkrat je jela sprejemati pose te tudi podnevi, zlasti v popoldanskih urah. Njene navade so pričele slednjič presedati sostanovalcem, ki so se spraviU nad njo s hudimi očitki, na katere pa. navidez ponižna dama ni molčala. Sledil je prepir za prepirom in v hiši je bilo naenkrat vpitja, da je bik> joj. Sledile so tudi ovadbe na policijski upravi, ki so govorile o divjih orgrijati. Neke noči je povabila dama v svoje stanovanje kar štiri gospode. Iz stanovanja se je razlegal žvenket eaž do ranega jutra. Ko so se kavaiirji zjutraj poslavljali, so odhajali liki senoe, stanovalci pa so jim zastavili pot in ugotovili, da sv> sami tujci, ki so bUi menda nalovi j en: okrog kolodvora. Tedaj so sledili na policiji še hujši protesti, tako da se je slednjič policija odločila napraviti red. Detektivi So jeli op rezova ti okrog hise ki zasledovati nalL?pano damico, ki je najraje posedala v kavarni na Masarvkovi cesti, kjer so jo poznali pod imenom Ivanka Izkazalo se je, da je njena služba res samo to. da zabava tuje kavalir je. pa ne s> mo zunaj, marveč v svojem stanovanju. Včeraj, ko se je baš vračala spet iz kavarne, seveda zopet ne sama, je pristopil k nji detektiv in jo diskretno povabil ra kratek razgovor. I\anka so je morala takoj posloviti od presenečenega spremljevalca, nakar sta jo z detektivom ubrali na policijo ,kjer je Ivanka ostala. Ločeno ženo Ivano F. bodo po zaslišanju izročili sodišču. Iz Zagorja — Materinska proslava v Sokolskem domu je pokazala, da razpolaga rneščanska šola, ki je proslavo pripravila, z odličnim materialom. Vse točke sporeda so bile podane z globokim občutjem, lepo je bilo mladinsko petje pod vodstvom učitelja g. Mihelčiča, recitacije ob spremljavi klavirja in gosli, kar sta oskrbela £- Mihelčič na klavirju in g. Tič, ki je s finim okusom postavil inscenacijo. Obisk je bil nad vse pričakovanje lep, nad 500 gledalcev, kolikor jih je naštel poročevalec »Slovenca«, ki pa mu je pri poročilu ušlo, da se jo proslava vršila v Sokolskem domu in ne kje drugje. Prireditev je bila na nepolitični podlagi in omenjene sramežljivosti ne razumemo. — Poroke. Te dni sta se v Ljubljani poročila g. Jože Kokole. trgovec in posestnik z Lok in gdč. Jerin Pepka iz ugledne na-nacionalne rodbine Jerinov iz Toplic. Prav tako sta stopila v zakonski stan avtopre-voznik g. Kovač Ivan iz Ljubljane in vdova ga. Grobljar Marija z Izlak. Obema paroma naše Čestitke! — Roparski napad. Oni dan je Osredknr Franc, doma iz Prhovca, napadel domov vračajočega se svojega soseda Cukijatija Franca in mu iz žepa potegnil denarnico, kjer je imel Cukijati manjšo vsoto denarja. To pa napadalcu še ni zadostovalo. Cez nekaj časa ga je dohitel in ga spet zagnal ob tla. Cukijati se je pobral in bežal. Pred hišo ga jo Osredkar dohitel in ga še enkrat premikastil ter mu vzel 300 dinarjev. Nasilneža so orožniki kmalu aretirali in odvedli v litijske zapore, kjer bo prejel zasluženo plačilo za svojo podivjanost. ™!in«ll!ll!l!!!!illM MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVEC išče primerne službe kjerkoli. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec«. 1485 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev Itd. za vsakogar nudi P R E S K E R, Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. M:iWli.i!!!iii!i«i!!li»li!:ilHn«ilHJIiii!ili!i;i,«t,:i!.il i!iiiinii;;Hnf!;iii.;i TRAJNO ONDULACIJO s 6 .mesečno garancijo v modernih frizurah. Cena 60 din. Vam napravi z najnovejšim aparatom »Salon Merlak« Sv. Petra 76 1552 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek « Din I Alefcs. OBLAT, veletrgovina vseh vrat čevljev ] [ se priporoča cenjenim odjemalcem, j; Sv. Petra cesta 18 PARKETNI ODPADKI in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parke tov, Metelkova 4, telefon št. 22-44. 1579 POZOR! ~^ Rabljene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Voanjakova 4. 1572 Ure in zlatnino nudi za birmo najceneje van Pakiž Ljubljana, Pred škofijo 15 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. In od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1448 VAŽNO ZA VSAKEGA, ki želi najugodneje kupiti mamifaktUTO Ha Obroke Vedno najnovejši vzorci. Ogromna izbira. Pojasnila dobite v naši poslovni pisarni „NARODNI MAGACIN" ftfcfaa tekstilne d. d. Novi naslov: SV. PETRA CESTA 7J/L PRODAJA VEČJIH KOLIČIN oken, pleskanih in zasteklenih, vrat z vsem okovjem in pleskanih, izložbenih oken, traverz, parketov, strešne in zidne opeke, raznih ped po zelo nizkih e e n a h. Ogleda se na stavbi palače BATA v Ljubljani. GRADBENO PODJETJE ING. JOSIP DfiDEK. LJubljana, žlbertova in. 7, L nocL, tet 2&-S3. MMMMMMiMMMMMMMMMMMMMMMM.....MIMMIM Alarm za nase gledališče „Ljubljanska opera v krizi** — „12. ara slovenskega gledališča" — „Naša gledališka kritika** Ljubljana. 1. junija | Moralno in materialno »tanje našega To so naslovi člankov, ki so jih prinesli Ljubljanski Zvon (3. in 4. št.) in akademsko glasilo »1554c (št. 7), napisali pa Marijan Lipovšek ter nepodpisan ca a šifro B in K. Vsi trije razpravljajo o naši gledališki, zlasti operni krizi in jo spravljajo v vzročno zvezo z našo gledališko kritiko. Človek sem z nekoliko večjo gledališko in kritično poročevalsko prakso. Zat0 hočem brez žela in strastnosti odgovoriti spoštovanim idealnim teoretikom po ge-a&u: Kdor dobro razločuje, dobro razsoja. Bralcem, ki ne poznajo navedenih člankov, moram citirati vsaj glavne trditve gg. člankarjev. Obenem dostavljam svoje pripombe. Rrof. Lipovšek piše: r.Ljubljanska opera v krizi ? Besede smo slišali že mnogokrat. Vselej se jim je pridružila bojazen, da bo moralo naše operno gledališče prenehati s svojim delovanjem. Niso teh besed zapisali gg. kritiki v dnevnem časopisju! Predobrohotni so in preveč jim je pri srcu to čudno dete slovenskega glasbenega udejstvovanja, ki je včasih tako lepo raslo, a hira sedaj že nekaj *et.« Začudilo me je tako pisanje. Od 1. 1892 imamo svojo opero in je niti v dobah nemškega in še drugačnega terorja nismo ukinili nikdar niti za eno sezono. Opera je prenehala v Zagrebu, v Gradcu, na Dunaju v ; VolksoperU in Beograd je sploh ni imel. Mi pa smo vztrajali! Zato si drznem misliti, da ni dobrohotnosti do ljubljanske slovenske apeme umetnosti nikoli preveč rn da je bila in mora ostati vsakemu kulturnemu, dramatsko glasbeno umetnost ljubečemu Slovencu slovenska opera v najvišji meri t pri srcu«. Saj je naša opera najbolj reprezentativna kulturna in umetniška institiacija. ponos Ljubljane in vsega naroda. Naša opera hira že dolgo. Toda bolnika ne ozdraviš, ako kričiš nanj, da je z eno nogo že v grobu. Bas bolniku je treba izkazovati po-sebno ljubezen, obzirnost, nego in zlasti vzpodbujanja. Treba je iskati vir bolezni in pregledati bolnikovo okolico, pa najti druge zdravnike, ako smo izgubili zaupanje do dotedanjih. Lipovšek pa brani in celo hvalisa zdravnike, ki mirno puščajo, da bolnik čim dalje huje hira in propada, hkratu pa očita dnevnikom, da s preveč dobrohotnimi in prisrčnimi kritikami pospešujejo bolezen. V isti sapi, ko L. izraža bojazen za obstoj naše opere in naglasa resnico, da je minila njena lepa rast in da že nekaj let le še hira. na se nelogično čudi hladnosti in mrtvilu ljubljanskega občinstva celo do — dobrih opernih predstav. To sicer ni utemeljeno fudenje, zakaj publika se Še mierom navduši in razgreje, kadarkoli dobi res dobro izvajano, lepo opremljeno in zanimivo nperno n-edstavo. Toda mar misli g. L., da bi kritiki našo baje hladno in mrtvo publiko ogreli in poživili za našo opero, ako bi pisali o nji nedobrohotno, brezobzirno strogo m sovražno malenkostno? Po mojem prepričanju je razbijanje »Uno lahko, a ustvarjanje in vzdiževanje zelo težko. Poleg prevelike dobrohotnosti kritikov pa je vzrok krize še v slabem gmotiem stanju, trdi g. L.: "V slabem gmotnem stanju, z nepresta-rrimi ozin in obziri, ki jih mora imeti vodstvo opere s člani, z večno borbo za zadostni inkaso in z nujnim popuščanjem v strogi izbri sol:stov je zašla naša opera v pravo notranjo, vsebinsko krizo, ki je ne ozdravi nekaj denarja, temveč nekaj let trdega napora za izboljšanje duha v za v ceh:: za vestnost nastopajočih, za večjo zavest umetniškega poslanstva in za večjo mera-no kvaliteto delavcev, ki služijo visokem ciljem.« Začetek te konstatacije drži. Ali zaključek je zgrešen in krivičen. Vprašati moramo, zakaj ie naše gledališče v slabem gmotnem stanju in kje je vzrok večne borbe za zadostni inkaso zlasti naše opere? Gledališče more t>metn:ško uspevati le ob dobrem vodstvu in z dobrim gospodarstvom. Gledališče ne more biti nikjer na svetu zgolj umetniški tempelj, temveč mora biti obenem čisto prozaična trgovina. Le trgovina z izvrstnim blagom, s skrajno marljivim, bistrim in za jasnim ciljem stremečim gospodarjem na čelu ter z enakimi, sposobnimi, s prijaznostjo po šefu vzr^dbujanirni, pravilno vodenimi, točno in primerno plaćevaa:mi s<>tmdniki ttspeva in rase. Ako je gospodar sam di-9?ip'inira~i, ?Qm navdušen za delo in red, bodo tudi ustnžfce^ci dsciplinirano delovali, podjetje In )-l: ^n se zanj z radostjo žrtvovali preko (k>'žr*csti. Med gospodarjem in sotrudn?kj vlada plodonosno moralno' in materialno r?zme:je- gledaJašca, zlasti opere pa je v poslednji dobi padalo. Dokler se primerno in v razmerju z Zagrebom in Beogradom zopet ne zviša državna subvencija in dokler se s povečanjem prebivalstva v Ljubljani izdatno ne zveča število stalnih abonentov in obiskovalcev predstav, dotlej ne more imeti nobena uprava tako trdne hrbtenice, da bi lahko opustila vse ozire in obzire ter si jemala v izberi solistov, glasoe-nikov, zboristov in baletnikov najstrožje merilo. Vedno bo-veljalo pravilo, da je za malo denarja dobiti tuda malo muzike. članstvo ljubljanskega Narodnega gledališča pa dela v vzdušju neprestane vodstvene zaskrbljenosti, čmernosti in zbeganosti in že sedmo leto ne prejema točno vsakega 1. in 15. dne v mesecu svojih plač, temveč ves mesec le večje ali manjše akontacije (celo samo 10 dan za enkrat!), živi v dolgovih, se rešuje s posojili in ni nikoli brez skrbi za prihodnji dan. V našem gledališču vlada torej povsem obratno razmerje kakor v vzgledno upravljani trgovini. Prof. Lipovšek očita članstvu, da ni dobrega duha da nastopajoči nimajo zadostne vestnosti, da imajo premajhno zavest svojega umetniškega poslanstva in da jih je v opernem osebju premalo z veliko moralno kvaliteto! Resnica je čisto nasprotna temu očitanju: člani našega gledališča in tudi posebej naše opere delajo vzlic svojim pičlim prejemkom, vzlic nemogo-mu načinu izplačevanja plač v obliki ves mesec trajajočih akontacij, vzlic neredu v repertoarju in skušnjah, vzlic nespretnim delovnim metodam z vnemo in vztrajnostjo dalje, producirajo ogromen repertoar, veliko število novosti, stoje vse dneve od konca septembra do srede junija na skušnjah na odru. po sobah in dvoranah, prepevajo, igrajo, plešejo in godejo, slikarijo in mizarijo brez oddiha. Ob nedeljah in praznikih ko ves svet počiva, mora gle- dališko osebje delati celo podvojeno. Kolikor jaz vem, dela za svojo plačo vsak član nase opere in drame pod odrom in na njem, po delavnicah in slikama h več kakor le svojo stokrat prekleto dolžnost. Le lastni disciplini in vnemi, ljubezni do poklica in skrbi osebja za obstoj gledališča, ki mu daje kruh, čeprav pičel in nereden, gre zahvala, da teče gledališki mstrorj Se vsaj dozdevno v redu dalje. Seveda so med velikim številom članov tudi prav redke izjeme lahkomiselnosti ali lenobe mogoče. Zanje je disciplinski red, in kriva je le uprava, č^ ga ne uporablja. Kaj drugega je, ako naj govorimo o kvaliteti dela in sposobnosti naših opernih članov. Menim pa. da >ad tnpossibile ne-tenetur« in da je »ein Schehn, der mehr gibt als er ha t«. Naši kritiki prav dobro razločajo med kvaliteto, sposobnostjo in zgolj ambicijo. Ne grajajo druge, temveč zapišejo n pr. »dal je vse, kar je pač mogel .. .« Inteligenten bralec že razume, kaj je kritik povedal, iz volje, ambicije se često razvije vsaj ugodna rutina, včasih pa tudi sposobnost. Izkušnja nas uči, da so se igralci in pevci, ki so bili dolgo le za spodtiko, razvila v umetnike. Čitajte biografije raznih živih in mrtvih odrskih prvakov, pa se uverite. da bi buzdovan ali lopar ubil celo največje talente in srčna dobrohotnost kritikov jih je rešila umetnosti. G. K. v >1554< pa naravnost zahteva, naj kritiki odstranjajo breztalentne ambi-ciozneže in naj jim reko: »Prijatelj, pusti, to ni zate!c — Mar so kritiki tisti, ki angažirajo in puščajo ljudi na oder Narodnega gledališča? Mar resno mislite, da dramski ali operni ravnatelj, režiserji in kapelniki. pa se zreli igralci in pevci ne spoznajo takoj v kandidatu puhle ambicije in nevzgojne nesposobnosti? Ne, za >venbacitelja* nima kritik niti dolžnosti niti pravice! Ta posei opravljajo po vsem svetu uprave in režiserski kolegiji. Tudi v Ljubljani. Aid pa hoče g. K. trditi, da so le pri nas uprava in režiserji tako slepi in gluhi, da brez kritikov ne razločujejo puhle repe od krasne, čeprav Še ne um edene breskve? No, pa se še jutri pomenimo dalje". Pr. G. Avtomobili po 12*000 din Astrologi o juniju Izmenjaje si slede slabi in dobri aspekti — Okrog 24* junija srečni dnevi Čitatelji naših mesečnih astroloških poročil so bili gotovo presenečeni 5?pričo napovedanih in v veliki meri uresničenih astroloških napovedi za pretekli mesec. Za mesec maj so astrologi napovedali zelo kritične dogodke mednarodnega značaja okrog 20. maja. Okrog tega dne so se v resnici pletli v Evropi usodni dogodki. Resni državniki so po začasni likvidaciji sitno napetega položaja ob meji med češkoslovaško in Nemčijo izjavili, ta tako kritičnih dni Evropa od 1. 1914. še ni preživela Tudi napovedi glede prometnih nesreč in poplav so se uresničile, čitali smo o velikih prometnih nesrečah in o poplavah, ki so pustošile zemljo tudi po naših krajih. Mesec junij se prične z dobrim aspektom med Merkurjem in Neptunom. Astrologi pravijo, da ta konstelacija ugodno vpliva na umstveno delo in ustvarjanje, je ugodna tudi za denarstvo in za socialno skrbstvo. Dobrih pet dni v začetku je pod razmeroma dobrimi kozmičnimi vplivi. Okrog 6. junija pa bo življenje potekalo pod vplivom kvadrature med Venero m Saturnom. Ta kvadratura močno ovira razmah na umetniškem področju, pod tem vplivom ljudje nimajo pravilnega odnosa do umetnosti in delo umetnika ne cenijo, tako da si v tem času umetniški ustvarjalci ne morejo obetati primerne gmotne kompenzacije za svoje delo. V tem času pa se kljub kvadraturi lahko porode nove ideje, ki utegnejo pripomoči k razvoju umetnosti. Dne 9. junija se stvori ta kar dva slaba aspekta med planeti. Sonce bo v kvadraturi z Neptunom, Merkur pa v kvadraturi z Jupitrom. Negativni kozmični vplivi izvirajoči iz teh dveh aspektov, kažejo na elementarne katastrofe in na prometne ne-s.ele. Na srečo kvadraturi nista dolgotrajna, že naslednjega dne bo Venera v ugodnem trigonu z Jupitrom, negativne kozmičke vplive Kvadratur izpodrine industrijo m trgovino pospešujoči kozmični tok. Konstelacije f teh dneh kažejo tudi na vzjjon v vojaških podjetjih. Približno enako M sledijo dobri in slabi kozmični vplivi v sredi meseca Dne 16. junija bo Merkur v zelo ugodnem sekstilu s Saturnom, ki je zlasti ugodea za trgovino in promet. Naslednji dan bo pa že Merkur v kvadraturi z Neptunom. Tak aspekt prinese zmedo v prometu, in v du- ševnem življenju. Čitati utegnemo o vznemirjajoči h dogodkih, ki morda riti resnični ne bodo, o velikih sleparijah v nenavadnih okoliščinah itd. Okrog 22. junija se pojavijo šibkejše, a vendarle pozitivne konstelacije. Zvezde bodo naklonjene trgovini, v kateri bn opaziti lahek vzgon. Dne 24. junija bo Sonce v trigonu z Jupitrom, kar je izredno dobra konstelacija. Aspekt je ugoden za vladajoče in za voditelje v industriji ter znanosti. Pod vplivi tega aspekta se utegnejo uresničiti načrti, s katerimi skušajo vlade dvigniti socialni položaj širokih plasti. Aspekt je dober za dobrodelnost, socialno skrbstvo, zdravstvo, stavbno podjetnost in tudi za politično dogajanje, ki bo v tem času zelo razgibano. Kritične dogodke bodo državniki v tem času z lahkoto likvidirali. Zboljšati se utegnejo napeti odnosi med nekaterimi državami. Uresničeni bodo velikopotezni načrti in pričakovati je novih za socialno življenje pomebnih zakonov. Sonce v trigonu z Jupitrom je vedno ugoden aspekt za svetovne finance, čitali bomo o vel'kih im važnih finančnih načrtih o važnih državnih dogodkih. Začetek junija je pod dobrimi \-plivi, smo rekli, a konec tega meseca žal ni srečen, tako da ne moremo reči. da b0 vse dobro, ker bo konec dober. v zadnjih dneh junija bo življenje pod vplivom močnih, a disharmrmičnih kozmičnih valovanj. Na vseh področjih bodo morali ustvarjalci .premagati velike težkoče. mrrigo bo govorjenja in polemičnega obračunavan/ja o najbolj perečih vprašanjih. Aspekti kažejo tudi na nevarnost po požaru. Dnevi bodo zelo neugodni za promet in za poročevalsko službo, šele zadnji dan v mesecu dne 30. junija je pričakovati s seksti-lom med Merkurjem in Uranom zboljšanja., ki se bo pokazalo bolj določno v prvih dneh julija KROTTLKA Ko je hotela Francoise Rosaveva igrati v filmu vlogo krotilke divjih zveri, se je morala najprej učiti. Krotilec jo je povabil nekega dne k česanju levje grive. Igralka je prvi hip oklevala. — Ne bojte se, lev je krotak, saj je vendar navajen na steklenico. Igralka je pa odgovorila smeje: Tudi mene je mati naučila na steklenico, a zdaj jem meso. Državni kancelar Hi tler je položil v četrteV v Fallerslobnu temeljni kamen za novo tovarno, v kateri bodo izdelovali ljudske avtomobile. Svečanosti je prisostvovalo 70.000 ljudi. Novi ljudski avto je dolg 4.20 m, visok 135, širok rudi toliko, tehta pa 650 kg. V njem je prostora za 4—5 ljudi in avto Lahko vozi s hitrostjo do 100 km na uro. Nemčija se je odločila za izdelovanje ljudskih avtomobilov zato. ker jih pojde zelo mnogo v promet ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, saj stane tak avto samo okrog 900 mark ali 12.000 din. Zato si bo lahko privoščil avto marsikdo, ki se zdaj željno zaman ozira za drugimi srečnejšimi in jim zavida, da se lahko vozijo z avtomobilom. Ljudski avtomobili se bodo dobivali tudi na obroke. Najnižji obrok bo znašal 5 mark tedensko. Nemci razmišljajo tudi o znižanju vzdrževalnih stroškov. 1 Ljudske avtomobile začno izdelovati že letos poleti in imenovali se bodo »Kraft durch Freude«. Hitler je v svojem govoru izjavil, da avtomobil odslej nc bo več dostopen samo peščici ljudi, k; jim je sreča miba. dvojnik umrl V bolnici v San Franciscu je umrl oni dan Tirolec Heinrich Exl, star 73 let. Pred 17 leti je prišel v Ameriko. Današnjemu svetu njegova smrt ničesar ne pove. In vendar je bil ta mož nekoč slaven in popularen. Živel je pet let pred svetovno vojno v Berlinu, kjer so odkrili v njem dvojnika cesarja Viljema II. Bil mu je res presenetljivo podoben, imel je celo pohabljeno levico, kakor nemški cesar, hodil je tako, drža njegovega telesa je bila do pičice podobna cesarjevi, skratka, bil je dvojnik v pravem pomenu besede. V začetku svetovne vojne se je resno govorilo, da ga je nemški dvor najel, da bi zastopal cesarja na preveč napornih svečanostih, ko je nalagala reprezentanca cesarju prevelike dolžnosti. Ta vest je bila v tretjem letu vojne oficiel-no o vržena, kajti cesar se ni samo rad kazal javnosti, temveč je tudi trdno veroval v svojo srečno zvezdo in se zanašal na svojo sugestivno moč. Pač je pa čudovita podobnost prinesla Exlu pokojnino, ki so mu jo izplačevali do konca vojne iz cesarske blagajne. Cesarjev dvojnik je bil pa tudi v civilu v Nemčiji zelo popularen, kar je znal spretno izkoriščati. Po zatonu cesarstva je zatemnela tudi njegova slava in zato se je izselil v Ameriko. Hotel je nastopati tudi v Hollywoo-du, toda tam maska Viljema II. ni prinesla dolarjev. Umrl je zapuščen in zopabljen. Vojaška moč Evrope Zadnje čase svetovni listi mnogo pišejo o vojaški moči posameznih držav in o tem, kaj se nam obeta, če bi izbruhnila svetovna vojna. Pariški list »L'Epocjue« objavlja članek vojaškega strokovnjaka, ki se peča z vprašanjem, kakšna bi bila vojaška moč evropskih držav v primeru vojne. Pred priključenjem Avstrije je imela Nemčija 50 divizij. V primeru vojne bi imel vsak izmed 16 vrst vojaške razdefi-tve še 3 rezervne divizije, ali skupaj 48 divizij. Skupaj z Avstrijo bi Nemčija v primeru vojne lahko postavila na bojno polje 75 divizij. Samo po sebi se razume, da bi številno vojaštvo moralo stražiti nemške meje. Države Male Antante bi v primeru vojne imele 6 do 8 milijonov dobro izvežbanih in oboroženih mož. Sama Češkoslovaška, ki jo strokovnjak zelo hvali zaradi njene sijajne armade, bi imela 1.5 milijona izvrstno oboroženih mož z mnogimi motoriziranimi enotami in dobrim vojnim materialom. Poljska bi pa lahko mobilizirala 2.5 milijona mož. Najmočnejša vojaška sila v Evropi je Francija, ki bi lahko mobilizirala najmanj 80 divizij. Ce bi bila navezana sama na sebe, bi lahko pomnožila svojo armado še za 60 divizij. O angleški armadi ni mogoče dobiti natančnih podatkov, pač pa lahko rečemo, da njena vojaška sila od dne do dne naglo raste. Kako se pripravlja. Anglija rta bodočo vojno, lahko presodimo že po tem, da je njen letošnji proračun samo za suho-zerono vojsko dosegel 90 milijonov funtov šterlingov (okrog 34 milijard din). Italija lahko mobilizira 6 do 9 milijonov mož. Že po teh številkah lahko sklepamo, da bi bila bodoča svetovna vojna naj-strašnej-sa in da bi najbrž pomenila celo propast — ne le civilizacije — temveč vsesa človeštva. Tenorist Fleta umrl V La Coruna je včeraj umrl znameniti španski tenorist Michele Fleta. ki je bil znan po vsem svetu. Njegova kariera »e je pričela v dunajski ljudski operi, kjer je v >TosoU s svojim prekrasnim tenorjem vzbudil splošno pozornost in dosegel velik uspeh Z Dunaja je odšel na milansko Sca-lo, odtod pa v opero Metropolitan v New York, kjer si je pridobil slavo enega najboljših tenoristov sveta. Pred leti je vzbudil pcoMmost. ker si je dal svoj glas zavarovati za 100.000 dolarjev letno. Zaunje, čase jc StV«u v ispa^j. i i ..^.naki listi poročajo, da je bdi popotooena. na strano, generala Franca ter Je v korist nacionalistov priredil številne dobrodelne koncerte. Star je bil šele 40. ket. Izreki — Najbolj žalostno je biti vržena proč, ne da bi kdaj gorela. — je modrovala vžigalica. — Nekaj mi morajo ljudje priznati, — je dejal rak, ko so ga primerjali z nekaterimi ljudmi. — priznati mi namreč morajo to, da vsaj gledam naprej, če že ležem nazaj. — Težko je biti Človek, — je vzdihnila papiga Lora. — Srajca je bližja od suknjiča, — je menila bolha — Ne bojim se drevesa, pa naj bo še tako moćno. — je zalajal pes na drugega psa — bojim se pa palice, pa naj bo še tako tanka. Jablana brez jabolk zakliče svoji sosedi, polni sadov: — Eno prednost imam pred teboj, da me namreč nihče ne obmetava s kamenjem. — Čistemu je vse čisto. — je zarunkaVo prase, ko se je valjalo po blatu. — Od mene bi se morali ljudje učiti velikodušnosti. — je dejalo drevo videč, kako se mu bliža drvar s sekiro. — Tale človek me bo posekal, jaz mu pa vzlic temu se dajem senco. Lep dar: Zgodbe brez groze 57 malok m 9 mm ROMa > — Tega mi torej nočete povedati. Dobro! Bom že zvedei. ko pride čas za to. A vam, vam, — je zakričal — svetujem iskreno omožite se čimprej s tem Burnom in poberite se z otoka, ker izvestnih tipov značaja tu ne morem trpeti. Preselite se kam v Anglijo, kjer vam bo ta pajac kupil grad z golfskim igriščem in kjer vam bodo popoldne dajali limonado S sodo. Na otoke nikoli ne hodite, kajti tu je mesto samo pravim ljudem. Zdaj nisem uradnik, zdaj sem Jackov prijatelj. Tole vam rečem: Tu na Tongatabu je mnogo bogatih in inteligentnih ljudi, toda med vsemi cenim najvišje potepuha Sketcha Glas mu je postal hripav. Omahnil je v naslanjač in se prijel za glavo. Pamele ni več pogledal. Z mirnim in ledenim glasom je dejal: — Zdaj pa pojdite gospodična Kernova. Vašo ovadbo jemljem na znanje. Pamela je vstala in se opotekla. Mehanično si je popravila lase in si smeje zapela ovratnik. Prišla je že do vrat in tam se je ustavila. Počasi se je obrnila. Inspektor Braun se ni oziral za njo. Zamišljeno je bobna! s svinčnikom po mizi. Kar se je naglo obrnila in odšla v temo. — Morda, morda bi pa vendar ne smel biti tako strog z njo, — je šepetal inspektor sam pri sebi. Potem se je pa zasmejal, — toda kaj, saj zasluži to, vrtoglava milijonarjeva hčerka, — takega moža! Vstal je in stopil k oknu. Zunaj je bilo pusto in tiho. Južne zvezde je bila zakrila lahna megla in ozračje je migljalo od vročine. — Nevihta bo, je za mrmral, — huda nevihta se bliža. Kaj je prav za prav s tem Skethem? je ?z-premenil smer svojih misli, — Tako malo srečen je, kakor___In vidiš fant, ti se tudi nisi oženil, a zdaj se že staraš... xm. Pamela je šla skozi noč. Ni poznala smeri svoje poti in ni razmišljala o nji- Bilo ji je vseeno, kam gre in kam pride. Njena duša je bila vsa zbegana. Prav za prav, biti bi morala srečna. Sketch, potepuh brez imena, je bil pošten in značaj en mož. Bil je mož, na katerega bi lahko bila vsaka žena ponosna. Malo je bilo mož. ki bi bili nastopali in ravnali tako, kakor on. Njen oče je bil zločinec. Vedela je to. Vedela je tudi, da je Sketch mož, ki morda za sport zasleduje tega zločinca. In vendar, danes njenega očeta ni ustrelil, niti ni povedal inšpektorju Braunu, da je v to afero zapleten. Pamela ni mogla plakati. Tudi za jok je potrebna sila Vse ji je bilo deveta briga — le zdaj pa zdaj je zadrhtela, ko ji je šinila v glavo misel: — Ovaduhinja. Da, šla je ovajat moža, ki bi bil dal zanjo življenje in ki ga je ljubila. To je vedela zdaj že jasno. Ljubila ga je — toda ne — to je bila slaba beseda za čustvo, ki se je bilo oglasilo v nji. Jutri zjutraj bo Sketch govoril z inšpektorjem. Inspektor jo zaničuje. Povedal ji je to naravnost v obraz. Ni nobenega upanja, da bi zamolčal prigodo današnjega večera. Pa tudi, če bi bil to storil, bi nikoli ne mogla pogledati Sketchu v oči. To — to je pomenilo konec vsega Zdaj se je počutila tako slabo in onemoglo, da se ji je porodila v glavi misel, da bi naslednjega dne odpotovala iz Tongataba za vedno. Njen delež po materi je bil dovolj velik, da bi ji zadostoval za nekaj let skromnega življenja. Potem bi se pa oprijela kje dela. Ustavila se je in pogledala topo predse. Stala je pred hišo svojega očeta. Njegovo okno v desnem vogalu je bilo razsvetljeno. Videl je v duhu, kako sedi za svojo mizo in se drži za glavo. Gotovo premišljuje, kako bi se od-križal Sketcha. Grozno je priznati si, da je lasten oče lopov. Skomignila je z rameni. Oče je nikoli v življenju ni pobožal. Spomnila se je, da jo je poljubil na usta, ko jo je pošiljal v Anglijo. Takrat si je delala dolgo grenke očitke, da je pri tem poljubu zadrhtela. Zdaj ji je bilo jasno tudi to, zakaj jo je oče neprestano pošilja v tujino. Gotovo se je bal, da njegove zločinske kupčije ne bodo ostale hčeri prikrite, če se bo neprestano sukala okrog njega. Zdrznila se je in planila v temo. Proč od te hiše, ki ji je padala na dušo liki nekaznovan zločin! Okno, ki je svetilo za njo v molčečo noč — je bilo kakor da se iztegujejo za njo nevidne tipalke. Zolte tipalke hobotnice .. . Da, to je bila hobotnica, toda ne pepel asta, ki jo najdemo v vseh morjih; žolta hobotnica, ki so jo ujeli dornačini blizu obale. Bežala je pred to prikaznijo, padla je in čutila, da si je do krvi opraskala dlani in kolena. Ozrla se je Okno je žarelo v črno temo. Vstala je in bežala naprej. Zaletevala se je v drevesa, ki jih v temi ni mogla videti. Potem se je pa ustavila, da bi si obrisala potno čelo. Kako divna noč je bila danes! Pred njo je ležalo morje. Na njegovi gladini so pa poskakovali sinji plamenčki, ugašali so in znova zažarevali. Na desni strani je bil morski svetilnik, ki je metal široke pramene svetlobe na gladino. Rdeči — rdeči — rdeči. Pozor! Ne vozite v pristanišče! Rdeče — rdeče — rdeče. Urejuje Josip Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof — Vai V Ljubljani