l^zsm i >Q EEn^u^pnj Esn^l^i‘«yym .ETiH:t,'m:«lAMJ Eiff*.'»L-w*Mil E^a.lf.UfUMil X 7n *******, Vključite zdomski kapital! ^oienjcj v !*«*£!» eifenrathom dom r€ Dediščina, ki kar kliče k spravi Več kot šest stoletij bivanja Kočevarjev ni moč ne zatajiti ne izbrisati — V nedeljo na Trati postavljen začetek kulturnega dialoga in sodelovanja_ KOČEVJE — Še pred nekaj leti bi bilo to povsem nemogoče. Kakih sto Kočevarjev iz avstrijske Koroške ter z vseh delov sveta in prav toliko njihovih sonarodnjakov in prijateljev iz Slovenije seje zbralo na Trati pri Kočevju, da bi počastilo spomin na tukaj pokopane prednike ter postavilo temeljni kamen novega prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. •L MESTO — Dolenjsko je fn';den obiskal Roland Reifen-Jiem , kc,°nar Združenih narodov, v \0,, so 8a sprejeli v Trebnjem, se ivniki em mestu pogovarjal s pred-^*n. l(,J’ovorneške in belokranjskih 3 Kosija3 raz8°vorov pa je bila drob-PVnčm ^o. Na novomeškem de-lv°domaSre^anju. Je Darinka Smrke Itega a Poudarila nerazvitost dolenj-‘ostset bnega gospodarstva. Visoki * in N "3jpreJ “čudil, kako da Treb-tenuie „ mesto vztrajata, da se ju “jenruiifraz.v*t' območji. Razmišljata ra kreP'lz ugotovitvijo, daje vo-IPineV0J p?membnejša od trenutne lija kJavni. in očitno po njegovem _ Pfedkn Ht3u° vo|j° Ko Je govoril o oseben .obnega gospodarstva, kije Triton. 'udi za odpiranje delovnih gal, naj bi v državi potre-j-.-j.ova “ razvoj zbrali s pomočjo šKPjkiko ^ ?sk|b zdomcev. Po njegovem Ttiesii ,.nančni vir precej dobro na- tv stiku z 3aJ P^bno k’ker je 'bi| vtj. f našimi državljani na tujem li Sreds, ™ mnogi od njih radi vla- 'DiovinjVa V dr°bno gospodarstvo v .';*viji J??' narodi sodelujejo v Jugos-l'>gos,vJazvoJnih projektih v drobit \ le*ciia ??rarstvu, pri čemer je ta orga-tanjSenf *??lna v razvitejši Sloveniji v relih drj„° .gu K01 v slabše razvitih ije* ’Vne 0ro„Ve.’ Je dejal predstavnik sve-je mpHIZ?C1Je- Na Pogovoru, ki se uPena-rv , rug'mi udeležila Mara ^usnpo80 n'k kot članica odbora ‘no, JProjekta I AO zn Suho kra-e z nekat°SIIlc^' ^eifenratha seznanili W5?nmi P°datki iz dolenjskega !°v°meškJa’umcd drugim z gradnjo Jeni rv.i- °brtne cone ter s sodelova-^PodajJ6^3 ^V Revoz z drobnim Bilo je v nedeljo, 29. oktobra, ob treh popoldne in mrzel veter, ki je sem ter tja nosil tudi kakšno deževno kapljo, je bril čez vzpetino na Trati, marsikatero oko pa je orosila tudi pesem Noneta Rog, ki je v kočevarščini zapel tisto o luni nad vasjo, ki jo je kot v slutnji skorajšnjega slovesa zložil kmet Peter Witine iz Kočevske Reke pred vojno. Pesem so poslušali tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar pa kočevski župan Alojz Eržen ter visoki predstavniki kočevarskih društev in združenj. • Na tiskovni konferenci pred slovesnostjo na Trati je bil govor o tem, da bi vsakoletno srečanje Kočevarjev z vsega sveta, ki so ga do sedaj prirejali na avstrijskem Koroškem, prenesli na Kočevsko. To bi bilo primemo že prihodnje leto, saj bo prav takrat jubilejno, 25. srečanje, vendar je okoli tega toliko organizacijskih in nastanitvenih problemov, da dokončna odločitev o tem še ni sprejeta. Že prej so spregovorili v slovenskem in nemškem jeziku in besede so govorile o stoletnem skupnem življenju in sodelovanju, ki je bilo nenadoma prekinjeno, in o tem, da je pošteno, človeško in civilizacij- ZAUSTAVITEV IN PONOVNO DELOVANJE JE KRŠKO KRŠKO — V torek, 24. oktobra, je okoli 17. ure prišlo do samodejne zaustavitve JE Krško. Do okvare je prišlo na visokonapetostnem delu glavnega transformatoija. Pretekli konec tedna pa so elektrarno spet sinhronizirali v elektro sistem. Predtem so strokovnjaki iz »Rade Končarja« zamenjali prevodni izolator na transformatorju, strokovnjaki elektroinštituta »Milan Vidmar« pa so z meritvami ugotovili, daje vse v redu. BERITE DANES! na 2. strani: • Cerkev se mora obnašati kot mati na 3. strani: • Kunčja bolezen X že v Sevnici na 4. strani: • Škocjan je imel res kaj slaviti na 5. strani: • Mesto bi potrebovalo »Plečnika« na 6. strani: • Rudnik nima dokončnega odgovora na g. strani: • Alarm pred odločanjem v Krškem sko negovati in ohranjati kulturno izročilo prednikov in pokrajine, v kateri so živeli, nove demorkatične pridobitve pa omogočajo tudi sedanjim rodovom, da zaživijo v novem razumevanju in sodelovanju. To pred leti tukaj ne bi bilo mogoče. Ne zaradi političnih pomislekov, pa tudi zato ne, ker je bilo tukaj takrat še vse razdejano. Pokopališče je bilo razkopano in zaraščeno, dotrajani pa so bili tudi objekti na njem, mrliška vežica, dve kapelici in cerkev. Sedaj je prostor očiščen in lepo ozelenel, obnovljeni so objekti, ves kraj pa proglašen za kulturnozgodovinski spomenik. Ostanki tu pokopanih so bili pre-nešeni v skupni grob, imena znanih pokojnikov pa so vklesana na vzidani plošči. Na isti kapeli kot nagrobni plošči sta tudi plošči, ena v slovenščini, ena v nemščini, ki govorita o več kot šest stoletij trajajoče kočevarske zgodovine v teh krajih. Teje v nedeljo blagoslovil nadškof, kije imel pozneje v cerkvi Corpus Christi tudi mašo in pridigo v obeh jezikih. »Gradbeni odbor je pod vodstvom Rajka Jenka svojo nalogo temeljito opravil. Še več. Odbor ni samo zbiral sredstva za obnovo, urejal objekte in okolico, temveč je opravil mnogo širše poslanstvo. Zbližal je ljudi doma, ne glede na njihovo prepričanje, navezal stike in prijateljstva z zamejci in nekdanjimi prebivalci Kočevske, ki se bo v prihodnje samo še širilo in utijevalo«, je med drugim poudaril v svojem govoru predsednik skupščine občine Kočevje Alojz Eržen. Pred njim so navzoče pozdravili še predsednik gradbenega odbora Rajko Jenko, predstavnik Kočevarjev iz Koroške dr. Viktor Michitsch in dekan Božidar Metelko, vmes pa je nekaj pesmi zapel mešani pevski zbor Kočevarjev iz Koroške. T. JAKŠE Se bo vroče! Širitev skladišča za jedrske odpadke buri SKUPNA SLOVESNOST — Pred obnovljeno cerkvijo in kapelo na Tratah v Kočevju je bilo ob otvoritvi spominskih plošč zelo slovesno. Številni obiskovalci, domačini in kočevarski Nemci iz tujine, so prisluhnili izbranim besedam številnih predstavnikov posvetne in cerkvene oblasti. Na sliki: predstavnik kočevarskih Nemcev Viktor Michitsch pozdravlja navzoče. (Foto: M. Markelj) KRŠKO — Očitno je, da v vodstvu krške občine pričakujejo vročo razpravo na seji občinske skupščine 7. novembra, ko bodo delegati sprejemali osnutek dolgoročnega plana občine. Te spremembe naj bi namreč omogočile, da bi JE Krško povečala zmogljivosti dosedanjega skladišča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov, ker pač doslej še ni bilo zgrajeno trajno odlagališče. Čeprav so vodilni možje krške občine na torkovi tiskovni konferenci zanikali, daje bila le-ta sklicana samo zaradi zelenih, je bilo vendarle očitno, daje bila povod zanjo prav peticija zelenih. Na tiskovni konferenci so občinski in politični predstavniki skupaj s predstavniki JE Krško skušali pojasniti, da se bodo še naprej zavzemali za varno obratovanje JE Krško. Od JE Krško pa pričakujejo, da bo še naprej sodelovala v gospodarskem in siceršnjem razvoju občine in regije. Zavedajo se, da je JE Krško v težkem položaju, ker doslej še ni bilo zgrajeno trajno odlagališče srednje in nizko radiaktivnih odpadkov, hkrati pa se zavedajo tudi pomena te elektrarne za naše gospodarstvo in energetsko bilanco. Zato bodo elektrarni omogočili začasno povečanje skladiščnih zmogljivosti za te odpadke, hkrati pa terjali od širše družbene skupnosti, da trajno odlagališče zgradi. Kot je dejal predstavnik JE Krško mag. Krešimir Fink, zdaj potekajo intenzivna pripravljalna dela za gradnjo odlagališča. Bržkone v javnosti ne bi bilo tako burnih odzivov (ki pa so razumljivi in bi bdi lahko politiki samo v pomoč, ko bo terjala trajno rešitev), ko v obrazložitvi sprememb dolgoročnega plana ne bi pisalo, da bi to bilo lahko tudi trajno odlagališče. Sicer pa bo treba počakati na sejo skupščine,kjer bodo morali tako delegati kot občinski možje priti z odkrito resnico na dan. Več o tem pišemo še na 8. strani. J. SIMČIČ Počasi izgineva strah do strank Novomeška okrogla miza o naših aktualnih političnih spremembah — Dušan Semolič: časopisi so premalo — Razkriva nas lastna politična kultura NOVO MESTO — Medobčinsko študijsko središče Zveze komunistov Novo mesto je prejšnji petek pripravilo okroglo mizo o spremembah političnega sistema. Pogovora, ki so ga uvrstili med prireditve ob novomeškem občinskem prazniku, sta se udeležila sekretar RK SZDL Slovenije Dušan Semolič in sekretar slovenskega ustavnega sodišča Bogdan Osolnik, poleg teh pa še predstavniki dolenjskih občin ter njihovi gostje iz pobratenih občin. Semolič je med drugim dejal, da je za medsebojno poznavanje premalo samo branje različnih časopisov in da seje potrebno spoznavati še drugače, zato je nadrobno govoril o spreminjanju političnega sistema in vloge Socialistične zveze v tem procesu. Pri tem je ponovil vrsto znanih slovenskih usmeritev in stališč vse od ljudskih zahtev po bogatem socializmu do neizogibnosti ukinjanja partijske prevlade. Ugotovil je, da zginevajo strahovi do strank, s tem v zvezi je Bogdan Osolnik menil, da nam je bil potreben dolg čas za priznanje političnega pluralizma. Na vprašanje Mirsada Bajraktareviča iz Ilijaša je Semolič odgovoril, da Slovenija res še ne pozna točnega odgovora o ustreznem načinu financiranja najrazličnejših nastajajočih zvez. Ravno tega se je dotaknil Zoran Dokič iz Obrenovca z oceno, da za poli- tični pluralizem nismo naredili veliko, če se npr. SZDL financira iz proračuna, druge organizacije pa kakorkoli že. Semoličevemu odzivnemu nastopu je sledila enako sprejeta Osolnikova razlaga slovenskih ustavnih dopolnil. Osolnik je pri predstavitvi amandmajev obžaloval, daje meščanski parlamentarizem pri nas še vedno prekleta beseda. Udeleženci okrogle mize so v razpravi k obema uvodnima temama na širo- Ni bistveno, kdo je pobral sadove zmag Novo mesto: J. Školč in G. Golobič začela jesenski niz svobod-nih kateder NOVO MESTO — V četrtek je bila v Novem' mestu svobodna katedra na temo Slovenija in Jugoslavija pred kongresom ZSMS. Občinstvu sta se predstavila in z njim polemizirala predsednik RK ZSMS Jože Školč in član predsedstva Gregor Golobič. Školč je med drugim dejal, da so se običajno zadeve, ki jih je zastavila mladinska organizacija, obnesle in potrdile v zelo kratkem času, vprašanje pa ostaja, ali so sadove pobrali mladinci ali kdo drug. Navsezadnje to niti ni najvažnejše. Pomembno je, da so stvari, postavljene v zadnjih sedmih, osmih letih, polagoma postale zmagovalne. Glavnovmoč mladinske organizacije vidi Školč v tem, da sije upala delovati tudi takrat, ko se je na neki način vse zdelo brezizhodno. Mladinci so se trudili toliko časa, da so njihove zahteve postale realen koncept in da se je konec koncev tudj res kaj spremenilo. Školč ni mogel ali hotel odgovoriti na vprašanje, kolikšna je danes dejanska politična moč ZŠMS (za to tudi ni primerno objektivnega metra), vendar je poudaril, daje bila odzivnost na akcije, ki sojih peljali, zelo velika. Čeprav po drugi strani drži, da se Slovenci zelo hitro navdušujemo, navdušenje pa tudi hitro uplahni, še posebej, če je treba za stvar tudi kaj žrtvovati. Več o svobodni katedri v naslednji Prilogi našega časnika. M. B. BANČNO POSLOVANJE KRŠKO — V LB Temeljni posavski banki ugotavljajo, da so v prvem polletju poslovali v skladu z gospodarsko in kreditno — denarno politiko. Osnovni cilj banke — ohranitev realne vrednosti skladov banke in pozitivni finančni rezultat — je bil dosežen. Vendar pa je realna vrednost bilance znova padla za 13 odst., kar posavsko banko uvršča na 19. mesto v sistemu LB. Vzrok za to pripisujejo realnemu padcu sredstev uporabnikov družbenih sredstev in sredstev občanov, tudi zaradi ustanavljanja hranilnih služb. Zato pa seje precej izboljšala struktura sredstev banke. ko spregovorili o aktualnih spremembah v jugoslovanski družbi, o katerih je Mujo Demirovič iz Bihača dejal, da smo odprli rudnik, kjer bomo kopali najmanj 20 let. Razpravljalci, in med njimi posebej Janko Mihanovič iz Velike Gorice, so podprli utrjevanje političnega pluralizma. Bolj raznoliki so bili pogledi o slovenskih ustavnih dopolnilih, katera se da razumeti kot opozorilo vsem nam za začetek razmišljanja, kakor je menil Bajraktarevič. Govorili so tudi o jugoslovanski politični kulturi in v tej zvezi je Uroš Dular navedel informacije o napadih na JLA na Dolenjskem. Sporočila so se izkazala za izmišljotine, a etiketa na nas ostaja, je menil. M. LUZAR OBNAVLJANJE BAZE NOVO MESTO — Na objektih Baze 20 so začeli 17. oktobra letos vzdrževalna dela, ki jih po pooblastilu novomeškega Gozdnega gospodarstva vodi Dolenjski muzej, izvajalec pa je Obrtna zadruga Hrast Novo mesto. Za strokovni nadzor so imenovali skupino v okviru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Vzdrževalna dela so se začela na baraki številka 1 in na drugih bližjih objektih. V prvi fazi del bodo popravili in preložili temelje, tla in strehe. SS?,°S.TI ZA NOVE IZVOZNE POSLE — Od 21. do 28. oktobra seje v HwClji *u*emberške Iskre Keko v Sloveniji mudila na obisku delegacija HluL,8* Orožja Vitjebsk, v katerem je firma Monolit, s katero uspešno Vrl. Skra Keko' Vodstvo okrožja, ki ima blizu milijon in pol prebivalcev, P,Po 'a V Prihodnje imeti 90 odstotkov investicij za oskrbo prebivalstva, to 'lya s uij1 u8°dne možnosti za nove gospodarske stike slovenskega gospodar-1° tip p- ?vo- Med obiskom so stekli že dokaj konkretni pogovori z Emono *sPr( i,i ,nirjeni’ možnosti pa so tudi za druga podjetja. Belorusk i delegacijo Jv lovi?.,Udi v°dstvo novomeške občine (na sliki), v razgovoru, v katerem so n tudi pri nas, pa tudi cene morda ne bodo divjale več tako vrtoglavo, saj je res smešno, da je že večina blaga tam, kjer so plače precejkrat višje kot pri nas, cenejšega. Sem ® popolno sprostitev uvoza.« KATICA JALOVEC, vodja pisarne v veterinarski postaji Brestanica: »100 dolarjev prostega uvoza pomeni bore malo, je pa to bolje kot nič. Po drugi strani je 100 dolarjev dosti, če gredo ljudje nabavljat samo špecerijo, toje tudi veliko glede na naše zaslužke. Meni ta ukrep ne pomeni dosti. Pogosto grem v tujino za dalj časa in mi tedaj ne ostane niti 100 dolaijev, če pa bi že kaj uvažala, bi gotovo kaj večjega za več kot 100 dolaijev. Vse skupaj nam daje občutek, da lenismo v tesno zaprti kletki, ni pa to dejansko odpiranje vrat v Evropo.« ROBERT MATJAŠIČ, ekonomski tehnik v metliškem Novoteksu: »Pred kratki sem prišel iz vojske in še nimam potnega sta, a bom šel najbrž kmalu pogledat cez mejo. Pri nas so šle cene preko vseh mejI > vsaj pri osnovnih življenjskih potrebščin bi jih morali bolj brzdati. Sedaj, ko kup“ odhajajo čez mejo, se bodo morali naši govci obnašati bolj konkurenčno. Sicer. P" vse kaže, da imajo ljudje še denar, a se J' zdi neumno kupovati pri nas po tako vi kih cenah.« I odi stvi ke ZITli hol ute 40 jač zel po: SV( da vi sle ski in \ MARIJA OVNIČEK, blagajničarka v semiški Ljubljanski banki: »V tujino grem po potrebi, ne glede na carinske olajšave. Res pa je, da ima človek sedaj nekoliko boljši občutek pred carinikom. Sicer pa ne hodim čez mejo zato, da bi zapravljala vsevprek, ampak da čimbolj racionalno porabim denar za stvari, ki so pri nas dražje ali pa jih ni mogoče kupiti. Ker so pri nas cene podivjale, razumem, da ljudje odhajajo kupovat v tujino. Gotovo pa se bodo še bolj odpirala tudi vrata preprodajalcem.« TONE RAUH, elektrikar pri Elektro Kočevje: »Jaz ne hodim kupovat v tuj1 ’ kljub temu pa menim, da je v redu, ke J dovoljen uvoz blaga do 100 dolaijev Dre carine. Marsikdo nujno potrebuje to in O’ pa tega ne dobi v domačih trgovinah, nim, da je ta poteza koristna tudi za na*, ne nakupujemo zunaj, saj bodo naši trg prisiljeni zaradi konkurence prodajat! kovostnejšo in hkrati cenejšo robo.« SNEŽANA FILIPOVIČ, administratorka obrnega združenja Ribnica: »Prav je, da so dovolili uvažati brez carine za večji znesek. Zdaj je bilo nerodno, če si kaj nujno potreboval, pa tega nisi mogel uvoziti ali pa je bila previsoka carina. Zunaj je večja izbira, boljša kakovost, marsikaj je tudi cenejše. Jaz ne kupujem v tujini, saj nimam denarja. Pričakujem, da bo zdaj doma zaradi konkurence marsikaj cenejše«. gg _. MILAN JANEŽIČ, kmet z Vrha pri i žišču: »Menim, da je ta sprostitev uvoza 100 dolarjev dobra poteza Markoviče I vlade. Po moje bi lahko in bi moraliuv fgt’ vfjf HbBg bolj sprostiti, da bi z večjo konkurenco P silili domače proizvajalce morda tudi k H aJBF^^S presenetljivemu dejanju za naše ra_^n1,, ,f * NP kot so pocenitve raznih proizvodov. I * so nekateri proizvajalci zaščiteni kot k * : ski medvedi, se nam slabo piše.« TRUDA MEDVED, defektolog z Mirne: »Sproščanje ali omejevanje uvoza mi ne bo ne koristilno ne škodovalo, ker v tujini ne kupujem. Menim, da obmejni trgovci prodajajo samo slabo blago, mi ga pa kupujemo. Slišala sem za ukrep, da občan lahko uvozi brez carine blago v vrednosti 100 dolarjev. Najbrž bi bil smoter sproščanja uvoza dosežen šele s tem, da bi bil dovoljen višji znesek. Če želimo, da bi občani kupovali doma, bi morali ustvariti na domačem trgu ustrezne pogoje.« RUDI ARNŠEK, direktor Brebusa ‘ Jr**BBk Brežicah: »Prevozniki smo zadovoljni* ■P vinti ukrepi. Sprostitev uvoza nain je P ^ ^ . sla več dela, več izletov v tujino. Ljudi® ,fl čas najraje potujejo v ČSSR, na „°']in0sti. Madžarsko. Na mejah imajo manj s ^ manj je čakanja zlasti na jugoslovans ^ rini. Zdaj hitreje opravijo uradne ,or nja sti in ker ni toliko zastojev so P°t0 prijetnejša^ DOLENJSKI UST kmetijstvo Kunčja bolezen X že v Sevnici Čudna so pota te nevarne bolezni, zoper katero nimamo cepiva — Nujno je dosledno spoštovanje strogih navodil in ukrepov veterinarske službe SEVNICA — Pred nekaj dnevi je bila v sevniški občini odkrita nova kužna bolezen kuncev in zajcev, ki ima strokovni naziv hemoragična virusna bolezen ali bolezen X. Kaže, da je prišla v Slovenijo prek Italije, saj se je najprej pojavila na Primorskem. Kako je lahko TMmrr -p- ZAHTEVAJO ZMANJŠANJE davkov od pijač LJUBLJANA — Republiška ,, ~9ra sindikata delavcev v gostin-in turizmu Slovenije ter Hrvaš-7 2ah,tevata °d zvezne vlade, naj (. nanjša davčne dajatve od alko- J1" brezalkoholnih pijač. To 4n meijujeta s tem, da seje za 30 do . odstotkov zmanjšala prodaja pi-7-1 v gostinstvu in turizmu, kar je p-, P?a'abšalo že tako nezavidljivi svr, .lC 8°spodarske panoge. V (jjJl- ^ntevi sindikati poudarjajo, vi n1' !^?®°če napredovati na osno-slen'KoseLnih dohodkov zapo-skrn v.8°stinstvu in turizmu ter na in , ^»'.akumulativnosti gostinskih dshčnih delovnih organizacij. NA VRSTI PREBIRANJE JABOLK — Medtem ko so obiralci že opravili svoje delo in obrali vsa jabolka v tozdu Sadjarstvo krškega Agrokombinata, so zdaj začele z delom prebiral-ke. Manj kakovostna jabolka bodo razvrstili v 2. klaso in za industrijsko predelavo. V Agrokombinatu so zadovoljni z letošnjo letino, bojijo pa se, kako bo s cenami, ki ne pokrivajo stroškov. Samo gajbica stane 65.000 din. (Foto: J. S.) Jf vtDNIK V KUPČIJI Krka<\!a,’ne 'n odkupne cene v KZ Ta^V0 mest0: druo; • n. v novomeški kmetijski za- pri cena^T1! do Posebnih sprememb g0vej ,n' 1 aho cene za mlado pitano klasa °Se naPreJ ostajajo enake. Ekstra '55 40n j!50 '64.300 din, 1. klasa /V ^111, 2. nn 1 df\ SOH Hin in jejo :P° 137.500 din. Vole plaču- ■ j/o. 1 NOVOMEŠKE tržnici kov!^ d°bro obiskani ponedelj- t0 ‘ so prodajali radič in sola-120 din kilogram, fižol po l0oral0 in hren po 150.000 din. Ki-ISi Ofto Jrb<)lk Je veljal 13.000 do Kos • - ‘n mandarin 50.000 din. SOfinoU^0 Pr°dajali prav tako po do £rvlln,kila Jajee je stalo 7.000 'onč»r d|n Medtem ko je veljal £din * smetane 50.000 do 60.000 8°000 dPo°foTonnll|,grav sk^e • P0 imeli , 1 OU. 000 din. Naprodaj so sijale laVeliko cvet-la- ,kebane s° cvetio . , miiijopa din, nageljnov i šonkr,Sta 40-°00 din, cena različnih \ 8(^ooqS® iJn 8‘bala med 400 000 in klasi po 97.692 din, 3. klasi po 83.517 din in izven klase po 79.960 din. Vendar pa je ta teden precej poskočila cena telet. Teleta pasme šerolet in si-mental za pitanje plačujejo po 180.000 in 160.000 din za kilo žive teže (moške in ženske). Teleta sivo ijave pasme plačujejo po 170.000 in 150.000 din, za klanje pa po 130.000 din. V hladilnici na Cikavi zdaj nimajo več ozimnice. Prodajne in odkupne cene v M-Agrokombinat Krško: Tudi v krškem M-Agrokombinatu so ta teden ostale enake cene mladega pitanega goveda. Ekstra klaso plačujejo po 150.000 din, 1. klaso po 140.000 din,'2. klaso po 130.000 din in izven kise po 120.000 din. Staro govedo plačujejo po 120.000 din za kilo. Prašiči so še vedno po 100.000 din, teleta pa po 130.000 din. V hladilnici v Žadovinku imajo še vedno na voljo celotno ozimnično izbiro. Kot posebno ugodnost pa ponujajo globoko zmrznjene postrvi po ceni 250.000 din za kilo. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 175 do 3 mesece starih in 27 starešjih prašičev. Prodali so 83 mlajših po 110.000 do 12.000 din kilogram žive teže in 12 starejših po 115.000 do 120.000 din kilogram žive teže. Kmetijski nasveti ravi čas sajenja drevje se lahko sadi v vsem skoraj pol leta dolgem obdobju, ko je vseen0 ^a’Fe*? P°z>mi, če temperatura ni pod 0 C, toda jesenska saditev je kolj^o naJU°y5a- Njene prednosti so v tem, da se sadika do pomladi že ne-nostsu^‘e 'n zanesljivo prime, poleg tega pa ji običajno ne preti nevar-ihembn z ar se lahko Pr'Pet‘ spomladi. Torej zdaj prihaja čas tega najpo-2a_ ejšega sadjarskega opravila, ki odloča o pridelku. d°bro d6 X z Zbirom primernih tal. Sadno drevje zahteva primerno rahla in ražnju r^ažna Ua, saj zastajajoča voda velja za njegovega največjega sov- ( ja, s L. btorajo imeti tudi primerno zalogo hranil, zlasti fosforja in kali-1 velja 7aeri? °U saditvi gnojimo na zalogo. Najboljša so rahlo kisla tla, to jese v®cino sadnih plemen, ki jih gojimo pri nas. hirav ^ 1 ° sad'tev priporočamo tudi zaradi lega, ker je takrat največja iz-'hiaio J1?1*’ drevesnicah, pa naj gre za sorte ali jakost podlag. Za jablane ki pj., drevesnice na voljo šibko rastoče podlage (M 27, M 9. M 26), bMme r •jej0 °P°ro- srednje bujne (MM 106, 111, M 2, M 6 in druge) in »tetre m h nec’ ^ *’ M 11, M 16). Prve je treba saditi v razdalji tri do štiri 1,8 ,j ,ed vrstami in meter do meter osemdeset v vrsti, druge 4 do 4,5 krat Sadil m-ln ^UJne »a 4 do 5 krat 3 do 6 m. n,°raj( ?ejanu‘je dobro izkopati že mesec dni pred sajenjem, vsekakor pa Sv°bod C"11 dovolj Pr°stoi ne, da se bo nastajajoči koreninski sistem lahko — no razvil. Premer jame mora znašati vsaj meter, globina pa 40 do 60 ^arov^^NJE PTIČEV — Kanadskih borovnic nikakor ne moremo ži braleol' P°zrt‘5nimi pticami, ki pozobljejo pridelek namesto nas. to-'1 »btianio • 'n Pros'/a nasvet. S pticami so res velike težave, vendar jih ne “Ptico r' am?ak 'e odvračamo. V ta namen postavimo strašila, na primer s'6dal°^ar'C0'< 'z pločevine in lesa, ki jih obesimo na grme ali nad nje. klopotra 'J? drugi lesketajoči se predmeti so tudi zelo uporabni, prav tako »je s D|1! j11 magnetofonski trak, na katerem so posnetki kriki ptic ali poka-">0 n»H u°' *''aJbolj učinkovita pa je ribiška ali plastična mreža, ki jo obesi---Ul^rovnRevo gnnovje,____________________________________________ Pa n^ognojilo (en kilogram na drevo) spada na obod, hlevski gnoj Se ne j rtl> torej gy liihko potrosimo že po saditvi in pokrijemo z zemljo, da sejo m » ^oskrbeti je treba za zaščito pred voluharjem (najbolje se obne-htrežafeZe^. 'n Pr(;d divjadjo, ki jo najbolj zanesljivo zadrži dovolj visoka ’ 23 s"° pa je tudi zavijanje v koruznico, slamo ipd. Inž. M. L. J 4 4 0 4 4 0 4 4 4 '4 0 0 0 0 0 4 0 4 0 4 4 4 0 4 4 4 4 4 0 0 4 0 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 preskočila to razdaljo, zaenkrat še proučujemo, dejstvo pa je, daje v sevniški občini ugotovljena že v 27 gospodarstvih. Gre za zelo kužno virusno bolezen, ki se prenaša na vse možne načine. Človeka in opreme se skorajda ne da tako očistiti, da ne bi bil možen vnos v drugo rejo. Bolezen poteka zelo naglo, saj zdrave živali zbolijo povprečno po 5 do 7 dneh, 24 do 36 ur kasneje pa že poginejo. Obolevnost in smrtnost sicer nista Zadruga ja, a ne takoj V krškem Agrokombinatu o novi organiziranosti KRŠKO — V preteklih dneh so v krškem M-Agrokombinatu temeljito rešetali svojo prihodnjo organiziranost. Seveda tečejo razprave o tem skupaj s kmeti. Teh razprav je bilo doslej že pet, skupna ugotovitev pa je, da imajo kmetje in Agrokombinat skupni cilj: dohodek. Medtem ko je načelna opredelitev jasna in znana ter sprejemljiva tako za kmete kot za Agrokombinat, nihče ne ve, kako bodo ta cilj uresničevali v praksi. V Agrokombinatu sp sedaj, denimo, že sprejeli kot povsem sprejemljivo možnost, da bodo imeli enovito podjetje z mešano lastnino. Prepričani so, da bodo v takem podjetju lahko vsi uveljavili svoje interese. Zal pa nihče ne ve, kako bo to šlo v našem sistemu, kjer sta drug ob drugem možna legalni in ilegalni trg. Seveda je o novi organiziranosti razpravljala tudi krška podružnica Slovenske kmečke zveze. Zanimivo pri tem je, da so tudi kmetje uvideli, da ni mogoče z glavo skozi zid, če naj ostane glava cela. Cilj je še vedno samostojna kmečka zadruga, ampak ne takoj in zdaj, marveč šele tedaj, ko bo bolj jasna zakonodaja. J. S. V Kanadi ni milosti za slabega rejca Kako tam nadzirajo in plačujejo mleko Ob nujnem približevanju Evropi in najbolj razvitemu svetu lahko tudi naši kmetovalci pričakujejo, da se bodo še znatno zaostrila higienska merila pri odkupu mleka, spremeniti pa bo treba tudi pravilnik o nagrajevanju njegove kakovosti. Kako je s tem v Kanadi, je bilo moč slišati na zanimivem predavanju naše kanadske rojakinje Marije Peterman v Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga na kratko povzemamo iz Kmečkega glasa. Kanadsko mleko, ki ga odkupujejo tamkajšnje mlekarne, mora vsebovati manj kot 100.000 bakterij ter manj kot 800.000 telesnih celic v enem mililitru. To so nekajkrat strožje zahteve, kot jih predvideva naš pravilnik. Poleg tega mora biti kanadsko mleko ohlajeno na manj kot 4,5 0 C, sicer ga lahko šofetji, ki so hkrati tudi kontro-lotji, gladko odklonijo. Šofetji odvzemajo tudi vzorce mleka, in to precej pogosteje kot pri nas, tako da je možen stalen in zanesljiv nadzor. V mlekarni je ponovna kontrola, sodobna organizacija centralnega laboratorija pa omogoča, da na primer v provinci Ontario, ki je velika za tri Jugoslavije, v roku enega dneva dobijo rezultate katerekoli analize. In še plačevanje. Kanadski kmetje, ki, mimogrede povedano, redijo vsaj po 40 krav, dobijo za najboljše mleko po 55 centov za liter, za mleko iz zadnjega kakovostnega razreda pa 36 centov. Če pa mlekarna dokaže rejcu, da vsebuje njegovo mleko več kot 100.000 bakterij, cena zdrkne le na 2 do 5 centov, in to za ves odkupni mesec. Komentar ni potreben. vedno stoodstotni, vendar so preživele živali vir infekcije in jih je zato treba uničiti. Med kliničnimi znaki so najbolj zanesljivi: krvav izcedek iz smrčka, hitro dihanje, utrujenost živali in odklanjanje hrane. Najbolje je, če vsak nenaden pogin več živali sporočite živino-zdravniku, ki bo iz raztelesbe lahko sklepal o bolezni. Ker obstaja velika nevarnost, da bo bolezen zdesetkala kunce, jo je treba resno obravnavati. Zato je bila po hitrem postopku uvrščena v zakon o zdravstvenem varstvu živali, tako da zanjo veljajo vsi strogi predpisi in vse omejitve. Za ogroženo je bila proglašena vsa Slovenija, na tej osnovi so po hitrem postopku sprejeli občinske odloke, ki prepovedujejo vsak promet s kunci ali uplenjenimi zajci oz. z opremo ali kletkami zanje. Ob dejstvu, da še nikjer nimajo cepiva, je najbolje, da si vsak rejec za svoje male živali uredi »trdnjavo«, v katero ne bo imel nihče drug vstopa. Veterinarska služba je dolžna takoj ukrepati, tudi če gre za najmanjši sum. Če se bolezen pojavi, je dolžna narediti vse, kar je v njeni moči. Med drugim vsaj pol leta ni mogoča reja na mestu, kjer je bila ugotovljena okužba. Zal ne bo šlo niti brez uničevanja oz. sežiganja opreme, gnoja ali drugih predmetov, ki šobili v stiku z obolelimi živalmi. Bolezen lahko prenašajo tudi žuželke, ptiči in druge živali. Ker smo zoper bolezen brez pravega orožja v obliki zaščitnega cepiva, moramo vsi spoštovati navodila in disciplinirano slediti ukrepom veterinarske službe. Mag. FRANC COLARIČ direktor Dolenjsko-posavskega veterinarske zavoda Novo mesto • Če ni tisti, ki je iznašel vino, v raju, potem je nekje zelo blizu. (Italijanski pregovor) • •Zjutraj je vino svinec, opoldne srebro, zvečer zlato. (Italijanski pregovor) • Ko vino vstopa, besede izstopajo. (Portugalski pregovor) • Vino tudi nemega spremeni v slavčka. (Argentinski pregovor) • Dobro vino škoduje denarnici, slabo pa želodcu. (Portugalski pregovor) • Slaba vina so vsa enaka. (Portugalski pregovor) • Hudič tja, kamor ne more sam, pošlje vino. (Zidovski pregovor) EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja: jit Doberšek Čiščenje belega mošta z bentonitom Poleg čiščenja belega mošta z aktivnim ogljem (eponitom), kije bilo opisano prejšnji teden, enologinja dr. Slavica Šikovec v knjigi Sodobno kletarjenje priporoča še čiščenje belega mošta z bentonitom Bentonit, imenovan tudi klarol, je gline, ki je po sestavi hidralasti aluminijev silikat (Al7O2.4SiO2.xH2O). Ime bentonit izvira iz ameriškega mesta Fort-Benton, kjer imajo velike zaloge te gline. Poleg Kalifornije v Ameriki imajo to rudnino še Francija, Italija, Nemčija, Sovjetska zveza ter pri nas Črna gora. »Kletarstvo« Bohuslava Skalic-kega med obema vojnama na kmetijskih šolah učna knjiga, omenja kot čistilo kaolin ali špansko prst, ki učinkuje s svojo težo in vino (pa tudi mošt) čisti kot fino blato vodo v luži po dežju. To je mehanično delovanje čistila. Španska prst je posebna zemlja, ki se nahaja v južni Španiji in z njo tamkaj čistijo sladka domača vina. Med špansko zemljo (kaoli-nom) in bentonitom ali klarolom ni velike razlike in spadata med rudnine vulkanskega izvora. En gram te rudnine zelo nakipi (vzhaja kot testo) in doseže 5 m2 površine. Po pojavi bentonita španske zemlje praktično ne uporabljamo več za čiščenje vina in je tudi ni v prometu. Starejša literatura je priporočala to rudnino kot čistilo le za čiščenje vina po prvem pretoku. V novejšem času pa strokovnjaki vse bolj priporočajo, da betonit dodamo že moštu. Zaradi svojega negativnega električnega naboja veže nase pozitivno labilne beljakovine, to so tiste, ki povzročajo motnost. Strokovnjaki navajajo naslednje prednosti bentonita: — v beljakovinastih letih (to so suhi letniki) lahko že v moštu dosežemo beljakovinasto stabilnost bodočega vina; — z bentonitom zmanjšamo količino nezaželenega encima polifenola-ksidoze, zato tak mošt potrebuje manj žvepla; bentonit indirektno zmanjšuje poznejši prelom vina, ki nastane zaradi težkih kovin, kot sta železo in baker, v vinu, ker so te kovine vezane na beljakovine, ki jih bentonit izloči:; — z bentonitom dosežemo čist ton v okusu in cvetici vina, kljub gnilemu grozdju. Postopek čiščenja Za čiščenje mošta je potrebna večja količina bentonita kot pri čiščenju vina s tem sredstvom, odvisno od stopnje grozdne gnilobe: na 100 litrov mošta ga vzamemo od 150 do 200 gramov. Določeno količino bentonita raztopimo, to je najprej namakamo v 10-kratni količini vode, in ga v vodi pustimo preko noči (10 do 20 ur), da vzkipi. Nato raztopino še razredčimo z vodo, da dobimo enakomerno raztopljeno čistilo, nakar vlijemo v sod in dobro pomešamo. Mešanje čez 1 ali 2 dni še ponovimo. Bentonit in nanj vezane delce odstranimo po vrenju mošta, ob prvem pretoku. Bodoče vino bo po predhodnem čiščenju mošta z bentonitom manj osiromašeno z aromatičnimi (buketnimi) snovmi, kot če moramo pozneje čistiti vino s tem sredstvom. T. D. '\V\\\\\\ VVVVVVVVVN V "N. WWWWW\ VNVVVVVVVVVVVVVVNAAA/'. Kaj pravi dokument o kmetijstvu Iz osnutka programskega dokumenta ZKS »Za evropsko kakovost življenja« LJUBLJANA — V osnutku novega programskega dokumenta ZKS, ki ima naslov »Za evropsko kakovost življenja«, je precej prostora namenjenega tudi kmetijstvu. Povzemamo ta del dokumenta. • Kmetu zaslužek, ljudem zdravo in dostopno hrano —Zavzemamo se za ekonomsko učinkovito in konkurenčno kmetijsko proizvodnjo, ki daje zdravo in vsakemu državljanu dostopno kakovostno hrano, kmetu in kmetijskim delavcem pa dostojen zaslužek in enakopraven ekonomski ter politični položaj v družbi. Zato zagovarjamo takšne spremembe ekonomskega sistema in ekonomske politike, ki kmetijstvu zagotavlja uravnovešen razvoj podeželskih in hribovskih območij, upoštevaje ekološke kriterije in ustvarjanje kulturne krajine. • Trg da, vendar tudi učinkovit sistem družbenih intervencij — Zavzemamo se za tržni način kmetijskega gospodarjenja, za prosto konkurenčno oblikovanje cen kmetijskih proizvodov, prost prenos lastninske pravice in profitno motiviranost. Zavedamo se, da kmetijske proizvodnje ni mogoče prepustiti le zakonu trga. Zato se bomo zavzeli za oblikovanje razvidnega, enostavnega in učinkovitega sistema družbenih intervencij v smeri pomoči, zaščite in usmerjanja razvoja kmetijske dejavnosti. • Proti zemljiškemu maksimumu Smo za vzpostavitev enakopravnih pogojev poslovanja v kmetijstvu ne glede na lastninsko obliko. Smo za odpravo zem- USPEL KMETIJSKI SEJEM — Prvi kmetijski sejem, ki gaje minulo nedeljo pripravil Agroservis iz Žabje vasi pri Novem mestu, je privabil nekaj sto obiskovalcev, med katerimi je bilo še največ opazovalcev, seveda pa ni manjkalo tudi prodajalcev traktorjev in druge rabljene kmetijske mehanizacije. Precej kupcev je skorajda izpraznilo komisijsko trgovino Agroservisa, pošla so tudi jatvolka za ozimnico. Vse to kaže, da je tak sejem na Dolenjskem potreben. Morda bi veljalo razmisliti in sejem ponoviti vsako nedeljo in ne le zadnjo v mesecu. (Foto: J. Pavlin). ljiškega maksimuma. Zavzemali se bomo, da bo vsa zemlja, ki jo je v Sloveniji možno obdelati, obdelana in da jo dobi v obdelavo tisti, ki jo je sposoben in pripravljen obdelati. • Podpiramo zadružništvo — Podpirali bomo nastajanje zadružnih podjetij in preoblikovanje izvornega premoženja zadrug v nedeljivo in zakonsko varovano zadružno lastnino. • Za drugačno posestno strukturo — Ker je učinkovitost kmetijske proizvodnje odvisna tudi od posestne strukture, se zavzemamo, da se z ukrepi ekonomske politike, zlasti davčne, omogoči oblikovati z vidika posameznih kultur in dejavnosti optimalna velikost kmetijskih podjetij, strnjevanje kmečkih posestev in razvoj družinskih kmetij. • Za varovanje plodnih zemljišč — Zavzemamo se za poostreno varovanje plodnih zemljišč pred izrabo v druge namene, za zaostritev normativov pri uporabi kemičnih sredstev, za spoštovanje okolja in naravnih reprodukcijskih ciklusov. Terjamo ekološko sanacijo velikih živinorejskih kompleksov, nasprotujemo gradnji novih in gosti razmestitvi manjših in srednjih na ožjem območju. Zavzemamo se za boljše vzdrževanje melioriranih površin in ohranjanje nedotaknjenih močvirskih in drugih prvobitnih biotopov na posameznih območjih Slovenije. • Proti monopolom v gozdnem gospodarstvu — Gozdarstvo ima poleg gospodarskega tudi vse pomembnejši ekološki pomen. Zato se zavzemamo za smortno in celovito ravnanje in gospodarjenje z gozdom kot dobrino posebnega družbenega pomena ter zagotovitev družbenega HLEV KAZI OKOLJE KOSTEL — Pogled s Čolnarskega klanca na Kostel je gotovo eden najlepših razgledov v Sloveniji. V zadnjem času pa ga kazi novi veliki hlev za ovce, ki je še v gradnji. Strokovnjaki za obnovo gradu in grajskega območja složno ugotavljajo, da ta hlev ne sodi v to okolje, ker ga močno kazi. Predlagajo, naj bi okoli novega hleva nasadili drevje, da bi ga kar najbolj skrili. Pravijo tudi, da je bila prav za ta primer možna precej boljša rešitev. V neposredni bližini sta namreč že bila dva večja hleva, ki bi lahko ostala za potrebe kmetijstva, vendar so ju lovci dobili v uporabo za svoje namene. (državnega) nadzora nad temi dejavnostmi. Zavzemamo se za odpravo monopola nad prometom lesa in za ohranitev družbenega nadzorstva nad biološko reprodukcijo gozdov. Metliškega mladega vina letos ne bo Vzrok je slaba letina METLIKA - Kupci, ki so se že navadili, daje metliška vinska klet od 1. novembra naprej prodajala mlado vino, so tudi letos spraševali po njem. Zanimanje za tovrsto vino je bilo v preteklih dveh letih, ko je bilo naprodaj, precejšnje, saj so ga prodali po 500 hektolitrov. Vendar letos, žal, mladega vina ne bo. Mlado vino je namreč iz portugalke in šentlovrenke. predelano po posebnem postopku, ki zahteva, da je grozdje popolnoma zdravo in dobro zrelo. Zaradi slabe letine, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer skozi vse leto, pa v Beli krajini letos niso nabrali dovolj ustreznega grozdja. V Vinski kleti obljubljajo, da bo ob prvi normalni letini mlado vino zopet naprodaj. Sicer pa v Vinski kleti zopet računajo tudi na pozno trgatev, saj so na trtah pustili še nekaj ton grozdja. Če bo vreme ugodno in bo v grozdnih ja- • ZBIRAJO VZORCE MLADEGA VINA — Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine prireja od 10. do 12. novembra tradicionalno martinovanje. Strokovna degustacija vina, ki ga bo moč kupiti na prireditvi, pa bo v ponedeljek, 6. novembra, v penzionu Smuk. Zato podružnica vabi vse belokranjske vinogradnike, da pri-neso ta dan od 6. do 9. ure zjutraj vzorce mladega vina v penzion Smuk. godah dovolj sladkorja, bo prišlo letos iz metliške kleti tudi ledeno vino. Vendar je vsakršna napoved o ledenem vinu še preuranjena. M. B.-J. . novembra 1989 DOLENJSKI UST I II IZ NKŠIH OBČIN r?m VABLJENI NA JAVNO TRIBUNO! NOVO MESTO — V torek, 7. novembra, bo ob 18. uri v hotelu Metropol javna tribuna o ekologiji, na kateri bosta sodelovala tudi Tomaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in dr. Peter Novak, profesor na Strojni fakulteti v Ljubljani, ter odgovarjala na zastavljena vprašanja. Na ta dan bo v okviru ekoloških razgovorov tudi ogled odlagališča v Leskovcu, strokovni pogovor v domu JLA ter posebna kontaktna oddaja v Studiu D. Vabljeni! PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NA KONGRESU O EKOLOGIJI METLIKA — Iz melliške občine se bodo 13. kongresa ZSMS, ki bo od 3. do 5. novembra v Portorožu, udeležili štirje delegati. V komisiji za politični sistem bo deloval Matjaž Rus iz Beti, v komisiji za ekologijo in ekonomski sistem se bo oglasil Nenad Jelenči iz pod- zemeljske osnovne šole, člana komisije za razvoj organizacije pa bosta Anton Vraničar iz Novolesa in Silvo Štubljar, sekretar občinske konference ZSMS Metlika. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. novembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Potrošniki center Mercator v Ločni • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do II. ure odprta Samopostrežba na Glavnem trgu. Ker je sobota, 4. novembra, delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure. IZ NtkŠIH OBČIN BORCI I. BRIGADE VDV V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE — V nedeljo, 29. oktobra, ob deseti uri se je v dvorani osnovne šole »Baza 20« v Dolenjskih Toplicah zbralo približno sto preživelih borcev I. brigade VDV ter s tem proslavilo 45-letnico ustanovitve te brigade. Lep kulturni program so borcem pripravili učenci osnovne šole, o današnji politični in gospodarski situaciji ter o ohranjanju borčevske tradicije v tej luči pa je zbranim spregovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Srečanje, katerega so se udeležili tudi najvišji predstavniki republiške ZB in ZRVS, je potekalo v prijetnem in tovariškem vzdušju. Borci I. brigade VDV se srečujejo vsakih pet let. V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali OO sindikata Doma starejših občanov Novo mesto 800.000 din namesto cvetja na grob očeta sodelavke Jerneje Ljubi, OO sindikata Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 1.400.000 din namesto cvetja na grob mame sodelavca Franca Merzela, Neda Šterbenc z Ragovske 8 v Novem mestu 500.000 din, IMV TOZD TA Revoz — Razvojni biro (Marijini sodelavci) Novo mesto 1.320.000 din namesto cvetja na grob Rozalije Košak iz Šentruperta. Vsem darovalcem se občinski odbor RK Novo mesto iskreno zahvaljuje. Skupna vest? Odbor za prenovo mesta ne namerava biti kapa za slabo delo NOVO MESTO — V sredo, 25. oktobra, seje na četrti seji zbral odbor za prenovo starega mestnega jedra Novega mesta, da bi pregledal dosedanje delo in sprejel program nalog za 1990 ter se seznanil z deli na območju Novega trga, novega mestnega mosta, avtobusne postaje, na Partizanski cesti. Seja je bila dokaj mučna. Skozi vse razprave so se člani vračali k vprašanju, kakšna sploh sta vloga in pomen odbora, ki še zapisnikov s svojih sej in s sej programskega sveta odbora nima, ker je strokovni delavec, kije zadolžen za koordinacijo dela odbora, v Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje preveč obremenjen z drugimi nalogami. Nekako so vendar prišli do tega, da bi odbor moral biti stalno in povsod zraven, ko se kaj dela oz. načrtuje v starem mestnem jedru (odbor misli, daje treba jedro gledati širše), da bi moral biti skupna inšpekcija in skupna vest, ne pa le kapa za morebitno slabo opravljeno strokovno delo. V bistvu ima odbor dolžnost prisiliti vse, ki imajo možnost, da kakorkoli »šarijo« po starem mestnem jedru, da naredijo to najbolje, po vesti. Žal pa to, kaj je najbolje, ni samo po sebi jasno, saj ni temeljnih načel, ki bi dala nedvoumen odgovor. Urbanizem se vodi na mnogih mestih, tudi finance so daleč stran od moralne urbanistične vesti. Kako malo je investitorjem dostikrat mar urbanistična podoba, je primer tudi novi novomeški most, kjer se glavni projektant bojuje, da ne bi zdaj z dodatnimi projekti čez noč z novo cesto ob Partizanski uničili Kandije. Za to mu bo prišla prav podpora odbora oz. glasne zahteve le-tega. Od več naštetih nalog v programu za prihodnje leto se je odbor strinjal, da se v glavnem omenja le prva, izdelava prostorskih izvedbenih aktov za mestno jedro z ureditvenim načrtom za vzorčno smisel- no enoto. Ko bo to nared, bo sicer tudi mnogo bolj jasno, kaj je mestnemu jedru v prid, kaj pa ne, kaj se sme in kaj ne. Z. L.-D. Škocjan je imel res kaj slaviti Osrednja prireditev ob letošnjem novomeškem občinskem prazniku 28. oktobra v Škocjanu — Na slavnostni seji skupščine podelili nagrade občine ŠKOCJAN — S slavjem, ki bo gotovo ostalo še dolgo v spominu tako krajanov kot gostov (vseh seje zbralo kar blizu dva tisoč), so v soboto, 28. oktobra, tu proslavili praznik novomeške občine. Praznujejo ga v spomin na ustanovitev novomeške partizanske čete na Frati 29. oktobra 1941, o kater je založba Dolenjskega muzeja ob letošnjem občinskem prazniku izdala posebno publikacijo izpod peresa zgodovinarke prof. Terezije Traven. Za osrednjo proslavo občinskega praznika v Škocjanu, kar je predlagala tamkajšnja krajevna skupnost, je bilo veliko razlogov. Kraj je v nekaj letih, predvsem pa v zadnjem, z zagnanim de-iom ljudi in tudi s pomočjo širše skupnosti močno napredoval. Ob občinskem prazniku so odprli posodobljeno regionalno cesto Dobruška vas—Škocjan, posodobljene in asfaltirane so bile še štiri lokalne ceste. Zgrajen je nov lovski dom škocjanske lovske družine na Vrhu in veterinarska ambulanta. Razširili so telefonsko omrežje, tako da so lahko nanovo priključili 300 naročnikov. Telefon imajo zdaj v vseh 29 vaseh in zaselkih te krajevne skupnosti, prvi ZMANJŠANI PROGRAMI ČRNOMELJ — Zaradi večletnega zapostavljanja je bila črnomaljska kulturna skupnost primorana zmanjševati programe, ki jih je sicer dolžna financirati. Tako ne izpolnjuje v celoti svojih obveznosti do Belokranjskega muzeja v Metliki, črnomaljske Ljudske knjižnice, ZKO ter akcij za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zmanjšani in opuščeni pa so bili programi glasbene mladine, glasbenega abonmaja, gledaliških predstav in zbirke mladinskega pesništva. ZAHVALA ZA IZJEMEN TRUD — Letošnjo nagrado občine Novo mesto je ob občinskem prazniku dobil tudi neumorni predsednik sveta krajevne skupnosti Škocjan Janez Povšič, kmet iz Čučje mlake, ki ima veliko zaslug za velik napredek krajevne skupnosti v zadnjih letih. (Foto: Z. L.-D.) • Zaklali so vola, da bi dobili kilogram mesa. (F. Abdič) • Dokler Evropa ne bo videla Slovanov med prvimi boritelji ščit in meč sukati na duševnem bojišču, dotlej nas bodo zaničevala in psovala. (F. Levstik) PRENOVLJENA TRGOVINA — Trgovina na Uršnih selih je stara skoraj 30 let. Čeprav je bila večkrat obnovljena in posodobljena, ni ustrezala današnjim potrebam potrošnika. KZ Krka seje odločila, dajo temeljito prenovi. Iz klasične trgovine z mešanim blagom je nastala sodobna samopostrežnica, ki so jo slovesno odprli minuli četrtek. Obnova je trajala le dvajset dni. Ves ta čas je trgovina obratovala v sosednjih prostorih zadružnega doma. Nekaj nad polovico sredstev za prenovo je prispeval SIS za preskrbo, ostalo pa zadruga. Po Ruperč Vrhu in Bršljinu je to že tretja posodobljena trgovina KZ Krke, v najkrajšem času pa se bodo lotili še trgovine v Mimi Peči in Škocjanu. (Foto: J. Pavlin) Nove ideje — obet za lepši jutri Podeljene letošnje nagrade novomeške raziskovalne skupnosti NOVO MESTO — Že nekaj let je navada, da v okviru praznovanj novomeškega občinskega praznika občinska raziskovalna skupnost podeli nagrade za dosežke na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti v občini. Letošnje, že dvanajste, so podelili 26. oktobra v prostorih Obrtne zadruge Hrast, kije »prišla na vrsto« po dosedanjih gostovanjih v vseh večjih novomeških delovnih organizacijah. Nagrade raziskovalne skupnosti je tokrat prejelo 25 inovatoijev, raziskovalcev, mentoijev in pospeševalcev raziskovalne dejavnosti. Pri pospeševanju raziskovalne in menila za občino najpomembnejšim inovacijske dejavnosti je novomeška raziskovalna skupnost v zadnjih letih dosegla pomembne uspehe. Ni pretirana trditev, da je bila po dejanjih in dosežkih to ena najboljših skupnosti v Sloveniji. V prihodnjem letu tudi te interesne skupnosti ne bo več. Po besedah predsednika skupščine novomeške raziskovalne skupnosti Feliksa Strmoleta v nagovoru nagrajencem naj bi nov način organiziranosti in dela sedanjih sisov le koristil dejavnostim, občinska uprava bo lahko vsako leto delo in denar na- dejavnostim in programom. Novi način naj bi pripomogel tudi k razbremenitvi gospodarstva, vendar po Strmoletovih besedah tega raziskovalna skupnost tudi doslej ni pretirano obremenjevala, posebno ne, ker seje denar takoj vračal v oplemenitenje v delovne organizacije. »Vsekakor pa se brez dobrih načrtov in programov ne bo nič spremenilo za boljši jutrišnji dan,« je rekel Strmole. Na razpis za letošnje nagrade je prispelo 36 predlogov; izbor ni bil lahek, saj »slabega« predloga ni bilo. Nagrado Začetek konca krivic za predice za raziskovalno delo mladih sta prejela Stanislav Blatnik (SŠTZU Novo mesto) in Matjaž Potrč (SŠPTNU Novo mesto), nagrado za mentorsko delo z mladimi pa Stane Molan iz Tovarne zdravil Krka in Andreja Pavlin iz srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto. Nagrade za inventivno delo so dobili: Zdenko Antončič, Janez Hrovat, Andrej Žnidaršič (vsi GIP Pionir), Darko Bambič (Iskra tozd Upori Šentjernej), Bojan Floijančič (Novoteks), Ladislav Hočevar, Franc Žajc, Ante Zuanovič (vsi Krka), Franc Urbančič (IMV tozd Adria), Stane Zupančič (Novoles). Nagrajenci za raziskovalno delo so: Lidija Dežman, Darinka Uhan, Marija Will (vse Krka Novo mesto), dr. Branimir Jurekovič, dr. Jožica Strojan (Splošna bolnišnica), Janez Mam, Lidija Tome-ljak (Novoles), Tonček Žigante (GIP Pionir), za pospeševanje raziskovalne Predicam in tkalkam bo končno priznana beneficirana delovna doba — V metliš-kem Novoteksu gre lahko takoj v pokoj 10 odst, predic — Kaj pa snemalke? dejavnosti pa Borut Pretnar iz Iskre Šentjernej in Bojana Premelč iz Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. Nagrado za dolgoletno razvoj-noraziskovalno delo je letos prejel arheolog Tone Knez iz Dolenjskega muzeja. Z. L.-D. METLIKA — Pred tednom dni so delegati skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani sprejeli sklep o beneficirani zavarovalni dobi za predice in tkalke, ki se jim tako od 16. maja 1945 najprej šteje za vsakih 12 mesecev dela 14 mesecev zavarovanja. Kaj to pomeni za Novotek-sovo predilnico v Metliki? V Novoteksu so prepričani, da je ta sklep šele začetek odpravljanja krivic, ki so bile njihovim predicam storjene od leta 1958, ko je v Metliki predilnica, saj je njihovo delo zares mukotrpno. Ko bo sprejet tudi zakon o beneficirani delovni dobi, bodo metliške predice gotovo ploskale tako kot v slovenski skupščini 27. septembra ob sprejetju ustavnih amandjamev, saj bo to zanje velika zmaga. Sicer pa so v tukajšnji predilnici polteh in že sestavili seznam tistih delavk. ki bi lahko odšle v pokoj s polno delovno dobo takoj, ko bi bil sprejet nov zakon. V pokoj bo lahko odšla kar vsaka deseta predica. Ker pa je to biološki presežek, ker so to torej pretežno ljudje, ki so bili zaradi težkih delovnih razmer veliko na bolniških dopustih ali pa so imeli prepoved nočnega dela, po njihovem odhodu v proizvodnji ne bo bi-stevne vrzeli. Ker bo šlo torej v glavnem za naravno fluktuacijo, upokojenih delavcev ne bodo nadomeščali z novimi, saj prostih delovnih mest tako rekoč ne bo. Razumljivo je, da bodo pozneje, ko bo odhajala v pokoj tretja ali četrta generacija predic z beneficirano dobo, morali dodatno zaposlovati, vendar to gotovo še ne bo prihodnje leto. Z uvedbo beneficirane delovne dobe se bo v metliškem Novoteksu pocenila tudi proizvodnja, saj delavke pred upokojitvijo ne bodo popolnoma izčrpane. Vendar se v predilnici sprašujejo, ali bodo nova določila veljala le za predice ali tudi za snemalke. Delajo namreč pri istih strojih, osnova za izračun osebnih dohodkov je enaka, tudi dela, ki sojih opravljale, so bila približno enaka. Razlika je bila predvsem v nazivu. Zato v metliškem Novoteksu opozarjajo, da bi bila velika krivica, če bi priznali beneficirano zavarovalno dobo le predicam, ne pa tudi snemalkam. M. B.-J. MLADINCI ŽELIJO SODELOVATI NA VOLITVAH METLIKA — Tukajšnja občinska konferenca ZSMS je pred tednom dni pripravila javno tribuno o predvolilni kampanji. Predavala sta Božidar Novak z UK ZŠMS Maribor ter Dejan Verčič, član predsedstva RK ZSMS. Prvi je bil namreč na seminarju o Volilnih kampanjah v ZDA, drugi pa na Dunaju. Osnovni namen tribune je bil predstavitev zahodnjaškega tipa volilnega boja, prav za to temo pa so se odločili zato, ker se že snuje novi volilni zakon, mladinci pa bi se radi vključili v občinske in republiške volitve v prihodnjem letu. klic iz Zagrada pa je šel v svet na slavnostno sejo občinske skupščine v telovadnico nove šole. Za telefon je vsak naročnik prispeval blizu 50 milijonov, seveda novih, ter najmanj 60 delovnih ur. Pošta in telefonska centrala domujeta v tudi še zelo mladih prostorih avtobusne postaje. Največja pridobitev za kraj pa je prizidek k osnovni šoli in adaptacija stare šole, zgrajene pred 18 leti. Do takrat so imeli pouk še v hiši Frana Metelka, slovenskega jezikoslovca, ki seje rodil pod Vrhom pri Škocjanu in po katerem so sedaj poimenovali novo škocjansko osnovno šolo. 370 škocjanskih otrok je z novim šolskim letom letos pričakala sodobno urejena šala s šestimi novimi učilnicami, nova in sodobno urejena • Po otvoritvi šole je bila v novi telovadnici, ki sojo delegati, gostje in krajani napolnili do zadnjega kotička, slavnostna seja novomeške občinske skupščine in družbenopolitičnih or- ganizacjj, na kateri je prdsednik iSs Franci Šali govoril o problemih in na logah v sedanjih težkih in zapletenih časih, podelili pa so tudi letošnje nagrade občine. Nagrado občine sta prejela Janez Povšič, predsednik sveta škocjanske krajevne skupnosti za izjemne dosežke pri njenem razvoju in Marjan Anžur, generalni direktor IMV, za izjemni prispevek pri dosedanjem uspešnem razvoju IMV. Trdinovo nagrado, ki jo podeljujejo za pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju, je prejel prof. Karel Bačer. Listino častnega občana sta dobila dr. Drago Mušič in prof. dr.Stojan Pretnar, listino o podelitvi domicila pa 8. SNOUB Frana Levstika, ki je bila ustanovljena 10. septembra 1943 v Dolenjskih Toplicah. Zelo prisrčen kulturni program so za slovesnost pripravili domači učenci in učitelji. kuhinja, jedilnica, knjižnica ter seveda telovadnica, da otrokom ne bo več treba telovaditi po hodnikih. Stara šola pa je bila temeljito obnovljena. V šoli je dobil prostor tudi prepotreben vrtec, štirih igralnic ne bo težko napolniti, saj so bili na tem koncu veliki problemi z varstvom predšolskih otrok. Z. L.-D. Anica Zevnik Nikoli ne odreče Neprecenljiva pomoč Zevnikove Anice METLIKA — Anico Zevnik dobro poznajo zlasti tisti Metličani, ki so zaradi ostarelosti, bolezni in osamljenosti potrebni tuje pomoči. Anica je namreč aktivistka Rdečega križa ter delovni član invalidskega društva in društva upokojencev. »Če ne bi nikomur pomagala, tudi sama ne bi mogla niti smela pričakovati pomoči od drugih, če jo bom nekoč potrebovala. In v veliko zadoščenje mi je, ko vidim, daje moja pomoč dobrodošla,« pove Zevnikova. Anica se seveda na vseh koncih razdaja brezplačno, največja nagrada za njeno plemenito delo je, ko vidi, da njen trud ni bil zaman. Med drugim tudi plete za socialno šibke družine ter zbira zanje obleko, obutev, zdravila, igrače. Te pomoči pa niso deležni le Metličani ampak ljudje po vsej Jugoslaviji. »Samo lani sem poslala na Kosovo 30 paketov, in sicer v okviru dobrodelne cerkvene organizacije Karitas. Sicer pa sploh ni pomembno, kakšna je organizacija, temveč da si ljudje med seboj pomagamo,« pravi zadovoljno Zevnikova. Anica pravi, da nekateri pridejo k njej po pomoč tudi sami. A teh je bolj malo, gotovo zato, ker mnogi ne vedo, da je pripravljena pomagati. Meni, da je takšnih, ki ne pridejo zaradi ponosa in zato, ker niso navajeni prositi, bolj malo. Kajti ko je stiska huda, je človek pripravljen žrtvovati tudi ponos. Zagotovo pa je, da Zevnikova navkljub svojim sedmim križem ne. bo odrekla nikomur. M. B.-J. Novomeška kronjb: PRTIČEK — V slaščičarni gost šolskega centra na Glavnem trg« zoprnega gosta, ki ob svojih t( vztrajno zahteva tudi papirnati p' bi si po užitku civilizirano obrisal bo okoli ust. Pred dnevi si je to' (papirnati prtiček) zaželela ®o5^Itunanj cer žena enega od treh najvišjih e0'^- -p kih voditeljev. Tudi njej so prijazn0!^^ gli, v obliki straniščnega papirj*- °!'/jtriake nega z role. Gostinski šolski cc^min morda ne strinja s politiko gost)1WTL. ža, vendar bi to lahko pokara1'|)j drugače. - toi JUGOBANKA — Gneča v b?r, veUjen te dni neznanska. Ljudje Prena.kf„« don denar z banke na banko, da bi m ^ dinar. Tako je tudi v J ugobanki.z * jjj ^ kom, da so tam izjemno neprijazni ^ stači« iz drugih bank. To bi bilosene razumljivo, vendar so v dolgj.^rS^j Jugobankine matične stranke, kih'P£ £e’ kakšnem naravnem pravu rn?r?,e ?(bčai prednost pred občasnimi gosti- ljudi, je rekel eden od varčeval«*. banke, bi v teh denarno drama ali odpreti posebno okence, mestu pa naj čakajo v svoji vrsti. Njegovi" (taj bi \ je bil srdito zavrnjen. .jBčrtu ELEKTRIKA — V P°nedeiPevailj gradbeni stroj med kopanjem ^ r^lpro vili družbenopolitičnih organiraclJjiaitire| gal električni kabel, ki to ustanovo z energijo. V poslopju je zamrl« "Videl. Zdaj je nekoliko bolj jnsnoJVp komunistično volilno geslo »Ele«#* ja in industrializacija«, proti nei** trganju električnih kablov pa se h01 sedanje »Evropa danes«. -J POKOPALIŠČE - Pisah smo^ na parkirišču ob pokopališču, .'IfMati namenjenim svojcem in Pr'jat?iJ^(v*njiK kojnih, vneto domujejo najrazliu^CjiSpei, vornjaki. Vidimo jih tudi zdaj o e^kv, mrtvih. Ali pristojne oblasti res lSstjno, moči in volje, da bi tovornjake vsfl svete pregnali kam drugam? Ena gospa je slišala, das0,1^ PR pitlju ob občinskem praznik /Mal molili tudi za razcvet in blag("j Novega mesta. Škodovalo kaj zaleglo, pa bomo kmalu P vi ________ Ion VARUJMO NASADIH PLEVELA?! Dbta METLIKA - Medlem ko F , tod0 sosednjem Črnomlju v . nekaj vročih razprav o arbdn ^ ». šlamparijah v mestu, predvsem 0^ || cah, pa v Metliki te probleme bolj preprosto in brez hude V< so na primer na parcelo med S .^/"om domom in semaforiziranim *r j %i Ino tablo postavili opozorilno tablo --jj ^rj sade!«, čeprav je od »nasadov*, (M -slediti le različne primerke P‘eV de na to. da je tabla -t’ - ■ * i^- dajePZP$ obrabljena in da slutiti, s— - . zarjala že nekje drugje, se m' č)j »sej vpraša, ali so sedaj Metličanom -1 V še nasadi žlahtnega plevela. N'- J -h* blo najbrž postavili na Pn mesto. , „ul| Sprehod po Met®! --------------*--------niN^vSIT NE DELAJO SAMO KAR1 ___________L ____aV io te 1« J kav kardinalnih napak, ampak jo F J [(s). den dopisuje^ J “Jan tudi pisec, ki vsak teden oup»>-v * -brano rubriko. Usajal se je n«^ V £<•' napisom Dalekovod, ki ni v duh skega jezika, pozabil p je dodati, ^zt pomembna dela. veje dii ku'\‘" ; ikv, (v? užaljen, naj sprejme opravičilo kom. da je (po Shakespearu) , J edina tema, ki obstaja. . .v] ^ U V SPREHODU PO MF/l D"# ' večkrat ošvrknili monopolnega ja, češ da noče in da se mu ne 'ZP pr \ ja, češ da noče in da se mu ne ur v, ‘j ob nedeljah odprte vsaj ene lr^°,orjcp, V pred kratkim ni več tako, Mercj« aM j skrbel, da sta zdaj v Metliki oPPfljdj «tu ..............r\?aivnjnl^< odprti kar dve trgovini. p, da so zalegle naše puščice, Pa ^ P 1 Mercator se je odločil za to PL j jfT >te trenutek, ko je odprla prvi metulji ^ ni market Branka Humljan na ■ tav "^HISTERIJA OKOLI BlOE^p# čj' TIKA, ki zdravi v edini gostilu'„^0 vit vici, se še ni polegla. Nasprotno- i»c oblega vse več ljudi iz domala v- »Ja- ] lovanskih krajev. Gostilničarja >|, je dal na razpolago Željku ttj, bioenergetiku, gostinsko sobo- J > piv tv, rwl Mptli^anrvu1 , ^.#1? 4){ DOLENJSKI UST ti krajevna skupnost.« Seveda & j lo. saj bi se v metliški občini oaj «f Sji zmigali šele takrat, ko na Rad° irj bilo niti človeka več. gl , vti KAKŠEN BIOENERGETIK p?, ob jetno prišel prav tudi metliške1" . Bela krajina. Če ne zaradi drlllj5;,ni,|ilJ?i l/ato, da bi mu privabil goste. Dr ^raHr to namreč v metliškem Hotelu J* .^iti^ kr tako prazno in samotno, da biIJ ^ -, he duše njegove prostore dali v tniv° Je> |{a|i0 se je ^ ju-P'Pa' *3tul. „,ke nepismenosti za prometne ^ te rim Črnomaljcem vtisnil v • t^e pa bi takšno opozorilo stalo "nači cesti, ga najbrž še opazili ne «lientJDUIVOST — Če že niso pro-1 dom' *? .črnomaljski vozniki moč-"a vmlaii ' številni se namreč vozijo [j a?” .. e8a dovoljenja, ker so izračuni, ::l J1!rt.t0 močno splača. Če imajo leto k ^' 'čnilti ustavijo največ trikrat c .. .,niek i,azfn,’ j° morajo plačati za pre-, ki bc> 13 nekaJ ur v°žnje v avtošo- š^SaKsas-ig Jiestu ?0 ’ P? katerem naj bi vsako leto v Mbivm.tr-, 100 večJe parkirišče. Tako .ifečnu " kaj let!h rešili pereč problem. V ■"'jsFvanin,111 ^Pisanih nikakršnih predvi- nrla * o n* P^mno^i^-k^toi črnomaljski patent bo padel jMine iz Kočevja J'r SO — Medtem ko na SPI?h!^° V Primernih slan0-^ar že 0(1 januarja ni °k ijttkv°SJ? ,9 stanovanj (po 25, 35 in -es V'kovani V v lc' *1.eroja Marinclja. Cena t®* Vernem/ . °čevju je že leto in več ne-dratni mi,"a m znaSa 1.000 DEM za kva-fc Poznali S?vedu preračunano v dinarska «1 4 Cj Ugotavljajo, da cena ni ■ESS^&mmŠKSS ^Žanizari'« vrat*h v stavbo političnih Nje UfvX VednoJ‘ Pravijo »rdeča hi-ie|0o, da »'č13 z ve*'k>m žebljem (ver-iko "es7i„ne bl kdo ukradel), ki pa je ta-^t^revidn--0 z?v‘t’ da lahko kakšnemu 10 " J PRte?0™ P™- kUa°valceir,.CNI STANOVALCI - Sta-gff^Poslannn, Star‘k k^ah na Trgu zbora ni-Pj gradbeni rP urelt nove drvarnice, u v« tako rtr0kovnJaki.so jim vrata prire-^ven rvt Se ^Pirajo v drvarnice, da & videzu P,r!a yrata ne bi kazila mestne-—'TZradheni« stanovalci pa so tudi l0Praktifnr,i °^n-iaki? ^vezp i:^banJskcga občinskega komi-P s seKo- rnUn*stovie naP*sala pismo v ^ in r»i.. . ■!’ ^ nekaterimi rlruoimi ('lani Ne zdai<„me,ni' **a je neko zasebno pi- !|l?L’j'možnapk°mi,ejeve uJnice 10 J N3 v zas/h 4 sama razlaga: partija se ,J >vtav^, nc ..zadeve, saj so pismo S !?v‘no., v'fko tmenovano »ljudsko tr-„ aJeyne , 0 so imeli ljudje na sestanku tri*0®' snloh °^no korakamo v čase, ko ^»JNne ne [vodo kaj veliko hodili v ffl Pha vra(^rav ^°d° imele celo na stežaj IZ NtkŠIH OBČIN lUiiiil IZ NtkŠIH OBČIN i" SPOMINSKA PLOŠČA NA BAZI 28 — Milan Ravbar (na fotografiji) je potem, ko je na Bukovčevi hiši odkril spominsko ploščo, le-to izročil v oskrbo selniški Iskri. (Foto: M. B.-J.) Plošča na Bazi 28 Vrsta prireditev ob letošnjem semiškem krajevnem prazniku SEMIČ — Letošnji krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na 28. oktober 1941, ko je bila na Smuku ustanovljena Belokranjska partizanska četa, so Semičani začeli z 9. spominskim tekom po Semiču. Na osrednji proslavi ob prazniku je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Cesar v slavnostnem govoru spregovoril o letošnjem razvoju v krajevni skupnosti. Podelili pa so tudi krajevna priznanja OF, ki sojih prejeli Zdravko Tomaževič, Ivan Škrinjar, Dušan Kočevar, Jure Kobe, Drago Zupančič in pokopališki odbor Kot-Brezje. V Kotu pri Semiču je bila pred Bukovčevo hišo krajša slovesnost. V hiši, ki sojo med vojno imenovali Baza 28, je bil namreč sedež odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS, in sicer od julija 1944 do februatja 1945. V spomin na to je Milan Ravbar, član pokrajinskega odbora borcev narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino, odkril spominsko ploščo, ob kateri je spregovoril predsednik republiške skupnosti borcev narodne zaščite Savo Jakulin. V slavnostnem govoru je orisal razvoj in delo odseka za notranje zadeve, še posebej pa oddelka za narodno zaščito. S krajšo slovesnostjo so na Brezovi Rebri simbolično predali namenu 6 km vaških poti, ki so jih letos asfaltirali v Rožnem dolu, Stranski vasi, na Co-klovci, Oskoršnici in Brezovi Rebri. V prosvetnem domu pa je bila ob prazniku tri dni odprta razstava del umetnikov, ki sojih ustvarili na nedavni koloniji, imenovani »Likovno srečanje Semič 89«. To pa ni bil edini kulturni dogodek ob praznovanju, saj so se učenci tukajšnje osnovne šole s prisrčnima kulturnima programoma predstavili na slavnostni seji in ob odkritju spominske plošče. M. B.-J. NADALJEVANJE GRADNJE KOČEVJE — Gradnja zdravstvenega doma Kočevje se bo nadaljevala. Zdaj zbirajo ponudbe za izvajanje del, izvajalca pa bodo izbrali že na naslednji seji gradbenega odbora. Nadaljevanje gradnje bo potekalo v treh fazah. Najprej bo na vrsti dograditev tretjega trakta zdravstvenega doma, nato obnovitev sedanjega dela zdravstvenega doma, končno pa bodo zgradili še prostore za reševalno postajo in lekarno. Za te gradnje in ureditve so doslej že opravili več del: izdelali so projekt, zgradili trafo postajo, parkirišča, kineti za centralno kurjavo in elektriko itd. Z gradnjo bodo nadaljevali spomladi. Otvoritev dokončno dograjenega zdravstvenega doma Kočevjeje načrtovana za občinski praznik 3. oktobra 1993. MALO POSOJIL PRI NALOŽBAH ČRNOMELJ — Letos seje v črnomaljski občini nadaljevalo zmanjševanje naložb v osnovna sredstva. Delovne organizacije so vlagale predvsem v zamenjavo odpisane opreme, modernizacijo proizvodnje ter v nekaj manjših objektov. Poleg nakupa opreme v Beltu in Gorenju velja omeniti še gradnjo zadrževalnega bazena in črpališča (naložba Komunale), lakirnico s čistilno napravo (Iskra), proizvodno halo (IMV), adaptacijo gostinskega lokala v Vinici (kmetijska zadruga) in izdelavo projektov za nadaljevanje odkopavanja vzhodnega revirja kadunje v rudniku Kanižarica. Organizacije so v glavnem investirale z lastnimi sredstvi, le 13 odst. je bilo dinarskih posojil, ki pa so bila zelo neugodna. NEKAJ SOCIALISTIČNIH TRIJE EVIDENTIRANI — Za člane predsedstva OK SZDL Kočevje so doslej evidentirali v KS Kostel Martina Marinča, v Društvu kadrovskih delavcev pa Ines Skebe in Karmen Arko. SEKCIJA ZA SLOVENSKI JEZIK — Na pobudo Iveta Staniča bodo pri OK SZDL Kočevje ustanovili sekcijo za slovenski jezik. EVIDENTIRANJE SE JE ZAČELO — V SZDL so že začeli evidentirati možne delegate za bodoči družbenopolitični zbor občinske skupščine in za zbor krajevnih skupnosti pa tudi za druge odgovorne dolžnosti v skupščinskem sistemu. IZ KS KOSTEL PRITOŽBE ZARADI UKINITVE AVTOBUSA — Krajani iz KS Kostel se pritožujejo zaradi ukinitve avtobusa, kije vozil na progi Kočevje—Reka in nazaj. Predvsem je prej hitreje potovala pošta do Kostela in iz njega. Razen tega so imeli prej šolarji, ki imajo pouk popoldne, urejeno prometno zvezo od Fare proti Banjaloki. POČASNA HITROST KOČEVJE — V Delu (6. oktober str. 3) smo brali, dav 175 držav sveta dostavljamo pošiljke v enem do dveh dneh (s carinjenjem vred). Mnogi v kočevski občini pa si želimo, da bi kaj takega veljalo tudi znotraj občine ali v poslovanju s sosednjo Hrvaško vsaj za pisma in časopise. Tako časopis z Reke (Novi list) po'uje do 88 km oddaljenega Kočevja najmanj dva dni, lahko pa tudi tri ali štiri, in pri tem ne gre prek nobene meje in carine. Iz KS Kostel v občini Kočevje (od Kočevja je oddaljena okoli 30 km) pa potuje pošta do Kočevja tudi okoli 5 dni, vsaj tako trdijo občani, vzrok pa je v tem, da potuje prek Hrvaške (Reka). Ne bi bilo slabo, če bi podobno hitrost, kol je uvajamo pri mednarodnih pošiljkah, uveljavili tudi doma. Mesto bi potrebovalo »Plečnika« Ob predstavitvi ureditve parka in opornega zidu ob Kolodvorski ulici zahteve po urbanističnem načrtu v mestu — Neurejenost odraz malomarnosti ČRNOMELJ — Javna razprava o ureditvi opornega zidu ob Kolodvorski cesti nasproti lekarne je pokazala, koliko je Črnomaljcem do urbanistične ureditve mesta. Poleg avtorja makete, akademskega kiparja Jožeta Vrščaja, seje razprave pretekli četrtek udeležilo le še 12 ljudi — mnogi med njimi bolj ali manj po službeni dolžnosti. Pripomb, ki jih je pol meseca prej zbirala Socialistična zveza, na maketo ni bilo in tudi na javni razpravi so se prisotni načelno strinjali z Vrščajevo zamislijo: na zgornji rob zida naj bi postavili stilizirane človeške figure, ki bi lahko delovale tudi kot plamenice. V POMANJKANJE DENARJA ČRNOMELJ- Do letošnjega aprila so črnomaljske delovne organizacije, ki so najemale kratkoročne likvidnostne kredite, le-te vrnile do konca meseca, 15. v mesecu, ob izplačilnih dnevih, pa sojih znova najele. Od julija pa delovne organizacije vse pogosteje prosijo banko za podaljšanje vračila kreditov. Krog podjetij se širi, kot posojilojemalci se pojavljajo tudi tista, kijih doslej še niso kreditirali. Veliko težav črnomaljskim delovnim organizacijam povzročajo tudi njihovi dolžniki in če se kateremu od večjih dolžnikov črnomaljskih organizacij kaj zgodi, na banki opozarjajo, da bo tudi organizacija upnica pokleknila. spodnjem, razširjenem delu stopnic, ki povezujejo Župančičevo in Kolodvorsko ulico, pa bi postavili 4 metre visok steber, na vrhu katerega bi bil v skulpturo oblikovan diamant, kot ideal čistosti, popolnosti, z mislijo na Belo krajino kot biserček v Sloveniji. Razprava seje razvila v ostro kritiko črnomaljskega urbanizma, saj mesto nima arhitekta, ki bi skrbel za prostorsko ureditev, ampak je to naloga referentov za gradbeništvo, ki šarijo in ro- • varijo po Črnomlju, ta pa vse bolj zgublja mestno identiteto. Prav zato, ker ljudje niso navajeni, da bi jih povprašali, kako urediti kraj, mnogi pa nabrž menijo, da za to tudi niso pooblaščeni, je bil obisk na razpravi toliko skromnejši. Morda pa projekt ljudi ni dovolj zrevoltiral, da bi se odzvali povabilu, s tem pa so že pokazali svoje strinjanje. Komunala kot naročnik del je prav na pobudo občanov začela razmišljati, kako urediti park nad opornim zidom, da ne bo deloval kot tujek v okolju. Razprava, ki se je morda nekoliko oddaljila od prvotnega namena, je po- LJUBLJANČAN1 V KOČEVJU — Delegacije občine Ljubljana-Vič-Rudnik za republiško skupščino (zbor združenega dela, zbor občin, kultumo-prosvetni zbor in socialno zdravstveni zbor — slednja dva delujeta tudi za območje občin Kočevje in Ribnica) so imeli zadnjo skupno sejo 24. oktobra v Šeškovem domu v Kočevju, kjer je med vojno zasedel Zbor odposlancev slovenskega naroda. Sejo je vodila Lea Oražem iz Kočevja, vodja delegacije socialno zdravstvenega zbora. Delegatom je pred sejo predstavil občino Kočevje njen predsednik Alojz Eržen (na fotografiji). Po seji so si delegati ogledali muzej, mesto in razstavo del slikarja Franceta Smoleta v Likovnem salonu v Kočevju. (Foto: J. Primc) Nova šola v Stari Cerkvi V kratkem pouk v novih prostorih — Investicija pa še ni zaključena — Zdaj prenova stare šole STARA CERKEV PRI KOČEVJU — V torek, 24. oktobra, je bil tehnični pregled nove osnovne šole v Stari Cerkvi. Ugotovili so, daje treba odpraviti nekaj manjših pomanjkljivosti, kar pomeni, da se bo pouk lahko v kratkem začel. V novem delu šole je 11 učilnic. Zdaj, v zimskem obdobju, bodo uporabljali 8 učilnic. Sola namreč nima svoje centralne kurjave in jo ogrevajo iz bližnjega vrtca, tam pa niso tolikšne zmogljivosti, da bi lahko ogrevali vse prostore nove šole. Takoj po vselitvi učencev v nove prostore bodo začeli prenavljati stare šolske prostore. Spomiadi pa bodo pri šoli uredili še specialne učilnice za fizi-ko, kemijo in tehnični pouk. Adaptirali pa bodo še kuhinjo, jedilnico, kurilnico in tri razrede. »Šola je torej dograjena in se malo zatika le pri obračunu,« je povedal ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju Peter Šobar, kamor sodi tudi podružnična šola v Stari Cerkvi. Izvaja- • POMOČ ŠOLI — Kočevski osnovni šoli Zbora odposlancev pomagajo na razne načine tudi delovni kolektivi. Tako jim je te dni podjetje SGP Zidar Kočevje kupilo štiri prenosne šahovske komplete z urami. Uporabljali jih bodo pri šahovskem krožku in za nastope na šahovskih tekmovanjih. lec del Marles bi namreč kljub popolnemu dogovorjenemu plačilu vnaprej in pogodbi »na ključ« želel zaračunati še nekatere dodatne stroške. J. P. Komunisti so govorili naravnost Seja OK ZKS Trebnje — Delovanju v kriznih razmerah vse osnovne organizacije niso bile kos — Nekateri kandidati ne bi zmogli vse teže funkcije TREBNJE — Člani občinskega komiteja ZKS Trebnje so na nedavni seji obravnavali osnutek poročila o delu komiteja od lanskega marca do oktobra letos. Poleg tega so precej pozornosti posvetili oblikovanju dokončne kandidatne liste za sestavo komiteja in posameznih partijskih organov v občini. Kot piše v osnutku poročila, je organizacija komunistov v občini Trebnje delala po zastavljenih programskih usmeritvah, pri čemer ji je bila osnova za delovanje tudi vsa aktualna problematika, ki je s pestrostjo razgibala delo in življenje. Šlo je za delovanje v poglobljeni družbeni krizi, v kateri se sočasno spreminja vloga ZK. Nakopičenim problemom vse osnovne organizacije niso bile kos, kar se posebej kaže v nekaterih nezadovoljstvih delavcev tako v OZD kot v družbenih dejavnostih, navaja osnutek. Hkrati so osnovne organizacije organe ZK na ravni občine večkrat kritizirali, kot hvalili. Sledeč kritiki o šibkih vezeh komiteju in osnovnih organizacij, je komite iščoč boljše ljudi zamenjal tretjino svojih čla- nov z novimi. Zveza komunistov v občini je posvetila veliko pozornosti kadrovski politiki, in to tako glede zasedanja funkcij v sami organizaciji kot v zvezi s kadrovanjem za poslovodne funkcije, piše v osnutku delovnega poročila. Pri obravnavi predložene liste kandidatov za organe ZK so udeleženci seje zelo odprto spregovorili o kandidatih, posebej kritično pa so pretresli predloge za sekretarja trebanjskega občinskega komiteja. Ledje v razpravi prebil Lojze Ratajc,, ki je o predlaganih — Olgi Rahne, Niku Vranešiču, Miru Hrenku in Nacetu Sili — dejal, da šo spričo izjemno zahtevnih razmer na političnem prizorišču neprimerni ali pa komaj sprejemljivi za izpostavjeno sekretarsko mesto. Razpravljalci za njim so bili o stanju na političnem prizorišču enakega in v zvezi s predlaganimi kandidati precej podobnega mnenja. Nakoncu je ob- • Na seji so med drugim razpravljali še o tem, ali bo trebanjski OK ZKS poslal delegata na 14. kongres ZKS. V zvezi z bodočnostjo Zveze komunistov so bili razpravljalci na seji enotni, da te organizacije ne bo utrdil nihče od zunaj, pač pa bodo to morali storiti njeni člani. Ob koncu su se dotaknili pisma, v katerem se Dragica Sternad-Kragelja, tajnica OK ZKS Trebnje, kandidira za sekretarko. Podrobnosti o pismu niso sporočili, povedali pa so, da komite kandidature ne sprejme. veljalo, da ostaneta kot kandidata za sekretarja Olga Rahe in Nace Sila. M. LUZAR KOLIKO ZA PLAČE? KOČEVJE — V prvih devetih mesecih letos je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani izplačanih v kočevski občini za 633 odstotkov (indeks 733) več čistih osebnih dohodkov. Podpovprečno je bilo gospodarstvo (indeks 711), nadpovprečno pa družbene dejavnosti (781) in občinski organi in organizacije ter SIS in njihove delovne skupnosti (indeks 988). Znotraj gospodarstva so zabeležili nadpovprečno rast v dejavnostih: promet in zveze, stanovanjsko-komunalna dejavnost, finančne in druge storitve ter gozdarstvo. Pri družbenih dejavnostih prednjači zdravstveno in socialno varstvo, v zadnji skupini pa SIS in njihove delovne skupnosti z indeksom preko 1.000. Daleč najslabše pa jo v tej primerjavi odnese družbeno gostinstvo, ki ima daleč najnižje indekse rasti. Vplačila za skupno porabo so v istem obdobju porastla z indeksom 770. Prihodki občinskega proračuna (splošna poraba) pa so porastii z indeksom 828. MLADI NESKLEPČNI KOČEVJE — Petkova (27. oktobra) seja OK ZSM Kočevje ni bila sklepčna. Do sklepčnosti so manjkali trije delegati. Zato so se prisotni le pogovarjali o predlogu statuta ZSMS in programskih izhodiščih ZSM Slovenije. Že 1. decembra bo programsko-volilna konferenca občinske organizacije, na kateri bodo volili novega predsednika (ker sedanji noče ponoviti mandata), sekretarja (ki mu je mandat potekel) in treh članov predsedstva. Evidentiranje za te dolžnosti traja še do 15. novembra. TRIMOVA HRANILNA SLUŽBA TREBNJE — V Trimu v Trebnjem bodo še pred novim letom ustanovili interno hranilno-kreditno službo. Na ta način želijo doseči, da bi čimveč prihrankov Trimovih delavcev ostalo v matičnem podjetju. V Trimu napovedujejo, da bo varčevanje pri domači hranilno-kreditni službi zaposlenim prineslo več kot pa nalaganje denarja na poslovne banke. Trimova hranilno-kreditna služba bo po zdajšnjih napovedih imela ugodnejšo obrestno mero in bo mesečno pripisovala obresti. Slovenila Moja dežela. trdila, da bi morali v Črnomlju večkrat na javnih tribunah spregovoriti o urbanizmu, saj pametnih predlogov pogosto ne bi manjkalo. Je pa tudi res, daje veliko neurejenih črnomaljskih kotičkov prej odraz malomarnosti kot denarne nezmožnosti. Ne nazadnje to velja tudi za omenjeni oporni zid, na katerem je mravljišče, ob njem rastejo koprive, stopnice propadajo in ves park je hortikulturno močno zanemarjen. Marsikdaj bi bilo torej dovolj že, če bi za prijazno, urejeno okolje žrtvovali le kanček dobre volje in pridne roke. M. BEZEK-JAKŠE KADROVSKE TEŽAVE ČRNOMELJ — V črnomaljski občini zadnje čase vsi hkrati ugotavljajo, da imajo v delovnih organizacijah preveč zaposlenih, dela pa je premalo. In kam s temi odvečnimi delavci? Ali poskrbeti zanje v delovni organizaciji ali na sociali? Res, da so tudi možnosti prekvalifikacije, vendar se je lani te možnosti na skupnosti za zaposlovanje poslužil le adlešiški Tekstil. Po drugi strani pa je žalostno tudi to, da v Črnomlju niso sposobni izpeljati zahtevnega produktivnega programa, ker nimajo ustreznega strokovnega kadra. Po tujih vzorih Kako urediti središče me-sta Kočevje? KOČEVJE — Najbolj neurejeno je Kočevje prav v središču mesta, in sicer vrsta hiš od trgovine Varteksa proti Nami. Vse stavbe so stare in slabo vzdrževane. Zdaj pa so pri stanovanjski skupnosti pripravili načrt za njihovo preureditev, in sicer v prvi fazi za hiše na Trgu Zbora odposlancev od št. 12 do 20. Po tem predlogu bodo v pritličjih teh stavb poslovni lokali, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja, kijih bo po preureditvi manj, bodo pa bolj udobna. Za vse te hiše je predvideno tudi skupno centralno ogrevanje, po sedanji zamisli iz Name. Za uresničitev načrtov pa je prej potrebno zagotoviti denar in tudi preseliti sedanje stanovalce. Vse kaže, da bo urejanje potekalo po fazah. Delno pa so polepšali videz tega dela mesta že z ureditvijo parkirnih prostorov za Namo, podrtjem starih drvarnic in postavitvijo novih. Posebnost teh drvarnic pa je, da so delno zidane in prirejene tako, da jih bo možno kasneje, ko zaradi centralne kurjave v prej omenjenih hišah ne bodo več potrebne, preurediti v poslovne lokale. Med hišami in novimi lokali (sedanjimi drvarnicami) pa je predvideno tudi mestno sprehajališče. Domači strokovnjaki so vso to zamisel delno povzeli po tujih načrtih in jo prilagodili kočevskim potrebam. J. P. Dvesto mark za trebanjske delavnice Oživljanje zamisli o ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je nedavno razpravljal o ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji v občini Trebnje, kmalu pa bodo v Trebnjem spet govorili o tej temi. Občinska vlada se je vsaj načelno izrekla za ustanovitev delavnic, vendar tako pozitivno stališče pomeni šele enega prvih korakov, saj bo potrebno pred vsemi drugimi organizacijskimi opravili postoriti še vse okrog lastništva objektov, v katere naj bi vselili delavnice. Omenjene uradne podpore so posebno veseli v vodstvu trebanjskega društva za pomoč duševno prizadetim. Društvo je pred 5 leti osnovalo klub, v okviru katerega se zdaj dvakrat na teden v stari trebanjski osnovni šoli dobivajo duševno prizadeti, stari nad 18 let. Gojenci izdelujejo tapiserije in makra-meje, njihovi vzgojitelji in učitelji pa jim vneto iščejo še kako primerno delo, izhajajoč iz načela, da društvo ne bi bilo rado v breme družbi in da bi radi sami delali. Volje za ustanovitev delavnic sicer vsaj posameznikom ne manjka. Med tistimi, ki so pokazali dobro voljo je tudi neznan darovalec 200 nemških mark. To vsoto je kot prispevek za delavnice dal članom društva za pomoč duševno prizadetim, ko so septembra letos letovali v Umagu. L. M. EK2 DOLENJSKI LIST [JI IZ NKŠIH OBČIN dm IZ NKŠIH OBČIN Komu letošnje oktobrske nagrade Občinska skupščina v Brežicah jih je podelila obrtniku Ivanu Cerjaku, delavcu v KS Pišece Ivanu Cizlu in zdravniku dr. Slavku Sušinu BREŽICE — Na sobotni svečani seji občinske skupščine so podelili tri oktobrske nagrade in eno priznanje občine Brežice za leto 1989. Nagrajenci so Ivan Cerjak iz Bukoška, Ivan Cizel iz Pisec in dr. Slavko Sušin iz Brežic. cionalnih nestrpnosti, za privrženost tradicijam NOB in avnojskim idejam. J. T. Ivan Cerjak je prispeval pomemben delež k razvoju občine kot samostojen obrtnik kovinske stroke z jasno opredeljeno razvojno usmeritvijo, ki temelji na lastni materialni sposobnosti. Iz majhne delavnice, s katero je pred 11 leti skromno začel na svoje, je ustvaril večjo, sodobno opremljeno obratovalnico, v kateri zaposluje 11 delavcev. Osnovni izdelek so različni tipi kardanskih gredi za kmetijske priključne stroje, ki sojih do takrat pri nas uvažali iz tujine. S poklicnim znanjem, predanostjo delu, z razvitim čutom za poslovnost, za izpolnjevanje kakovostnih zahtev in rokov si je ustvaril ugled med poslovnimi partnerji in v občinskem obrtnem združenju. Bilje tudi pobudnik za ustanovitev Obrtne zadruge Grič, v kateri je ves čas aktiven član. Ivan Cizel iz Orehovca je prejel oktobrsko nagrado za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Pišece. Vojno je preživel v izgnanstvu in se po triletnem služenju vojske v graničarskih vrstah 1950 zaposlil na takratnem krajevnem ljudskem odboru. Potem je delal v kmetijski zadrugi in nato do upokojitve 1982 pri Slovinu v Pišecah. Skoraj štiri deset- osnovne šole v v Šentjanžu Govoril Ciril Zlobec letja je bil na čelu vsake krajevne akcije od elektrifikacije, do izgradnje cest, vodovodov, telefonije, večnamenskega doma v Pišecah in predstavitve turističnih privlačnosti tega območja. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi tudi listino samoupravljanja Zvezne konference SZDL. Sto petdeset let Za nagrajenca dr. Slavka Sušina so v utemeljitvi zapisali, daje ves čas povezoval vlogo zdravnika in družbenopolitičnega delavca, ki mu ni bilo težko pohvaliti ali grajati obstoječe razmere v stroki in zunaj nje. Bilje med prvimi v Sloveniji, ki si je 1970 pridobil znanje javnega zdravnika in se nato specializiral še za splošno medicino. Kot vodja zdravstvene postaje in pozneje zdravstvenega doma v Brežicah se je trudil predvsem za boljšo kadrovsko zasedbo in za izgradnjo novega, sodobno opremljenega zdravstvenega doma, v katerem so se bistveno izboljšali delovni pogoji. Priznanje občine je prejela mestna organizacija ZZB NOV za ohranjanje medsebojnega razumevanja brez na- Razočarani so nad Eto iz Kamnika Sindikatu Zdravstvenega doma v Brežicah zavrnili ozimnico BREŽICE — Izvršni odbor sindikata v Zdravstvenem domu je ogorčen nad pisno zavrnitvijo ozimnice, saj jo sicer Eta Kamnik dobavlja vsem, ki so naročili do 30 paketov. Prizadeti domnevajo, da bi morala Eta v ponudbi navesti, da ima na voljo le omejene količine, ne pa zavajati stalnih strank. Člane sindikata v brežiškem zdravstvenem domu z neposlovno potezo močno razočarala. To ji sporočajo v odprtem pismu, ki ga tukaj na kratko povzemamo. ŠENTJANŽ — Kaj tako revolucionarnega kot je bila ustanovitev šole pred 150 leti, se v Šentjanžu do tistihmal skoraj ni zgodilo. Šole v Šentjanžu ni vpeljala oblast, svetna in cerkvena oblast sta samo sprejeli in potrdili pobudo in nadvse na-•predno odločitev neukih nerazgledanih ljudi. Kot je ugotovil zgodovinar Janez Kos, ki je skupaj z zdajšnjim ravnateljem osnovne šole Milana Majcna v Šentjanžu Francem Bastarsijem spisal zanimivo bro- PLAKETA OBČINE ZA JUBILEJ — Posnetek je s sobotne slovesnosti, na kateri je predsednik občinske skupščine Stane Zlobko čestital dobovski enoti Trima za 30-letnico in ji v znak priznanja izročil plaketo občine Brežice. Pozdravil je vse zbrane delavce podjetja Trimo Trebnje, ki so na srečanju v Dobovi slavili svoj praznik. (Foto: J. Teppey) Inovatorji ne bodo ostali anonimni Strokovnjakom so za dosežke podelili v Brežicah 9 nagrad BREŽICE — O inovatorjih zunaj podjetij ljudje malo vedo, zato je občinski praznik edina priložnost v letu, da jih vsaj nekaj med njimi spozna tudi javnost. Takrat jim raziskovalna skupnost podeljuje nagrade za inovativne dosežke, ki proizvodnji prihranijo čas in energijo, olajšajo delo zaposlenim in zagotovijo boljšo kakovost izdelkov. Odbor za pospeševanje inovativne in raziskovalne dejavnosti je za letošnje nagrade osvojil devet predlogov, kijih je nato potrdila skupščina raziskovalne skupnosti. Alojz Frankovič iz GG Brežice je dobil nagrado za izdelavo ročnih klešč za izvlek drobnih dreves. Za izum mobilnega silažnega mlina je na predlog SCT Krška vas prejela nagrado skupina, v kateri sta inženirja Miroslav Podpečan in Franjo Srabot-nak ter inž. Tomaž Jaklič. Za izdelavo kosilnice sta bila nagrajena inž. Tomaž Jaklič in Igor Prah. Ivan Prešiček, inž. Jurij Krošelj in Josip Šostarec so dobili nagrado za tehnologijo vzdrževanja in preizkušanja pnevmatskih cilindrov Falls voz. Za konstrukcijo in izvedbo dodatnega tesnjenja stranskih vrat pri prej omenjenih vagonih za prevoz rude pa so na pobudo Železniških delavnic v Dobovi prejeli skupinsko nagrado Ivan Prešiček, Jože Blažinč in Stane Gerjevič. Za marinizacijo avtomobilskega motorja je izobraževalna skupnost podelila nagrado inž. Juriju Krošlju, za pripravo tehnološkega postopka pri izdelavi polnega modularnega bloka v Opekarni Jerku Kreziču, za inovacijo zavarnega-diska Antonu Pangerčiču in inovacijo rudarske svetilke Cvetku Gajskemu. Za raziskavo Kontrola prehranjenosti vinogradnih tal na posestvu Bizeljsko je prejel nagrado inž. Martin Pavlovič. šuro »150 let šole v Šentjanžu«, ima veliko zaslug za ustanovitev šole župnik Ignacij Cigler. Sentjance je spodbudil, da so ustanovili šolo in zanjo sezidali poslopje, v katerem sta danes krajevni urad in pošta. Na stari šoli so v soboto odkrili spominsko ploščo. Na osrednji proslavi ob 150-letinci šole in krajevnem prazniku pa so preteklo nedeljo v Šentjanžu domačini pripravili pester kulturni spored. Zaslužni krajani Jožica Rau, Anton Majcen, Janko Brate, Jože Knez, Stanko Repše, Alojz Flajs, Jože Repovž, Ignacij Erman, Ivan Podlogar in Ignac Flajs so prejeli posebna priznanja. Na slovesnosti je bila poleg številnih Rudnik nima dokončnega odgovora Usoda premogovnika na Senovem po letu 1993 ostaja še naprej negotova SENOVO — Nobenih dvomov ni več, rudnik na Senovem bo zagotovo deloval do leta 1993. Kaj bo s tem rudnikom in 470 zaposlenimi delavci po tem letu, še ni jasno. Tudi ne po nedavnem (kdo ve, katerem že) razgovoru na najvišji ravni, ki so se ga udeležili najvišji iz KPO sozda REK. Ta sestanek so na Senovem sklicali, ker so hoteli iz ust najvišjih predstavnikov sozda slišati, kako bo z uresničevanjem investicijskega programa, ki bi omogočal kopanje premoga tudi po letu 1993. Kot je bilo namreč slišati na seji odbora za plan in razvoj, take naložbe ni mogoče sprejeti v plan, dokler ne bodo dorečene dolgoročne zamisli o naši energetski politiki. Te pa seveda ni mogoče sprejeti, dokler ne bo kaj več znanega o prestrukturiranju in razvoju slovenskega gospodarstva. Vprašanje pre- mogovništva, ki se je po logiki razmer znašlo povsem na dnu spiska odprtih vprašanj, ker zadeva tudi ob energetsko (ne)odvisnost ekonomičnost in ekologijo, pa je toliko bolj kompleksno. Pri takih strateških odločitvah pa je peščica rudatjev in delavcev zanemarljivo majhna količina, kadar se na problem gleda z vrha sozdovske piramide. S senovškega zornega kota pa je to veliko vprašanje, ki teija tudi končen in trden odgovor. ¥ Sestanek so sklicale družbenopolitične organizacije na čelu z ZK. Te organizacije so si v letni program dela zapisale kot prvo nalogo, da zagotove socialno varnost zaposlenih, to pa bo mogoče zagotoviti, če bo rudnik obstajal še naprej in se bo tudi razvijal. Razvoj rudnika pa bo mogoč le, če se bodo kopanja premoga lotili tudi v polju Za-kov med koto 52 in koto 0 (to je na ničti nadomorski višini) ter v polju Dol med koto 132 in koto 52. Za kopanje premoga na teh kotah bo treba zagotoviti u Trimovci se ne boje prihodnosti Novi objekt je uspeh kolektiva in korak k razvoju občine BREŽICE DOBOVA- Delegati, nagrajenci, predstavniki pobratenih občin Vel. Plana in Zelina ter drugi povabljenci so se po svečani seji občinske skupščine 28. oktobra odpeljali v Dobovo, da bi prisostvovali otvoritvi novega objekta in v družbi s kolektivom celotnega Trima zaključili počastitev praznika brežiške občine. Direktor Franc Drnovšek tokrat ni govoril o poslovnih rezultatih, saj jih sproti spremljajo in doživljajo, pač pa je poudaril, daje nova pridobitev kolektiva rezultat razvojnih prizadevanj in spoznanj, kijih naše ljudstvo dobro pozna iz pregovora. »Če si sam ne boš pomagal, ti tudi bog ne more.« Poslovne partnerje zanima samo kakovost in kolektiv ima dovolj energije, da z njo odlikuje svoje izdelke, da jo sprejema kot svojo resnico. Dobovski enoti Trima je predsednik občinske skupščine Brežice Stane Zlobko ob praznovanju 30-letnice izročil občinsko plaketo. Na slavnostni seji delavskega sveta so predtem podelili tri priznanja ustanoviteljem obrtnega kovinskega podjetja, priznanja za delovne jubileje, v prisotnosti gostov pa še posebna priznanja članom kolektiva za uspešno delo ter priznanja poslovnim partnerjem. Kulturni program so prispevali učenci osnovne šole Dobova. J. T. investicijski denar, ki pa ga za sedaj ni. Zato delavci in vodstvo rudnika na Senovem ne morejo dobiti dokončnega odgovora, ali bo rudnik deloval tudi po letu 1993. Vsekakor pa bi bilo smotrno še nekaj denarja vložiti v rudnik, so menili tudi na sestanku, kajti lani so bile v SPOŠTOVANI BREŽIŠKI OBČANI! V torek, 7. novembra, bosta ob 17. uri gosta brežiških demokratov, članov Slovenske demokratske zveze, znani ekonomist prof. dr. J. Mencinger in predsednik SDZ dr. Hubert Požarnik. Predsednik dr. Požarnik bo govoril o ekoloških problemih, tudi breži-ško-krških, in o Slovenski demokratski zvezi. Prof. dr. Mencinger pa bo razčlenil gospodarske (ne)-perspektive Jugoslavije. Sestanek bo v srednji šoli (Domu učencev) v Brežicah. Vabimo vse, ki mislijo, da je na Slovenskem ne-obhodno potrebno uveljaviti zahodnoevropska politična načela in izkušnje držav, kot so Švedska, Danska, Finska itd., ker le-ta omogočajo dokazano uspešno gospodarsko in tudi vsakovrstno družbeno delovanje, dostojno življenje ljudstva. Vabijo vas demokrati • Rešitve, ki so bile nakazane tudi to pot, so: znižati ceno premoga za tretjino, zmanjšati zaposlenost in sploh doseči večjo učinkovitost. Ob navezavi na močne odjemalce bi bila življenjska doba premogovnika še za nekaj časa podaljšana, še posebej, če bi v rudniku našli kaj svojega denarja za naložbe. Ni pa jasno, ali bodo vsi ti ukrepi dovolj, da bi preprečili enega izmed variantnih predlogov, po katerem naj bi v Sloveniji najprej zaprli majhne rudnike. Skratka, usoda rudnika na Senovem ostaja slej ko prej negotova. V času od 22. do 27. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Tu.šinec izPodvrha — Ana-Marijo, Suzana Ljube-tič iz Nove vasi Denisa. Višnja Terihaj iz Klak — Marka. Vesna Novak iz Vukovega sela Petra, Dragica Vukovič iz Krškega — Suzano, Marinka Kovačič iz Brežic Damjana. Tatjana Brnčič iz Samobora Saro, Majda Strniša iz Orehovega - Tadeja, Marija Kus iz Poštene vasi Tjašo, Bernarda Cizi iz Curnovca Tanjo, Jadranka Rešeta iz Sevnice Barbaro. Čestitamo! rudniku zaključena dela na transportnem sistemu, ki bi prišel prav tudi na njižnih kotah. J SIMČIČ Sfcrtenija Moja dežela. NAJSTAREJŠI — Predsednik skupščine KS Šentjanž. Andrej Repše je sicer menil, da bi takole opremljena palica bila primernejša za koga drugega v Ljubljani, a je Ciril Zlobec hudomušno dejal, da je v SZDL le med najstarejšimi in bo kar njemu prišla prav. (Foto: Perc) Sindikat koketiral z delavci? j n Sevniški občinski izvršni svet o razmerah v Betonu po zadnji stavki uglednih gostov tudi Mevžljeva mama, ki soji pionirji izročili cvetje. Domačini so povabili medse tudi slovenskega pesnika in podpredsednika RK SZDL Cirila Zlobca in ga zaprosili za krajši nagovor. Zlobec je povedal, da zdaj, ko so sprejeta ustavna dopolnila k sloven ski ustavi, težav še zdaleč ni konec. Zdaj se namreč slovenski politiki soočajo z bolj ali manj prikritimi poskusi lomljenja hrbtenice. Zlobec je opozoril, da se, žal, Slovenci zdaj zelo »radi primerjamo z ostalo Jugoslavijo, s tistimi, ki so manj razviti kot mi, manj uspešni. In dobivamo včasih občutek ponosa in tudi določene domišljavosti. Če bomo hoteli biti uspešni vnaprej, pa se bomo morali primerjati s tistimi. ki so uspešnejši, naprednejši, učinkovitejši, razvitejši od nas in imajo mnogo bolj razvito kulturo dialoga, kot jo srečujemo v Jugoslaviji • I’ PERC KOS ČASTNI KRAJAN ŠENTJANŽA — Ob krajevnem prazniku KS Šentjanž so preteklo nedeljo, ravno na dan, ko sta pred 47 leti v Murnicah junaško padla v boju zoper mnogo številčnejšo nemško vojsko Milan Majcen in Janči Mevželj, podelili krajevna priznanja. Za pomoč pri izgradnji infrastrukture v KS sta ga prejela Alojz Androjna in Boštjan Repovž, medtem ko so za častnega krajana razglasili Janeza Kosa, domačina, udomljenega v Ljubljani, zaposlenega v Mestnem muzeju ljudske revolucije, ki že vrsto let pomaga krajanom v Mirenski dolini pri kulturnozgodovinskem poslanstvu. Na sliki: predsednik sveta KS Šentjanž Ciril Brečko izroča listino Kosu. (Foto: P. Perc) SEVNICA — Sevniški izvršni svet obsoja vsako stavko, kije organizirana v nasprotju s stavkovnimi pravili. Takšno stališče je zavzel sevniški izvršni svet ob obravnavi razmer v SGD Beton Zagorje-tozd Gradbeništvo Sevnica po prekinitvi dela na gradbišču HTC v Sevnici 17. oktobra, kije trajala 24 delovnih ur. Delavci so stavkali zaradi slabih plač in zahtevali povečanje za 100 odstotkov, zamenjavo vodstva tozda in plačane ure v času prekinitve dela. Izvršni svet je sprejel informacijo o Ni kaj reči, vladaje s takšno splošno prekinitvah dela v tozdu Gradbeništvo, formulacijo besedila povedala v ezop-ki sojo pripravili v skupnih službah skem jeziku tisto, kar je na razširjeni seji (ali namerno prezrejo) dolžnosti, poudarjajo pa le svoje pravice in zahteve. SGD Betona v Zagorju, dopolnili pa s svojimi pogledi na stanje v sevniškem tozdu po zadnjih stavkah še njegov direktor Karel Makari. predsednik delavskega sveta tozda Vlado Kocjan in predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Tone Kozorog. Sevniški izvršni svet je ocenil, daje sedanje stanje v tozdu Gradbeništvo »posledica nedoslednega uresničevanja pravic delavcev, ki izhaja iz različnih tolmačenj sindikalne liste in samoupravnih splošnih aktov, kar je pripeljalo do poslabšanja medsebojnih odnosov med vodstvom tozda in delavci ter zatem do stavk delavcev.« direktor Makari nekajkrat jasno izrazil in opredelil predvsem kot krivdo sev-niškega občinskega sindikta oz. njegovega sekretarja, ki da sta naredila veliko napako s svojo razlago sindikalne liste. Makarija pa je očitno še bolj razburil republiški sindikalist Berginc iz republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu, ki daje na zboru delavcev ob prekinitvi na gradbišču HTC dejal: Direktor, če nisi sposoben zagotoviti minimalne osebne dohodke, pa pojdi! K sreči so po besedah vodstva taki, ki jim je vseeno, kaj bo jutri z Betonom, v manjšini. So pa kar dobro zastopani v samoupravnih organih, zato sc vodstvo tozda boji, da bo težko izpeljati disciplinske postopke zaradi «plavih« izostankov delavcev (mednje spada tudi zadnja nelegalna stavka), če bo prišlo do pat pozicije in samoupravne blokade v delavskem svetu kakor zadnjič, ko so sklepali, naj bi s stavko izgubljeni čas nadomestili z delom ob prostem času. To predlaga delavcem tudi sevniški izvršni svet, da bi tako zagotovili spoštovanje rokov pri gradnji HTC. Predstavniki Betona so menili, da je sindikat malo preveč koketiral z delavci, res pa je tudi, da ti premalo poznajo Scvniška vladaje predlagala tudi, naj bi ob predvideni reorganizaciji tozda preverili ustreznost delavcev za opravljanje odgovornih funkcij v bodoči delovni organizaciji. P. P Novo v Brežicah i RADOVEDNEŽEV JE ŽE T#| PREVEČ - V krajevni skupnosti vbj Dolina so veseli, da za turizem K občinske glave ne vtikajo nosu v jP , j if vtikajo nosu s "J- skrivnosti. Vhod v nedavno odknt°EJ , / zemskojamo z več dvoranami sozai* A ^ ga zavarovali pred tatiči pridaniči. ^ Bt vednim turistom pa kapni5kihJ®P“j0l nameravajo razkazovati. Vsaj pod* |H imajo mir pred njimi. NIČ SE ŠE NE VE — Začenjajo J ■ •*- "J"" • ^ NIČ SE ŠE NE VE —Začenjajo^ ve skromne stave in upanje, •»«“£,* bo prej dobila igrišče za golf, .rez^0| od- na- » ve skromne stave in upanje a.«- * stave |, stopili prednost sosedomvvendarpn J delež bah to nič ne pomeni. Se največ pomaga dobra vedeževalka, ki M ., j kam je usmerjena energija konverti g finančnih tokov. « finančnih tokov. . NOBENE AVTOMATIZACIJE Mlajši rod brodnikov oziroma ^ , skrbnikov na Mostecu ima resJ"j------ Brod jim je v kratkem že dvakrat ( tolikokrat kot prej v sto letih. Saj "Jjj A« čudnega, ko niti budilk nimajo, da i J nostih za kamere in pritiske oa go celodr cuonega, ko mu ouuiin sj nostih za kamere in pritiske na gu evei govorimo. Spanje je vedno najslaJ Podlaj vih urah po polnoči, takrat, ko SO',1[t. jSnier nekdanji brodniki in vlekli brod na togna V BREŽICAH SO CELO STOJI . ^ RAZPRODANA - Organizatorji PS J ditev podcenjujejo občinstvo. Takoj.h| ^ na okrogli mizi o dachauskih Pr0C po ^ na okrogli mizi o dachauskih Proc p0 ^ * tudi prijetno ogreta stolpna dvora ^ savskem muzeju je bila v soboto . premajhna za številne obiskov*^ ^ povabili v veliko baročno P°stlkan° ^ " rano. kjer je poživljala žile samo . d petja zakoncev Križanič. j --n to k: Kršb novice R prog SEMENARNA — S Krškega^ smo dobili še eno vznemirljivo nov ^ ^ ^ njem so tako rekoč čez noč nas ^ j nasadi sirka; ki ga nihče ne tre ' el)js škropi, in ti nasadi so vir novega ^ ki bo nemara s sirkom zasejalo v ya|p polje. Žal - tako nam govore fljiv —je največ sirka prav na druzeen skih površinah, v čigavi lasti so, se F ^ več ali manj ve. Tako Krško polje , samo največje odlagališče smeti, postaja tudi največja semenarna * l»i t V C OGREVANJE — Stanovalci.^. vanjskega bloka v Cankarjevi u škem so se že leta 1985 Pr*toz‘l'’br0t kč p-centralno ogrevanje ne deujedob< ^ TOr SSSš&Ss pravil. Do leta 1989 serviserja še n J( ^ zdaj se stanovalci na Cankarjev v ^ pre jo. kaj zavstanovanjsko skuPn“.‘čjtiej y »takoj«^Geprijijihja>>takoj«M^^ % Tot Us »taKoj«. v-c pn »j"* potem bomo mi prišli v Evro 3000 ali kakšno leto kasneje. PLAKATI — Znano je, da Jju i konfekcija eden izmed najmanj in ti delov v krškem Vidmu. Po neda upj hja eden izmed najmanj • j^er delov v krškem Vidmu. Po neda« ^ njavi vodstva, z uvedbo nove8 u|irf ma, pometanja in kdo bi še našteva . repj. pe. se zdi, da so prišli do Pri^. ndf^1 Odločili so se namreč, da se boo jj- tazi dan sta, Vo podobno. Društvom niso zaprl1 *‘J^1uit- Pos pak so za plakate postavili tako ^ s s( no visoke cene, da se zlepa ne bod° čet upali priti v Papirkonfekcijo. a je se- fa, morali plakete tiskati drugje, ka‘P ^atj veda žalostno glede na to. da 8 . I stvo v Krškem dolgoletno tr v tik Mvu v rvisivem uuigvv Valvasor sploh lahko še Krškem? sp< ski Sevniški paberi^ Predse^ KOLEGA ZLOBEC - fPrlSaiii skupščine krajevne skupnosti vesI,esti skupščine Krajevne skup;—--, ^pep-Andrej Repše je na nedeljski s jev-ob 150-letnici šole v Šentjanžu gt(vil-nem prazniku sprva marsikom koje prazniku sprva marših. -nem avditoriju kar malce zap« JVjprev tituliral slovenskega pesnika inJvpL Cr sednika republiške konference . pa J£ rila Zlobca ..kolega Zlobec«-brž pojasnil, da s kolegi imenuje - l0 je za politični pluralizem, Zlobec p* neštetokrat jasno dokazal. .. POŠTEVANKA — Ko seje na^e skupni seji vseh treh zboro^ ,|0gu ^ skupščine pričela razprava o p oted&® nepoklicno opravljanje funkcij j0|atek> nepoklicno opravljanje iw*»»»- : junice občinskega izvršnegasve ■ reCej r®'-"' mandata, so se delegatske klopH” vpraša- redčilc. Pa ne verjetno zato. ker' ^ zv0" nje ne bi zanimalo delegatov,lt’ reVcsil° nje ne ni zammato aeitg««". vesnu: ljo tega, ker seje zasedanje *.P_. 14. vi 5. uro. Sekretar SO Boris Sl^r 14. v t o. uro. .-.CKieiui — (Jelrf® imel (spet) težave s preštevanje )(1 patov. To je opravil bolj z lev0 r' .Kora ^ mesto 10 še prisotnih delegatu ,ja|o li I n ,, k; na še ZJUl’- , . J' naštel 12, kolikor bi pa še za^jovr sklepčnost tega zbora. Ali gfc?’ Jgjne n zevanje poslovnika o delu s ' aijje10 samega dela delegatov in gos neka nova poštevanka? VISOKA TRAVA -bili zelo veseli in zadovoljni.a »0 lep1 vomeških cestarjev iz Boštanja ^epec poskrbel za cesto Impoljca y:e, ka' ki jo obrašča visoka trava m g cesl‘ kor je to storil za krai yerf Arto Ponikve—Studenec. • c tudi kaj mu je ljubša ta cesta, krajan PANDA IZUMIRA - ~jr ' panu» a dejo pred komisijsko prodaja z^PrJ‘ Sevnici, najpogosteje butnejo -0 j •vrata. Vzdihljaji verjetno na/nu j panda žalostno (iz)umira. TAKf' iti V# ^ i m* |k njiHflfi | Risba v Krkini likovni delavnici Devet ustvarjalcev že razstavlja bero likovne delavnice na Otočcu — Šele v šestdesetih letih spremenjen odnos do risbe kot samostojne umetnine NOVO MESTO — V četrtek, 27. oktobra, je bila v avli poslovnih prostorov Tovarne zdravil Krka odprta razstava risb, ki so nastale na letošnji Krkini likovni delavnici. Le-ta je bila že enajsta po vrsti, odkar Krkini kulturni animatorji zbirajo okoli sebe likovnike iz vse Slovenije pa tudi izven njenih meja, s to razliko, daje bilo prvih deset posvečenih akvarelu, letošnja in še nekaj prihodnjih pa risbi. ,i02 S*41™ *- !K| NA KRKINI DELAVNICI (jJ ^ . - "••luuiiiucutiniu — V kulturnem programu ob otvoritvi raz-košnje Krkine likovne delavnice je Staša Vovk brala pesmi Ivana Zora-ude? . *ana Marklja, na kitaro pa je zaigrala Klara Tomljanovič. Dela devetih «encev delavnice bodo na ogled do 6. decembra. (Foto: T. Jakše) Preobremenjeni učitelji £ I#1' raZWVll rtibili® j^';f ^erT1jški šolniki med celodnevno in klasično osnovno —golo — Navodila staršem za pomoč otrokom ijSF.MČ V uvodu k razstavi sta likovna kritika Andrej Pavlovec in Janez Mesesnel postavila risbo, letošnje ustvaijalce in njihova dela v prostor in čas. Janez Mesesnel seje ustavil ob vsakem ustvarjalcu in v nekaj stavkih opredelil njegovo delo in slog, Andrej Pavlovec pa je spregovoril nekaj več o sliki kot izraznem sredstvu, umetniški govorici in njeni funkcij nekoč in danes: »Risba je problematična zaradi dvopomenskega termina risba, ki pomeni dve čisto različni stvari. Najosnovnejša je tista risba, a? j«*1‘»»sr ge v f rvviiQnatan‘-no’ semiški šolniki pa so na vstar Usgl Usedanjih predvidevanj in 1 a’c dosnl!-6 j 0 nac'onalnem programu že »ir1- trak,Jl’ celodnevnih šol v tem pro-|J|S£ neb;Uine 1,0 več- Za'o se v Semiču že 1% nevne v priPravlJajp, da bodo iz celod- nevne "F,ovyajo, ua oouo it ceiou-Hj pV n°nnalno šolo prešli postopo->■-' ri tem pa se vrtijo v začaranem Krogu. cesi"1 iaVit velik ■e. ’ boiV Mradi tega, ker se zavedajo, da ^tatpač konec s celodnevno šolo, lavc,,^. ^.ne zaposlujejo novih de- --7 laVcp al časa ne zaposlujejo novih de-uKwj’tudi °b upokojitvah ali odhodih ko Ir eV nC' ^tem Pa 50 “bredli v veli-sai'l120 Slede obremenitve šolnikov, Prevrf 6 klasično osnovno šolo ko ^ u«t^wTn° Pa premalf' — Drnor LllelJem> kr izvajajo razširjeni ^Pičijo nadure Če pa bi se-odvpi»nnovO“P°slovali, bi bile težave ž Pač m"0 "lovno silo takrat, ko bodo i°. p^jmpreiti v klasično osnovno šo- Da bo s celodnevno osnovno šolo enkrat konec, je sedaj torej že gotovo. To bo za učitelje velika razbremenitev, na slabšem pa bodo učenci, zlasti še sedaj, ko so v šoli veliko naredili, da je pouk čim bolj kvaliteten. Letos so že skrajšali pouk za eno uro, in sicer na ra- • V Semiču upajo, da bodo z nacionalnim programom razbremenili učitelje, saj jim bosta v tem programu priznana cel knjižničar in socialni delavec. Doslej so jim namreč plačali le 65 odst. socialnega delavca in petino knjižničaija, čeprav je bilo zlasti knjižničarjevo delo opravljeno v celoti. Knjižnica tukajšnje šole šteje namreč kar 10.000 knjig. čun samostojnega učenja. Tako bi se morali učenci več učiti doma, tega pa doslej niso bili navajeni. Zato so v šoli pripravili poseben program, po katerem bodo dajati staršem navodila, kako naj otrokom doma pomagajo pri učenju. M. B.-J. co-jfj vel*1 , ko* ne# K#1' lavalP h nji'' .at# ni*f imr, sirk st# v Rt' Jaj * ■M a#! ----------.j-------r----------------------------- o ™ na n.mednarodni simpozij o fotografiji, ki slej ko prej ostaja edina tovrst-tujemr 7 ltev v °iji i" širši domovini ter si počasi ustvaija ugled doma in na bti‘ ^zna " fo,08rafei galeriste in strokovnjake predstavlja možnost, da se Z.L Pret„n^° s P°glavitnim dogajanjem v jugoslovanski in svetovni fotografiji it k1 v ose*)nib in konkretnih stikov. r. J v okviru ZAČETEK ABONMAJA S KONCERTOM ČRNOMELJ — V abonmaju, ki ga za letošnjo sezono pripravljata koncertna poslovalnica Bele krajine pri črnomaljski glasbeni šoli in Zavod za izobraževanje in kulturo, bo 8 prireditev: 4 glasbene in prav toliko dramskih. Prva bo v ponedeljek, 6. novembra, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu, predstavila pa se bosta kitarista Ana in harmonikar Silvijo Vidovič iz Karlovca. Pol ure pred koncertom pa bo v galeriji Miniart slovesno zaprtje likovne razstave Saša Pavloviča. ZA LJUBITELJE OPERE NOVO MESTO — Ljubitelji opere iz Novega mesta in okolice lahko še dobijo prosta mesta na avtobusu, ki jih bo popeljal na ogled opere Georgea Biseta Car-men. Avtobus bo odpeljal v sredo, 8: novembra, ob'17- “ri z novomeške atobusne postaje, rezervacije za avtobus in vstopnice ter vse informacije pa lahko dobijo na telefonski številki 84-750. Četrtič fotografska prestolnica ^sPel mednarodni simpozij v Novem mestu — Predavanja, predstavitve, razsta--------ve — Manifest o čuvanju fotografske kulturne dediščine_ p^VO MESTO — Zadnje tri dneve preteklega tedna je Novo mesto zapisali, da v letu, ko slavimo 150 letni-kal 4 V"®f_reživel° v znamenju fotografije. Od petka do nedelje je tu pote- le k1 tira|aUll7voSlmp0zija’ ki sta ga orgam" FotOB , .9 Slovenije in novomeška „ J leniJ? ,lja’.so se v Domu kulture, do-S lu zvrsnf enj!’- Fot°galerij' ‘n Metropo-anf > in tuja! razllčna predavanja domačih ,ačini sod0v •r°kovnjakov, ki so predstavili madj, °Ju8°slovansko, nizozemsko in •? ,r# C* paJf kis« to V nskf S? :l#> irf" raša- zv®-, ilo/l »k/ ega' i .KS o 21 ova- ie"’, ie to! lil" ■ nelep" ne«' i esto ud1 pola« pr"1 da Kulturni dom -jod streho wperen°yj. "a9.aif.l<> 'ne — Miklovi hiši Pet dati tisto kultur-Poslanstvo, ki gaje ------že imela___________ klovlBhNrCA ■ Preurejanje Mi-dišče m5e v rrbniško kulturno src-redii;SC nadalmje. Doslej so že na-s,rorii,novo Ploščo na prvem nad-sani,o9 Ured'l> prostor, kjer bodo lt0n,,..,r e’ P°z'dali podstrešje in do-Pogos,'SHtrxho- Dela Pa Je oviralo vrsti f d,e/cvno vreme. Zdaj je na bo Uj, a z okraski in okna. Tako Van inSinm0dZUnajZaVar°' nioo ■ie’ da skrbimo za z.una-če hi l*rama, prav pa bi bilo, •ranim.; d skrhl namen|li tudi no-Prost t r'lem ne gre za ureditev ku|u :i°vkot za vsebino, se pravi v D “ no dejavnost, ki bo potekala Ječ„.v>Vljcnih Prostorih. Premalo Ša s ',, “gretosti, da bi Miklova hi-slan«. Pridobila tisto kulturno po-novi> -° ■ 1 gaje Prcd začetkom ob-kuhi.r’ lniela',< Pravi Stane Kljun, 'Urn' animator v Ribnici, no nr)n?Va Nliklove hiše ne bo rav-?a r,,CCnii9enar Prdcka iz sredstev Ribnicptat!'zacij°. mestnega jedra ni kl zbira pri samoupravne no 0VanJsl poscbncm samoupr: katere h"111’ raCunaj° Pa tudi ere druge vire. samoupravnem ' 1 nane- obdela, sistematizira in shrani. Slednje so udeleženci simpozija še posebej poudarili v manifestu, ki so ga sprejeli in podpisali ob zaključku ter naslovili na odgovorne posameznike, institucije, družbenopolitične organizacije in seveda na širšo javnost. V njem so RAZSTAVA TUJIH STROKOVNIH KNJIG LJUBLJANA — Danes so v sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli prodajno razstavo najnovejše strokovne literature, ki jo že tretje teto zapored pripravljajo po velikem knjižnem sejmu v Frankfurtu in zato nosi naziv Frakfurt po Frankfurtu. Na ogled in odkup je nad 5000 naslovov z. vseh področij. Razstava bo odprta do 9. novembra. FILM NADINE NA FILMSKEM ČETRTKU NOVO MESTOM — 9. novembra bo v tukajšnjem Domu kulture že tretji filmski četrtek, kakor od le jeseni imenujejo abonmajsko filmsko gledališče. Na sporedu bo (ob 18. in 20. uri) ameriški barvni film Nadine, krimi komedija, ki jo je leta 1987, posnel režiser Robert Benton. Vrsto glasbenih pop uspešnic v tem filmu izvajajo znani ameriški pop-glasbeniki. STROKOVNA OCENA - Ameriški predavatelj, kritik, publicist in fotograf VVilliam Messer pri ogledu portfolijev na simpoziju. (Foto: Gregor Čampa.) Narodi, ki se zavedajo pomena fotografske kulturne dediščine, so ustrezne institucije že ustanovili. Ob spremembah, ki se pripravljajo v zvezi s slovenskimi muzeji, manifest opozarja, naj se enakovredno z drugimi že priznanimi področji kulturne dediščine obravnava tudi fotografija. Problem je pereč in zahteva takojšnjo rešitev. M. MARKELJ VRHUNSKI ZBOR IZ BUD1NPEŠTE — Tisti, ki so pretekli petek prezrli in zamudili koncert mešanega pevskega zbora Epilok Szalamas Vcgyeskorus v Sevnici (in žal je bilo takih ljubiteljev petja kar preveč), so prikrajšani za nepozaben večer in umetniško doživetje. Madžarski zbor z bogato tradicijo (nastopa od leta 1881) je s s- ojim petjem v 11 državah, tudi v Kanadi in ZDA, očaral številne poslušalce In tudi dobre poznavalce zborovskega petja. Med drugim je zbor kije nato v soboto nastopil kol gost MePZ Viktor Parma še v Krškem, osvojil že tudi 2 Grand prixa. Na posnetku: umetniški vodja Bela Pallos in dirigentka zbora Edit Petrocki prejemata cvetje v Sevnici. (Foto: P. Perc) ki obstaja sama zase, narisana S katerimkoli risalom, naj bo to svinčnik, flomaster, oglje ali kreda. Druga pomenska značilnost risbe pa je tista, kije pričujoča v vseh zvrsteh likovnega ustvarjanja, kajti brez risbe ni arhitekture, ni stola, ni stroja, skratka, risba je prisotna povsod. Tudi v slikarstvu, ker omejuje barve in barve na slikah brez omejitve, brez slike, si skoraj ne moremo predstavljati. Težko je reči, kaj risba je in kaj ni, ker na raznih razstavah vise izdelki z imenom risba vse od črtne risbe, mimo dvobarvnih risb do risb, ki so že prave slike, kolaži in temu podobno. Risba je bila dolga leta temeljna likovna dejavnost kot znak veščine in obrtniškega znanja. Cenili sojo likovniki sami in nekateri poznavalci, vendar ne toliko, da bi ji prisojali pomembnost v razvoju likovne umetnosti, ker je bila risba vse do spremenjenih odnosov do moderne umetnosti bolj postranska zadeva. Šele okoli šestdesetih let opažamo spremembe v odnosu do risbe. Ta postaja bolj samostojna tudi kot predmet razstavljanja na raznih razstavah, kjer je vse bolj cenjena. Lahko je to risba, ki ponazarja rezultat avtorjeve ideje, kot vizualnega zapisa videnega, lahko pa je samo skica za sliko, ki predstavlja določen rezultat risarjevega hotenja. Letošnje Krkine likovne delavnice se je udeležilo devet ustvarjalcev: Danino Božič, Pavel Medvešček, Silvan Omerzu, Mirna Pavlovec in Vinko Tušek. Njihova dela bodo na ogled in na prodaj v Krkini avli do 6. decembra. Na • Razstava Krkine likovne delavnice je bila posvečena prazniku občine Novo mesto. Da dobiva občinski praznik vse bolj kutlumo podobo, pričajo tudi druge prireditve, razstave in literarni večeri, o katerih poročamo na tej strani. Tukaj omenimo še interno prireditev v inšpekcijskih službah, kjer so v sredo, 25. oktobra, brali pesmi Maijance Kočevar, na kitaro je igral Borut Tiran, poleg tega pa je bil možen še ogled fotografij Gregoija Čampe in plakatnih risb Franceta Prešerna. Prireditev je povezoval Rudi Škof. otvoritvi razstave je kitaro igrala Klara Tomljanovič, Staša Vovk pa je prebrala nekaj pesmi Ivana Zorana in Milana Marklja. T. JAKŠE Za odpravljanje sivih Bs Posvet o Novomeškem okrožju v letih 1942 in 1943 Dolenjski muzej iz Novega mesta je v sodelovanju z okrožnim odborom aktivistov nekdanjega Novomeškega okrožja organiziral 23. oktobra letos posvetovanje na temo »Novomeško okrožje od spomladi 1942 do jeseni 1943«. Na njem je prek 30 aktivistov, borcev in zgodovinarjev, med njimi tudi dr. Tone Ferenc iz Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije, pravzaprav nadaljevalo v letu 1987 začeto obravnavo zgodovine Novomeškega okrožja. Ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič, ki je od- NOVA RAZSTAVA OTOČEC — V tukajšnjem Gami hotelu si bodo obiskovalci od danes, petka, 3. novembra, lahko ogledali novo umetniško razstavo. S svojimi stvaritvami se bo predstavil akademski slikar Apolonio Zvest. »SCAPINOVE ZVIJAČE« KRMEU — Oder mladih GD Sevnica nadaljuje letošnjo gledališko sezono s ponovitvami Molierovih Scapino-vih zvijač na slovenskih odrih. S to komedijo v režiji Petra Žuraja, ki sojo slovenski gledališki kritiki zelo visoko ocenili, saj sojo uvrstili med najboljše predstave amaterskih gledališč pri nas v pretekli sezoni, Sevničani gostujejo v soboto, 4. novembra ob 19. uri v dvorani DKD Svoboda v Krmelju. pri tokratni posvet, je med drugim dejal; «Naša Dolenjska, na katero smo vsi ta- -ko ali drugače čustveno vezani, je še vedno okolje, ki je jug Slovenije in ga v današnjem načrtovanju razvoja mnogi načrtovalci kaj radi pozabijo, kritiki pa ga kažejo kot primer sivih lis, nesposobnosti in še česa.« Uvodne teze za posvetovanje je pripravil Bogdan Osolnik. Razprava se je dotaknila razdobja od nastanka osvobojenega ozemlja na Dolenjskem do velike italijanske ofenzive, posledic ofenzive za osvobodilno gibanje in civilno prebivalstvo, partizanske protiofenzive in spremljajočih političnih aktivnosti, spomladanskega poleta OF in utijeva-nje njene enotnosti od aprila 1943, ko se je vodstvo OF ponovno naselilo na Kočevskem Rogu, ter političnega delovanja v tem času v Novem mestu. Pokroviteljstvo nad posvetovanjem je gostoljubno prevzela Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto, v katere imenuje udeležence pozdravil Sergej Thorževskij. ZDENKO PICELJ Razstava za praznik V avli SDK razstavlja 12 novomeških študentov arhitekture NOVO MESTO — Razstavišče v avli novomeške SDK ponuja na ogled zanimivo razstavo stvaritev dvanajsterice novomeških študentov arhitekture. Z deli, nastalimi v okviru seminaija, ki je na ljubljanski fakulteti za arhitekturo sestavni del študijskega programa še iz časov, ko sta bila tam profesoija Vurnik in Plečnik, se predstavljajo študentje: Tomaž Borsan, Tatjana Lažetič, Rok Račečič, Miranda Južnič, Dominik Krese, Matjaž Mehle, Igor Primažič, Urška Račečič, Igor Merlin, Mojca Verček, Silva Strasberger in Jože Slak. Seminarska dela obravnavajo predvsem vprašanja s področja arhitektonskega raziskovanja oziroma vprašanja prostora. Arhitekti poznajo vodilo: kdor obvlada oblikovanje prostora, temu prostor poje, in temu vodilu so se poskusili podrediti tudi razstavljala v novomeški SDK. Svoje rešitve so predstavili v arhitekturnem jeziku s pomočjo grafike. Na otvoritvi razstave minuli petek so nastopili pevci mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom zborovodkinje Jožice Bradač in Silva Strasberger kot glasbenica. Stras-bergerjeva študira ob arhitekturi tudi glasbo. Eno točko je izvedla skupaj s Tomažem Borsanom, ki jo je spremljal na sintetizerju. Otvoritve se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi tudi predstavniki novomeške in pobratenih občin, saj so mladi novomeški ustvarjalci razstavo, ki bo na ogled do konca novembra, in otvoritveni kulturni program pripravili v počastitev novomeškega občinskega praznika. Še več, kot so povedali na otvoritvi, je bila ta prireditev čestitka mladih ustvarjalcev prebivalcem novomeške občine za njihov občinski praznik. I. Z. PRILOŽNOST ZA SAMOZALOŽNIKE ČATEŽ — Organizatorji letošnjega pohoda po Levstikovi poti, ki bo v soboto, 11. novembra, so se spomnili tudi tegob, ki jih imajo slovenski samozaložniki z izdajanjem in prodajo svojih knjig. Za letos nameravajo ob zaključku poti na Čatežu pripraviti stojnice, kjer bi imeli samozaložniki priložnost razstaviti in prodajati svoja dela, v prihodnje pa jih nameravajo tesneje povezati med seboj, da bi skupno nastopali in si tako lajšali breme, kakršno v sedanjih razmerah samostojno izdajanje knjig pri nas vsekakor je. Vse, ki jih sodelovanje zanima, organizatorji prosijo, naj pišejo na Projekt Levstikova pot, pp 32, 61270 Litija, ali pa pokličejo na telefon 061-881269. NAGRADI OB PRAZNIKU — Ob letošnjem prazniku novomeške občine sta bila družbenega priznanja za življejsko delo deležna dva eminentna predstavnika novomeškega kultumo-prosvetnega življenja. Tone Knez (levo), kustos arheolog v Dolenjskem muzeju, zaslužen za to, da svet ne pozna Novega mesta le po dobrih srajcah, avtih in zdravilih, ampak tudi po bogati arheološki zgodovini, je iz rok predsednika novomeške občinske skupščine Francija Šalija prejel letošnjo nagrado novomeške občinske raziskovalne skupnosti za dolgoletno razvojno raziskovalno delo. Letošnjo Trdinovo nagrado, ki jo občinski izvršni svet podeljuje za pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju, pa je na slavnostni seji občinske skupščine v Škocjanu iz rok predsednika Adolfa Zupana prejel prof. Karel Bačer, pedagog, slavist, pedagoški in bibliotekarski svetovalec ter literarni zgodovinar, ki že dolga leta opravlja tudi lektorsko delo pri Dolenjskem listu. (Foto: Z. L.-D.) Od skromne dote do bogastva V Brežicah razstava »Štirideset let Posavskega muzeja« — Vezilo Krčanov — Srebrna plaketa občine_____________ BREŽICE — Posavski muzej je z razstavo in obsežnim tiskanim vodičem po njej prikazal občinstvu sadove dolgoletnega dela od predvojnih ljubiteljskih začetkov in zametkov skromnih zbirk v Krškem do današnjih razsežnosti, ko seje ob zavzetem strokovnem delu razvil v ugledno pokrajinsko ustanovo na Slovenskem. Z dediščino iz Krškega se obiskovalec sreča v prvem galerijskem prostoru, kjer si lahko pogleda tudi fotografsko dokumentacijo o obnovi gradu. Za brežiški grad je bila rešitev, da so vanj preselili muzej, za muzej pa sreča, daje dobil prostore v tako imenitni zgradbi, ki jo je obvaroval propadanja. Skromno dediščino iz Krškega so muzejski delavci do danes ople- menitili in tako ustvarili veliko materialno in duhovno bogastvo. Pomnožili so zbirke, opravili veliko raziskovalnega dela, restavrirali nešteto dragocenih najdb in drugih muzejskih predmetov, obiskovalcem pa posredovali veliko umetniških in drugih razstav ter glasbenih prireditev. Muzej se danes lahko pohvali tudi z živahno izdajateljsko dejavnostjo, kar vse je zaobseženo v jubilejni razstavi. Ta s svojo drugačnostjo prevzame obiskovalca, pa naj bo to z muzealijami naložen lojtrski voz ali sprehod skozi labirint, v katerega bleščeče osvetljenih nišah vzbujajo pozornost zanimivi predmeti iz depojev. J. TEPPEY • Občinstvo je pred otvoritvijo razstave posedlo v dvorani in prisluhnilo koncertu glasbenih pedagogov Elizabete in Dragutina Križaniča, ki že vrsto let delujeta v brežiški občini. Ljudske pesmi so jima posebej pri srcu in jih zato vselej občuteno zapojeta v veliko zadovoljstvo poslušalcev. O razstavi ob jubileju je po k oncertu govoril ravnatelj prof. Marjan Gregorič, nakar je muzeju prenesel čestitke krške občine njen predstavnik Živko Šebek. Izročil je priznanje muzejski delavki Ivi Stiplovšek, muzeju pa srebrno plaketo občine Krško, kl jo je sprejel ravnatelj Gregorič. DOLENJSKI UST LOCIRAN NA KRIŽIŠČU CEST METLIKA-KARLOVAC IN METLIKA-ČRNOMELJ Gl AVN VHOD uradi in pisarne samopostrežna trgovina, moška, ženska in otroška konfekcija in tekstil, obutev, usnjena galanterija, kristal, porcelan, bela tehnika in akustika, salon pohištva, športna oprema, avtomobilski deli, barve in laki, kovinska galanterija... (velikost: od 135-807 m2) učencem in učiteljem Brestanice, nam na kakršenkoli način pomaga kreno in toplo zahvaljujemo. pisma in odmevi RIBNIŠKA POMOČ ŠENTJURJU Apeliram na vas! Uboge bolnice tožba Tudi v naši občini smo se odzvali na stisko ljudi, ki jih je prizadelo neurje. 13. oktobra smo odpeljali zbrano blago v Šentjur s tovornjakom, ki nam ga je brezplačno dal v uporabo Avto Kočevje. Delovni organizaciji in vozniku se za to lepo zahvaljujemo. Za prizadete so občani darovali postelje, oblazinjeno pohištvo, obleko, posteljnino, prešite odeje, posodo in krompir. V zbiranju ozimnice so se posebej potrudili mladi člani RK na osnovni šoli v Sodražici in v Sušju. Učitelji in učenci OŠ v Dolenji vasi so poslali pomoč sedemčlanski družini v Šentjur. Ta socialno šibka družina bo gotovo še bolj kot denarja vesela prijaznega sporočila in skrbi, izražene v njem. Mnogi občani in skupine so že dali denarni prispevek za prizadete, ponekod ga zbirajo. Pomembno je, da se odzivamo na nesreče, ki prizadenejo druge. NADA LAVRIČ, sekretarka OO RK Ribnica ZAHVALA ZA POMOČ Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije Šentjur pri Celju se zahvaljuje občanom in občinski organizaciji RK Novo mesto za humano in plemenito dejanje ter za denarna sredstva, ki smojih sprejeli za sanacijo posledic in za pomoč ljudem v nesreči, ki jih je močno prizadela naravna katastrofa v letošnjem letu. Sredstva smo dodelili ljudem za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin in za ustvarjanje najosnovnejših pogojev bivanja in življenja prizadetih ljudi. Hvaležni smo za vašo pomoč, hvala vam! Predsedstvo OO RKS Šentjur pri Celju PRODAJA Bolezen meje pripeljala v novomeško bolnišnico. Nisem bila prvič. Poznala sem razmere v njej in ni me bilo strah leči v bolniško posteljo. Tokrat pa je bilo drugače. Pri sprejemu mi je sestra dala telesno perilo. Halja je bila izprana, natrgana za v cunje. Natikači št. 46 so mi bili preveliki in so mi padali z nog. Sestri je bilo zelo nerodno. Rada bi mi dala kaj boljšega in je povedala: »Zaenkrat nimam drugega kot to. Tako je pri nas!« Razumela sem, saj kaj boljšega v današnjih časih tudi nisem pričakovala. Odrejena mi je bila čista postelja v veliki, svetli sobi, kjer je bilo sedem postelj. Rada sem med ljudmi, posebno med bolniki, ki razumejo drug drugega. Prišle so noči brez spanja na trdi postelji! Blazina pod menoj je bila ena sama gmota prepletenih žic. Stara, iztrošena blazina, prekrita z dvema rjuhama. Občan, človek, ki si zdrav, ne moreš vedeti, kakšna muka je spati na taki postelji. Nisem človek, ki občuti grahovo zrno skozi devet blazin. Lahko brez godrnjanja ležim na senu, ličkanju ali na tleh, če so ravna. Ali na teh blazinah osemdeset let stara žena, slaba in suha, res ne more ležati! In povrh tega še bolna. Postelja me je namučila ta-,ko, da sem se trdno odločila to javno povedati ljudem. Tisti, ki ste zdaj še zdravi, poskrbite zase pravočasno! Razmere se čez noč ne bodo spremenile. Darujte bolnici denar, ki je namenjen za odvečen liter vina, kos nepotrebnega oblačila, odvečne hrane itd., ne bo vam žal! V novomeški bolnici so vam na razpolago res dobri zdravniki, ki so v škodo svojega zdravja kar preveč požrtvovalni. Radi prisluhnejo ljudem v njihovih tegobah, jim dajejo pogum in upanje v ozdravitev. Ostalo osebje je enkratno. V vseh dneh, ki sem jih preživela v bolnici, nisem videla neprijazne sestre, čeprav bi ob preobilnem delu in tolikih bolnikih včasih lahko bile. Apeliram na vas, ki ste še zdravi, da poleg tistega, kar ste že darovali novomeški bolnišnici, darujete še za druge potrebe, ki jih bolnik nujno potrebuje v bolnici. VALENTINA AHAČIČ Alarm pred odločanjem v Krškem Sprožil ga je iniciativni odbor za ustanovitev Zelenih občine Brežice BREŽICE — Od 26. oktobra dalje deluje v Brežicah iniciativni odbor za ustanovitev Zelenih v občini. Pobudo za njegovo ustanovitev sta dali občinski konferenci ZSMS in SZDL, Odbor za turizem pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja ter Srednje šole in OŠ Brežice. Med prvimi rezultati dela tega odbora je tudi alarm, ki so ga poslali sredstvom javnega obveščanja. V njem opozarjajo na namero, da se v Kršem zgradi začasno odlagališče radioaktivnih odpadkov, in trdijo: »Iz osnutka in obrazložitve izvršnega sveta SO Krško je razvidno, da izvršni svet SO Krško podpira izgradnjo začasnega (beri: stalnega) odlagališča radioaktivnih odpadkov za NEK Krško. V obrazložitvi je sicer poudarjeno, da gre za skladiščenje radioaktivnih odpadkov do trenutka, ko bo zgrajeno končno odlagališče in zagotovljena naj se v skladu s stališči izvršnega sveta SR Slovenije organizira javna razprava in referendum, na katerem naj prebivalci Slovenije odločajo o problematiki. Če ni mogoče problema radioaktivnih odpadkov rešiti v rokih, ki so bili že predpisani, je treba objekt zapreti. O tem morajo odločati ustrezne inšpekcijske službe Slovenije in medobčinske inšpekcijske službe Posavja, sicer nima-, jo nobene moralne pravice, da o kate- remkoli vprašanju odločajo v kateremkoli podjetju SR Slovenije. Služb, ki favorizirajo nekatera podjetja in sankcionirajo druga, Slovenija ne potrebuje (če želimo postati pravna država). Predlagamo sredstvom javnega obveščanja, da o problematiki spregovorijo slovenski javnosti, da se udeležijo zasedanja zborov SO Krško (7. novembra) in opravijo pogovore z delegati ter občani regije.« Vlaga mrazi, krivica boli Družina Šajnovič s strahom pričakuje zimo SRBIH • IZJAVA BREŽIŠKE MLADINE — Predsedstvo brežiške mladine je v torek 31. oktobra, sprejelo izjavo, v kateri izraža ogorčenje nad informacijo o gradnji začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v okviru jedrske elektrarne v Krškem. Pozvali so delegate občinske skupščine v Krškem, naj 7. novembra ne sprejmejo predlaganih sprememb občinskih družbenih planov, ki naj bi omogočile gradnjo odlagališča. Zavzelo se je za širšo raz- pravo o tej problematiki in za pospeše-ne aktivnosti v zvezi s tem. Če rešitve ne bo pravočasno, bo predsedstvo zahtevalo prepoved obratovanja JE Krško. (B. D.) maksimalna varnost, piše pa tudi, da bo zagotovljena korist družbene skupnosti, v kateri deluje NEK (torej gre za kupčijo občine Krško). Ker ne želimo živeti na smetišču atomskega energetskega lobija, smo skrajno ogorčeni, da se je izvršni svet SO Krško (torej predlagatelj sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško) spustil v »kupčije« v imenu prebivalcev regije Posavja in celotne Slovenije. Predlagamo, da se odlok objavi in pred sprejetjem organizira široka javna razprava v Sloveniji. Problem radioaktivnih odpadkov ne more biti stvar odločanja delegatov SO Krško, temveč NOVO MESTO — Na prste bi lahko prešteli Rome v novomeški občini, ki stanujejo v družbenih stanovanjih. Darko Šajnovič, dolgoletni predsednik kulturnega društva Rom, sedaj pa njegov tajni, je eden od njih. Že od leta 1983 živi z ženo Jovanko v kletnem stanovanju bloka v naselju Majde Šilc št. 2. Težav s prilagajanjem na urbano naselje ni imel, ima pa druge težave. »Nisem navajen, vda bi moledoval zase,« pravi Darko Šajnovič. »Ves čas, kar sem aktiven v društvu Rom, sem se potegoval za pravice drugih. Sedaj pa ne morem drugače. Kletno stanovanje, v katerem stanujeva z ženo, je tako vlažno, da je bivanje v njem že skoraj nemogoče. Nama obema je načelo zdravje, o tem pričajo zdravniška potrdila. Pisarniški material in vsa dokumentacija društva — tukaj imam tudi pisarno — vse je prepojeno z vlago. Tapete pa tudi omet odpadajo s sten. Površna popravila nič ne zaležejo, saj vlaga hitro udari skoz in ves trud je zaman. S prošnjami za temeljito popravilo in izolacijo proti vlagi ali pa za zamenjavo stanovanja sem se že dolgo obračal na vse mogoče naslove, vendar zaman.« O tem smo se pozanimali pri novomeški samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer pravijo, da so s primerom seznanjeni in da posebna strokovna ekipa sedaj proučuje, kako bi se dalo stanovanje kolikor toliko zadovoljivo izolirati. Blok v naselju Majde Šilc 2 je namreč star in neizoliran. Celotna sanacija bi bila zelo draga, zato se bodo ver-jeto odločili za notranjo oblogo stanovanja s kombi ploščami, kar naj bi vsaj delno ublažilo vlago. Pripominjajo pa, da bi moralo biti stanovanje tako ali ta- ko redno krnjeno in temeljito zračeno. Tudi glede zamenjave stanovanja je malo možnosti, saj ima družina zelo nizke osebne dohodke, po sklepu stanovanjske skupnosti pa lahko taki stanujejo pač v primerno cenenih stanovanjih. Darko je upokojen in invalid tretje stopnje, za kar prejema majhno nadomestilo, žena pa je trenutno nezaposlena in bolna. Za Darka Šajnoviča pa je grenka tudi zgodba, kako je pravzaprav prišel v to vlažno stanovanje. Pravi, daje družina imela sedemnajst let primerno zidano hišo s sadnim vrtom na prostoru, kjer so pozneje zgradili dopolnilno šolo. Hiša je bila porušena, ne da bi zanjo dobili nadomestilo, razen nekaj malega za sadno drevje, družina pa je bila preseljena v barako romskega naselja Šmihel. T. JAKŠE ZAHVALA Učenci in d*'; OŠ Leskovec pn^ VLAGA — Takole prodira vlaga s sten v kuhinji Jovanke in Darka Šajnn kletnem stanovanju bloka v naselju Majde Šilc. Darku so pred leti ob ' šole Dragotina Ketteja v Šmihelu podrli hišo, za katero trdi. da do sedaj ^ dobil nobenega nadomestila. (Foto: T. J.) j NOVOGRAJENI POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER V METLIKI GOSTINSKI DEL (bife, restavracija) PARKIRNE PROSTORE (podzemne garaže) V neposredni bližini poslovno trgovskega centra vam nudimo v nakup tudi stanovanja, velikosti 25-75 VSE INFORMACIJE O POSLOVNO TRGOVSKEM CENTRU dobite v GIP PIONIR — komercialno predstavništvo Metlika in v TOZD TKI Novo mesto r 1 1 ln£ Komercialno predstavništvo Metlika-Cesta XV. brigade 2 tel.: 068/58-353 TOZD TKI NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37 tel. 068/23-686, 21-826 ,.,3,713 : 068/Z3 ■jjjj Ograda v Ljubljano ^reb je izmed reševalcev 40. na- m Wne križanke izbral BARBARO r~EN iz Ljubljane. Za nagrado ji je podelil knjigo Olivere Nikolove Ozka irata- Nagrajenki čestitamo in ji že-'"L0 Prijetno branje! tešite današnjo križanko in pošlji-e rešitev najkasneje do 13. novembra ia naslov: Uredništvo Dolenjskega , ’ klavni trg 24,68000 Novo me-Sl°. s pripisom KRIŽANKA 42. •v.; l #vv.\v.\ v. v. v. v. \v. v.;.;, v.*.*. NAGRADNA KRIŽANKA 3 42 « Rešitev 40. križanke Pravilna rešitev 40. nagradne krijta Je’ brana v vodoravnih vrsti-^n. takšna: V ZDA, TOBAK, LfV, ANALI, HAN, TARA, Markovič, irianec, h^sumand, sisal, aviza, AhT.NICA’ KULMv etnolog, tar gasti, ilo, cas, arsak, BTISL3 ^ljubezni je zmeraj nekaj blaz- nosti. Sano*1' te* g** . F. NIETZSCHE Sl so: ena sama usta, podajjša- 2ak“u{era 2 n , . S. HEDAJAT uh in jezik se nahajata v tesni ^i. J. TRDINA tw* sta ponos orez modi? in samozavest M. WISEMAN 1 1. 4 A i ? KEM SIMBOL ZA FOSFOR NAJVIŠJI EGIPT BOG ALBANEC Žlahtna KOVINA NESIMETRIČ- NOST MANJŠI OTOK VSRED DALMACIJI KLICA SESTAVIL J UDIR SK0P0RIT Človek GMOTA > AVT OZNAKA SREMSKE MITROVIČE NASTOPANJE PREBIVALKA MESTA V J. FRANCLJI % m m-M *■ > i AZUSKA DRŽAVA PREBIVALKA ZAH EVR DRŽAVE %§ lipi 2šg m'-* pK ✓ M ■ .. DELlte •.V.uL. ST. GR BOG SONCA : : J - BELG TERME KDOR FINANČNO PODPIRA NPR PRIREDITEV 1 DESNI PRITOK VOLGE J1-,/, Gl. MESTO ERITREJE DL KEM SIMBOL ZA KISIK KRAVEC V spis- ■ DEL CERKVE TUJEM.** RAZJEDA VRSTA MESNE JEDI VBSTKPSMR: Gl MESTO JEMEN* OfK KOSOVSKI POUTIK HASANI V KEM SIMBOL ZA TULU _ 0CET OČE ITALIJANSKA URA JUG0SL POPEVKARICA ■asr AVT. OZNAKA MftANA VRSTA P0U-SAHARID0V NAMEN.OU NAKLADA Našli starodavne asirske zaklade Okopavanja v starodavni asirski prestolnici Nimrud so postregla z velikim presenečenjem—Dragocenzlatnakitizjemne lepote I Vesti L- su i/ liaKii prisie K Vse ’ kl so vznemirile arheologe po I so SVetu- Sporočili so namreč, da K; as,-?n ‘zkopavanjih starodavnega P kralio6®? mesla Nimrud naleteli na v niihV- 6 8r°bove s pravimi zakladi rajit olrdu ’ m t0 ne zaklade samo v arhe-ie» Dnm„em' marveč tudi v vsakdanjem v „ Pu te besede. Iraški arheologi so drtovX)Vlh našli 22 57 kilogramov Ra L?cene8a zlatega nakita in drage-menja neprecenljive vrednosti. |0 ^nemirJenje strokovnjakov je bi-Vo a PurVlh vesteh povsem razumlji-ocpn:i j°*°8 Britanskega muzeja je . niomK L 8re za eno najbolj po-^ neo» arbeoloških najdb moder-tairio (a’S katero se lahko primerja smk • odkritje Tutankamonove Er°bniCe 1920. pr^?^ Pa svetovna javnost vse do Uto bi „kratk‘m kaj več o najdbah ni bile, ,zverieri. Informacije iz Iraka so Rel n? sk°pe> do najdišč pa ni mo-neu, tan tuj strokovnjak. Tako so prvihen začeli že dvomiti v točnost t p™ ■ Vestl- Toda bile so resnične, kar riške r»-'^aP-»-S- V zadnji Številki ame- tatos spomladi so iz Iraka prišle najdbe pomembne tudi za spoznavanje drugih kultur. Asirci so se dvignili do moči v 10. stol. pred našim štetjem in iz plodne doline med Evfratom in Tigrisom krenili v osvajaje Srednjega Vzhoda. Čudovita zlata ogrlica, del izkopanega zaklada. s|ej j rfv.IJe Time, kije kot edina do-slai . . dovoljenje, daje lahko po-Prva 1-iudl na najdišče in kot toJF—la svetu fotografije dra-80^nih najdb iz Nimruda vanj',?1' nak‘l zbuja nedeljeno spošto-tatno nro^0.vnjakov in laikov. Ne Sradivo — dragoceno zgodovinsko > zlatar 01 arveč kot vrhunski izdelek e °.brti.- Georgina Herrmann, 5lve VnJa*t'nja Britanskega arheolo-iz M; 'nstauta, pravi, daje zlati nakit bi oa LU?a lak° kvalitetno delo, da kredit' ° CC'° dandanašnji težko Središč°^aVn' Nimrud je bil vojaško zaklad6 asirsta države in v njegove zvsehbiceseJestekel dragoceni plen le asir< L°n,tev sveta, kjer so se bojeva-gi j?U ke ^ete- Zato zlati nakit in dru-le riam predmeti nimajo pomena s|rsko zgodovino, marveč so Zgodovina jih je zapisala kot zelo okrutne vojščake, ki so nasprotnikom trgali ude, jih žive odirali iz kože in počeli še druge grozovitosti, ki jih lahko vidimo vklesane v slovitih reliefnih podobah na kamnih. Kralj As-surnazirpal II. je prestavil glavno mesto asirskega kraljestva v Nimrud — biblija ga pozna pod imenom Kalah —nekdanja prestolnica Assur pa je ostala kulturno glavno mesto. Mesto je zraslo na bregu Tigrisa in bilo močno utrjeno. Cvetelo je vse do leta 612 pred našim štetjem, ko gaje zavzela združena vojska Babiloncev in Skitov ter ga požgala in porušila. Sčasoma je mesto prekril pesek, spremenjen tok Tigrisa pa je hudo načel nekatere velike zgradbe, kot je bila velika zigura. Velika senzacija je bilo ponovno odkritje Nimruda v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko je britanski arheolog A. H. Layard izkopal iz peska v Nimrudu znamenitega krilatega bika, ki je nekdaj stal na vhodu v kraljevsko palačo. Na najdišče so prihajali potem še mnogi iskalci starin in zakladov, nemalo je bilo tudi plenilcev. Pravo čudo je, dan ni nihče našel skritih zakladov, saj po mnenju strokovnjakov ni najdišča, kjer bi toliko rok prekopavalo pesek kot prav v Nimrudu. Zakladov ni našel niti Max Mallowan (mimogrede povejmo, da je bila njegova žena Agata Christie, slovita pisateljica detektivskih zgodb), kije mesto temeljito prekopal pred zadnjo vojno. Do odkritja zakladov so prišli šele letošnjega aprila, ko je glavni arheolog in vodja raziskovalne skupine v Nimrudu Muzahim Mahmoud Hus-sein pri izkopavanju naletel na del tlaka, ki seje kasneje izkazal kot obok grobnice. V nji so našli zaprašen sarkofag. Odprli so pokrovi in iz prašne notranjosti se je zasvetilo zlato, s katerim je bilo bogato obloženo okostje počivajoče v grobnici. Arheologi so ocenili, da gre za grob mlade princese Yabahya, hčere slovitega kralja Sar-gona II. Julija meseca so nadaljevali izkopavanja nekaj metrov od grobnice princesinje in naleteli na nov kraljevski grob. V sarkofagu pa razen prahu ni bilo nič. Toda zraven sarkofaga so našli tri bronaste zaboje, v njih pa 440 kosov čudovitega zlatega nakita, kije tehtal skupaj okroglih 22 kilogramov. Ocenili so, da gre verjetno za nakit asirske kraljice, žene strašnega Assurnazirpala samega. Izkopavanja se nadaljujejo. Arheologi upajo, da bodo našli grobove vseh vladarjev, ki so vladali v Nimrudu. Od iskanja jih ne more odvrniti niti kletev, ki so jo odkrili na marmorni plošči ir. iz klinopisnega zapisa prebrali, da bo tistega, ki bo položil roko na grob, obsedel duh nespečnosti ter ga mučil na veke vekov. MiM (Vir: Time) Štirje dragoceni Boj za poslednje še živeče kalifornijske kondorje Med ujedami, ki so kljub prizadevanjem naravovarstvenikov izginile iz divjine (pri nas je na samem robu obstoja planinski orel), je kalifornijski kondor pač najbolj značilen primer. Ko se je število teh ptic nevarno znižalo, so bili zaman vsi napori, da bi ujedo obdržali pri življenju v divjini. Kalifornijski kondorje izginil iz svojega naravnega okolja, nekaj ptic je preživelo le v ujetništvu, a še tu je njihov obstoj vprašljiv. Zato je razveseljiva vest, da se je njihovo število nedolgo tega povečalo. Vsega skupaj je bilo na svetu 28 kalifornijskih kondoijev, vsi so v ujetništvu. Njihovo skromno število so na 32 dvignili štirje mladiči, ki so nedolgo tega pričivkali na svet v losangeleškem živalskem vrtu. Strokovnjaki so namreč od ujetih kalifornijskih kondorjev zbrali sedem jajc in jih dali v ume-to valjenje. Ce bi jih prepustili pernatim staršem, bi se.najbrž ne izlegel noben mladič. Že tako se je pokazalo, da je bilo dvoje jajc neoplojenih, eno pa poškodovano. Iz preostalih štirih pa so le pokukali kondorčki. Ker so brez pravih staršev, skrbijo zanje ljudje. Pri hranjenju in negi uporabljajo posebne ročne lutke, ki so oblikovane kot kondorjeve glave. Ne bo več otroške paralize? V razvitem svetu je vse redkejša, sicer pa zanjo še zboli četrt milijona otrok — Nova zdravila Skoraj 40 let je že tega, kar je po svetu nazadnje sejala strah in grozo epidemija otroške paralize in ko so srečnejši otroci prihajali iz bolnišnic s kovinskimi opornicami za noge, manj srečni pa so ostajali v njih zaprti v naprave, ki so jim rekli železna pljuča. Otroške paralize v razvitem delu sveta skoraj ni več, saj medicinske statistike naštejejo le še kakih 350 primerov letno. Žal pa to ne velja za ves svet. Otroška paraliza še vedno pobere vsako leto okrog četrt milijona žrtev v tako imenovanem revnem oziroma tretjem svetu. In to kljub temu, da ima sodobna medicina v svojih rokah zelo učinkovita cepiva. Otroško paralizo povzročajo trije virusi, ki napadajo hrbtenjačo in uničujejo živčne celice, pomembne za kontrolo gibalnih mišic. Najučinkovitejše orožje zoper hudo bolezen sta injekcija z omrtvičenimi virusi in oralna vakcina z živimi virusi, ki pa so tako onesposobljeni, da ne morejo povzročiti bolezni. Obe najbolj razlitjem zdravili preprečujeta bolezen tako, da spodbujata samozaščitni telesni sitem k izdelavi protitelesc, ki učinkovito delujejo, če pride do resnične infekcije s katerim od treh virusov, povzročiteljev otroške paralize. Cenejša in bolj dostopna je oralna vakcina. Vendar to zdravilo zahteva hranjenje v hladilniku, saj sicer izgubi svojo moč. Slednje je v tretjem svetu, predvsem v toplejših podnebnih razmerah, skrajno težko. Svetovna zdravstvena organizacija, ki je med svoje načrte vpisala tudi svetovno iztrebitev otroške paralize do leta 2000, ima pred seboj težko nalogo. Upanja utemeljuje na sodobnih genetskih postopkih, s katerimi je mogoče spreminjati gensko sestavo virusov tako, da se spreminjajo njihove lastnosti. Z rekombinacijo virusa otroške paralize bi lahko dobili ce- Najvišji smetarji Očistili bodo smeti z najvišje gore na svetu Vse od prvih odprav v himalajsko visokogoije se na pobočjih osemtiso-čakov in v težko dostopnih predelih, koder vodijo ekspedicijske poti, nabirajo odpadki vseh vrst. In več ko je bilo odprav, več smetja se je nabralo. Stanje je še posebno na poteh, ki vodijo do najvišjega vrha na svetu, prav sramotno in nikakor ni v čast osvajalcem strehe sveta. Nad zasmetenostjo Himalaje sta se zgrozila Liz Nichol in Bob McCon-nell, ko sta se pred dvema letoma z neko odpravo povzpela v čarobni svet himalajskih vršacev. Sklenila sta, da se leta 1990, se pravi prihodnje poletje, vrneta pod vznožje Everesta, vendar tokrat ne z namenom, da osvojita njegov vrh, marveč da ga nekoliko počistita. Ustanovila sta posebno organizacijo, ki pripravlja ekološki pohod do baznih taborov na tibetanski strani, od koder veliko odprav osvaja vrh. V enomesečni akciji bo ekološka odprava počistila smetje, požgala, kar je za požgati, zakopala, kar se da, ostalo pa pripravila za odvoz in reciklažo. Hkrati bodo naslovili na vse alpinistične organizacije po svetu, naj čuvajo enkratno visokogorsko okolje in naj za seboj pustijo kar najmanj smeti. V zvezi z našimi planinci lahko zapišemo, da so se primerno obnašali že prej, vsaj kolikor lahko sodimo po njihovih zapisih. piva, ki bodo odpornejša do vročine. Se več pa obljubljajo raziskave celičnih receptorjev, ki ne bodo dovolili virusu vstopa. Izdelava zdravila na taki osnovi je nadvse zahtevna in draga, vendar pa seji niso odrekli. Morda bo človeštvo ob koncu tega stoletja rešeno tudi otroške paralize, kol je . bilo pred leti rešeno črnih koz. ‘r/ ,V|rD'4|i. Brna je prava Za ljubezenske slasti po- mlad in poletje ni ______________čas_____________ Jesen je tu in na obzorju je zima./.Pp-hajajo bolj pusti dnevi in dolge’tiočij» ; prihaja pa tudi pravi čas za ijubežcfli'; ji Da. Ne pomlad in poletje, jesen in zin^ ...-'j sta pravi čas za ljubezenske nežnosti.; Do lega zanimivega odkritja so -se >-'3 dokopali tibetanski zdravniki, ki zatijUr A' jejo, da je ljubljenje najslabši čas polet- ;:* je, precej boljši je jesen, zima pa je splofa ;;S najbolj primeren čas. Poleti naj bi se-;i ljudje vdajali ljubezenskim slastem in' j živahnostim kar se da poredko, enkrat ! na dva tedna, medtem ko je jeseni (o ' dobro in zdravo vsake tri dni, pozimi pa kolikor je moči in volje. Pomlad je seveda po vroči zimski aktivnosti čas počitka. In na čem tibetanski zdravniki temelje svoja odkritja? Na otrocih. Pravijo, da na telesni in duševni razvoj otrok vplivajo letni časi. Otroci, ki so spočeti v zimskem času, so bolj energični in zdravi, medtem ko so otroci, spočeti v vročih mesecih, bolj čemerni in razdražljivi. Vročina slabo vpliva na živce in razpoloženje ljudi, posledice pa občutijo otroci. Vse lepo in prav, le tibetanski modreci so pozabili na nekaj; v razvitem svetu otroci in ljubezenske radosti že lep čas niso v nujni povezanosti. zgodilo se je.. • Pri odstranjevanju ruševine avtoceste po nedavnem kalifornijskem potresu so v železobetonskem »sendviču« našli 57-letnega Bucka Helmsa. Možakarje preživel celih 89 ur v zmečkanem avtomobilu, potem ko se je med potresom nanj zrušil del avtoceste. • Skupina mladeničev iz sovhoza Progres na jugu Saratovske oblasti je, kot poroča Komsomolskaja pravda, ujela nenavadno bitje. Po opisu, ki so ga dali, gre za tako imenovanega snežnega človeka. Bitje so sicer zvezali, vendar jim je ušlo. • Neprijetne novice prihajajo z Antarktike. Najnovejše meritve ozonskega plašča so pokazale, da se je ta za življenje tako pomembni sloj ozračja rekordno nevarno stanjšal. • Spretni tatovi so iz bruseljskega muzeja moderne umetnosti ukradli miniaturno sliko francoskega slikarja Augusta Renoira. Umetnina je vredna najmanj 50.000 dolarjev. Steza, ki vodi navzgor, in tista, ki vodi navzdol, je ista steza. HERAKLIT Revolucija ne more niti objokovati svojih mrtvih niti jih ne more pokopati. j STAL|N Visoka morala in plemenit značaj sta prava temelja kulture na- roda G. KLANČNIK KLIC PO ŽIVLJENJU i i Šket v številkah vsakdanji kruh po svetu Dnevna oskrbljenost s kalorija« SJtBlKfi Z.EVRCPfi VBIROPfl 11?61-63 AFRIKA 1969-71 J AHBtlkfl OCEANIJA 11979-81 Kljub Preh- m,no8im žalostnim podatkom o lakoti, ki ogroža vsakega petega |tlm..rane' kot sojo pred leti, pa naj bo to iz mednarodne pomoči, naj bo narJt'na ali doma pridelana, nekaj več kruha je na voljo. Graf tega ted-dnevno oskrbljenost s hrano, preračunano v dnevno zaužite jjjj le na prebivalca, za večja območja sveta v treh časovnih obdob-mi’j Pazcn je porast, so pa seveda še vedno velike razlike med razviti-n nerazvitimi predeli sveta, kjer je oskrbljenost slaba. Dan se je poslavljal in podajal roko večeru. Ta veličastni mir sredi roške hoste, le nekako nestvarno šume smreke in sem in tja v tišino radostno zažvižga kos, z druge strani doline mu odgovarja drugi. Pot se spušča z vrha proti dolini. Ko sem jo videla zadnjič, so bile trave nežno zelene in zdelo se mi je, da kot da vidim prizor z Divjega zahoda. Neskončna dolina, žametno zelena, z nekaj košatimi krošnjami sem in tja in osamljenim kozolcem, ki je le nekakšna slutnja pravega kozolca, miniatura. Zdaj so trave zrele, skoraj neslišen vetrc jih kodra, da se včasih zazdi vse skupaj kot srebrno valovanje morja. Pa razvaline nekdanje kočevar-ske vasice Ribnik. V ostankih zaraščenih vodnjakov in krušnih peči slutim nekdanjo cvetočo rast, utrip neštetih življenj, pogovor sosedov, vrišč otrok in skrbno obdelane njive. Tu zdaj rastejo maline, rože so podivjale in vse vprek zarašča nekdanje bogastvo življa. Kakšna škoda, daje stoletja grajeno urbano naselje propadlo in je v teh nekaj letih komaj slutiti nekdanjo veličino! Koliko vasi je bilo izničenih, koliko truda pridnih rok danega v nič, ko bi z nekaj volje, organiziranosti in pameti lahko ohranili to bogastvo, kije zdaj le še spomin! To spomin postaja vse bolj grenak. Nekdanji prebivalci so te kraje radi ali neradi zapustili, za • njimi je ostalo pogorišče in propad stoletja dolgih naporov in prizadevanj. Topli Vrh, Stale, Ribnik, Resa, Travnik pa še in še; nešteto prelepih vasi je zarasla malomarnost nas na tej strani sončnih Alp. Ostanki razvalin, okrasno grmičevje, propadlo sadno drevje in enkratne cvetice, kijih ni nikjer drugje, pričajo, kako lahko iz velikega nastane nič. Stojim ob robu te prelepe doline, sredi malinovih nasadov in podivjanega grmičja sleza. Ob osamljeni smreki stoji stara štala, in služi priložnostnim koscem teh planjav. Ob nogah na grivini cveti bogata preproga dišeče materine dušice, poleg grm modrih zvončnic, ki jih nisem še nikjer videla. Že parkrat sem poskusila te rože posaditi doma, a nočejo uspevati. Žraščene so s to zemljo že stoletja, ostale so skoraj 47 let same, brez nege pridnih rok nekdanjih prebivalcev, kljubujejo vsemu in nam, ki prihajamo sem po mir in lepoto. Ne marajo drugih tal, tu je njihov dom, njihove korenine uspevajo le tukaj. Občudujejo jih le priložnostni izletniki, ki ljubijo naravo, mir in iščejo stik z naravo, bežijo od vsakdanjega hrupa. Po bližnjih vrheh se vlačijo kosmi megle ali oblakov, kajti tuje visoko in lahko so to oblaki. Nenadoma nekaj zmoti ta mir. Znani klic me predrami. Ne morem verjeti. Nad glavo mi zleti lastovica. Prava lastovica, ptica domačih ognjišč in najbolj domača ptica človeka, ki živi le v njegovi bližini. Gledam za njo, vrne se in spet preleti nebo nad mojo glavo; veselo cvrči, kot da pozdravlja redko človeško bitje, ki jo je obiskalo, potem zleti proti edini stavbi, tisti zapuščeni štali. Pri srcu me stisne. Koliko let leti od tod proti jugu in se spomladi vrača rod teh ptic sem, kjer so njihova gnezda, kjer so se rodile in kamor se vedno znova vračajo, čeprav so domovi že zdavnaj propadli, čeprav namesto človeškega življa proti nebu vpije tišina in čeprav že zdavnaj ni hlevov, kjer je včasih živina po svoje oblikovala vaško življenje, zlito v tisto prvinsko sožitje človeka z naravo. Ostale so le še te ptice, ki se vedno znova vračajo in morda upajo na ponovno zgrajene domove, kjer bo prijazen napušč nudil njihovemu zarodu toplo zavetje. Ostale so te zveste prijateljice in ostal je grenak okus človeške nespameti, ki je je polna ta prelepa tiha dolina. Kaj ne bi bilo lahko drugače? J. S. N »TA Kazni za štiri mlade vlomilce Kriminalisti krške UNZ prekinili serijo donosnih vlomov — Trije Ptujčani in en Brežičan — Jemali in preprodajali predvsem videorekorderje k- I NOVO MESTO — 22-letna Janez Pučko in Andrej Ašenbrener ter dve leti starejša Marjan Pelc in Erol Jumerovič so rojeni Ptujčani, kar precej časa tudi dobri prijatelji. Prvi trije so brezposelni, medtem ko je Jumerovič, kije zadnja leta z družino živel v Brežicah, zaposlen kot oficir JLA v cerkljanskem garnizonu. Letošnjega 13. aprila so se vsi štirje znašli za rešetkami pripora krške LINZ, kjer so bili vse do 19. septembra, te dni pa so morali sesti na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. Njihovo prijetje so si krški kriminalisti šteli kot enega svojih največjih letošnjih podvigov, pričujoči zapis bo potrdil, da ne zaman. dežurni paračaji i IZGINIL LIPOV HLOD - Revirni gozdar TOK Gozdarstvo Črnomelj je 24. oktobra obvestil semiške miličnike o izginotju večjega lipovega hloda, kije na nakladalni rampi čakal na odvoz. Prevoz je resda prišel, a ne pravi. Kdo je hlod s traktorjem — tako vsaj kažejo sledovi — odpeljal. ni znano. Gozdarji so oškodovani za 4, 250.000 din. OB MOTORNO ŽAGO — Še neznani storilec je 29. oktobra med 7. in 16. uro ukradel motorno žago znamke Husvjuar-na. last Jože Flajnika iz Nove Lipe pri Črnomlju. Slednji je žago uporabljal pri poslavljanju ostrešja na hiši v Novi Lipi. IZGINILA TORBICA Z DOKUMENTI — 45-letna Cvetka Šepec iz Novega mesta je 4. oktobra okoli 23. ure pustila svojo torbico z raznimi dokumenti in nekaj gotovine na hodniku stanovanjske hiše. Pa se je ponoči v hišo priplazil neznani predrznež in torbico z dokumenti ter denarjem odnesel s seboj. Šepčeva je oškodovana za 3,500.000 din. ZVITA ANTENA — Karel Uhan iz Trebnjega je 28. oktobra ob I. uri pustil svoj osebni avto pred gostinskim lokalom v Gornji Nemški vasi. V času njegove odsotnosti mu je neznanec poškodoval anteno in ga oškodoval za 4 milijone din. VLOM V GARDEROBO — Neznani storilec je v noči na 28. oktober vlomil v garderobno omarico rudnika Kanižarica in lam 30-letnemu Niku Pavliniču odnesel 600 tisočakov. BR EZ VOZILCA — 16-letni Janez K. iz Novega mesta je 23. oktobra ob 19. uri pustil svoje motorno kolo pred novomeškim Domom JLA, v času do 21.30 pa je vozilce odpeljal nekdo drug. Kuplen je oškodovan za 10 milijonov din. ODNESEL REZERVNO KOLO — Neznani storilec je 25. oktobra iz parkirnega avtobusa Straških Gorjancev odnesel rezervno kolo, vredno 5 milijonov din. Ob nekem Jumerovičevem obisku v Ptuju se je omenjena četverica dogovorila, da družno ubere kriva pota. Njihov načrt je vodil v kraje, vlome in preprodajo; s kriminalom so si bili Ašenbre-ner, Pelc in Pučko že tako nekaj časa na ti. In sedaj k obsežnemu spisku njihovih dejanj! Svojo donosno pot so družno pričeli lanskega 15. decembra, ko so na Slovenjegraški ulici v Ptuju vlomili v stanovanjsko hišo Franca Šebedetja. Pučko je iz avtomobila nadziral vlom in stražil, Ašenbrener in Pelc pa sta tačas iz hiše ukradla videorekorder, fotoaparat, usnjeno jakno in 5.000 zahodnonem-ških mark. Slednje so si razdelili, blago pa je vnovčil Jumerovič, kije bil že od vsega začetka določen za vlogo prodajalca ukradenih stvari. Ašenbrener in Pelc sta letošnjega 2. februarja v Ulici Jožeta Lacka v Ptuju vlomila v hišo Mirka Toplaka in od tam odnesla ovratnik iz lisičjega krzna, dve zlati zapestnici, tri zapestne ure, zlata poročna prstana, zlat ženski prstan in zlat obesek. Zatem so se preselili v Posavje. Vsi štiije so 2. marca letos vlomili v hišo Mario Grgičeviča v Ulici Borisa Kraigherja v Brežicah. Jumerovič je stražil, Pučko je sedel v avtomobilu, pripravljenem na beg, medtem ko sta Ašenbrener in Pelc kradla. Mladeniči so iz hiše odnesli zlato zapestnico, zlato verižijo z obeskom, zlat medaljon, zlat obesek v obliki sidraj še en zlat obesek, zlat poročni prstan, zlat prstan z dragim kamnom, zlat prstan z briljantom, dve verižici z jantarjevimi obeski, kučmo iz polarne lisice, 300.000 din gotovine, žepni računalnik in še kaj. Le dva dni kasneje, 4. marca letos, so v Ulici Staneta Rozmana vlomili v hišo Matjana Ureka in Jumerovič in Pelc sta stražarila — iz Romanove videoteke odnesli 43 video kaset. Očitno pa s tem plenom niso bili zadovoljni. Isto noč so v tej ulici vlomili še v hišo Zlatka Šepetavca, kjer jim je bila sreča neprimerno bolj naklonjena. Plena je bilo toliko, da sta ga pomagala nositi tudi Jumerovič in Pelc, katerih vloga je bilo stražarstvo. Z mladimi vlomilci so odšli telefon, video player, glasbeni stolp, strojeni koži. moška obleka, 100 USA dolarjev, 80 DM, 40 lir, 600 madžarskih forintov, 40 šilingov, barvni televizor in za nameček še videorekorder. To pa ni bilo vse, zaradi česar so morali mladeniči pred sodnike. Senat je namreč ugotovil še, daje Erol Jumerovič že predlani v Brežicah vzel od Ašen-brenerja videorekorder, ukraden Mariji Golob, lastnici bistroja »julija« v Ptuju, in ga nato preprodal za 1.000 DM. Isto leto je Jumerovič po Brežicah in okolici prodajal 5 videorekorderjev; dobil jih je prav tako od Ašenbrenerja, ukradeni pa so bili v ptujskem Emona Merkutju. Aparature je Jumerovič prodal za 4.000 DM. Prav tako je lanskega marca v Ptuju prejel ukraden barvni televizor, vreden 2.500 DM, in ga prodal enako kot videorekorder in jakno, katere je prejel lani v Ptujskih Toplicah od Ašenbrenerja, videorekorder, ki ga je od iste osebe prejel predlani v Brežicah; letos pa je v Ptuju od Ašenbrenetja vzel še 3 zapestne ure in lisičje krzno ter blago kasneje prodal. Za konec še nekaj besed o Ašenbre-nerju. Senat novomeškega sodišča je ugotovil, daje poleg vsega naštetega leta 1987 v Ptuju od nekega Iztoka Mlakarja prejel glasbeni stolp in videorekorder, last že imenovane okradene Marije Golob, in oboje zaradi preprodaje posredoval Branku Ureku v Brežice. Prav tako je od Mlakatja predlanskega decembra dobil 5 videorekorderjev, ki jih je posredoval v Brežice Jumeroviču, lani pa je slednjemu prinesel še videorekorder, last Darka Divjaka, katerega je Jumerovič prodal za 900 DM. Vsemu naštetemu primerne so bile pač tudi izrečene kazni. Senat novomeškega temeljnega sodišča je Marjana Pelca obsodil na 2 leti zapora, Janeza Pučka na 1 leto in 8 mesecev, medtem ko je Jumeroviču sodišče izreklo enotno kazen 2 leti in 5 mesecev zapora, Andreju Ašenbrenerju pa 2 leti in 3 mesece enotne kazni. Sodniki so kot olajševalne okoliščine upoštevali delno priznanje mladeničev, njihovo mladostno nepremišljenost in objestnost, pri Ašenbrenerju pa še dejstvo, daje s pomočjo staršev precej povzročene škode že povrnil. Izrečene sodbe še niso pravnomočne. B. BUDJA Bankovci odkrili krajo Trgovka jemala bankovce iz blagajne — Sodelavke nastavile past — Pogojna zaporna kazen NOVO MESTO - Stiska z denarjem jih je že veliko zapeljala v skušnjave, nekaj takega je bilo tudi s 47-ietno trgovko Anico Mohar z Jugoija. Ta se skušnjavi očitno ni mogla upreti, pred dnevi pa je morala zategadelj na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. Moharjeva je bila zaposlena kot prodajalka v špeceriji novomeške. Emone Dolenjke na Glavnem trgu. Že nekaj časa so njene sodelavke opažale, da Moharjeva kupljeno blago vselej kupuje z zmečkanim bankovcem; postala jim je vse bolj sumljiva tudi zategadelj, ker je imela vselej dovolj denarja za razliko od svojih sodelavk, plače vseh pa so bile bolj ali manj enake. Nekega dne so ji sklenile nastaviti past, v katero se je Tožilec zavrnil »gradbeno« ovadbo Po mnenju ljubljanskega temeljnepa javnega tožilstva ni razlogov^za pregon od-govornega urednika M adine_____________^ e e g ------------- LJUBLJANA, NOVO MESTO — Novomeška gradbena afera, točneje, njeno nadaljevanje, je dobila še en epilog. Gre za usodo kazenske ovadbe, ki jo je zoper Mirana Lesjaka, odgovornega urednika Mladine, ljubljanskemu tožilstvu predala novomeška UNZ. V njem je Lesjaku kot odgovornemu uredniku očitano, daje letošnjega prvega septembra v Mladini objavil članek neznanega avtorja z naslovom »Hiša na koncu (Novega) mesta«, v katerem naj bi bile žaljene uradne osebe UNZ Novo mesto, temeljni javni tožilec in nekateri nosilci družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij v novomeški občini. Avtor prispevka v Mladini jih je namreč označil z izrazom »mafija«, uradne osebe UNZ pa z besedo »policaji«. OVIRAN PROMET KOČEVJE. PETRINA Na magistralni cesti Kočevje— Delnice je bil 27. oktobra od 4. do 8. ure oviran promet. Zaradi prevrnjene prikolice in razsutega tovora je bil možen promet le po enem voznem pasu. Do zapore je prišlo zato, ker je zasebni avtoprevoznik 22-letni Miran Martinčič iz Podbočja, občina Krško, prehitro pripeljal v ostri levi ovinek v vasi Petrina. Prikolica seje prevrnila in razsul seje tudi tovor (kartonska lepenka), ki jo je vozil za podjetje Jelka Delnice. poleg tega pa jim je očital, da »tisti, ki so takrat opravili največ umazanega perila, še vedno skrbijo za red in mir«. Povejmo že takoj, daje ljubljansko temeljno javno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. Med drugim je v obrazložitvi zapisano, da ni mogoče trditi, da je imel avtor z izrazom »mafija« v mislih neko politično zločinsko društvo. Po mnenju ljubljanskega tožilstva je moč reči le, daje avtor izrekel kritiko na račun dela uradnih oseb, državnega organa in nosilcev družbenopolitičnih funkcij. Avtorjeve besede je potrebno ocenjevati tudi glede na čas in okoliščine, v katerih so bile napisane. Ljubljansko tožilstvo pravi, da gre za čas, ko so vse javne institucije podvržene javnemu preverjanju in s tem tem tudi kritiki določenih dejanj. O spornih besedah je po njihovem moč trditi, da jih avtor brez dlake na jeziku uporablja prav za takšno kritiko. Na koncu svoje obrazložitve tožilstvo ugotavlja, da vsebina članka kaže le angažirano kritiko določenih dejanj, s katerimi se avtor prispevka pač ne strinja, sporne besede pa da kažejo le morda ne najbolj kulturen nivo pisanja, kateremu pa kaznivega dejanja ni moč očitati. B. B. Mohatjeva ujela. V blagajni so popihali Vse serijske številke bankovcev, po 20.000 din, po malici 26. oktobra lani, ko je bila Mohatjeva sama v prodajalni, pa so ugotovile, da eden od bankovcev manjka. Kasneje je bil najden v torbici Anice Mohar. Klobčič seje zatem hitro razpletel. Obtoženka je dejanje sodnikom priznala. Povedala je, da je v Dolenjki zaposlena že 25 let, da so v tistem času gradili hišo in bili doma v hudih denarnih stiskah. Zato si je pričela prilaščati denar iz blagajne v trgovini, vselej je jemala le bankovce za 20 tisočakov. Razliko je pokrila tako, da je za ukradeno vsoto denatja manj blokirala v blagajni, denarje nato zmečkala v roki, ga odnesla v garderobo in tam spravila v torbico. Za ta denar si je kupovala razne življenjske potrebščine, skupaj pa je vzela okoli 400.000 din; po ugotovitvah sodnikov je od dnevnih izkupičkov v blagajni vsaj 20-krat vzela po 20.000 din. Mohatjeva je dejanje skesano obžalovala, škodo je podjetju že povrnila, poleg tega sojo v Dolenjki po tem odkritju premestili na nižje plačano delovno mesto čistilke. Vse to je imelo sodišče pred očmi, ko je izrekalo kazen. Naposled sojo obsodili na 3 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. OGENJ UPEPELIL KOZOLEC OSUMLJENA TATVIN VELIKA LOKA — 27. oktobra okoli 13. ure je prišlo do požara na kozolcu 79-letnega Franca Urbančiča v vasi Škovec. Kot je pokazala preiskava, sta ogenj zanetila 4- in 5-letna otroka, ki sta se na kozolcu igrala z vžigalnikom. Požar je povsem upepelil kozolec, v njem pa tugli 5 ton krme in okoli 1.000 kg koruze. Skoda je za okoli 200 milijonov din. Med krajo kur pretepli še gospodarja NOVO MESTO — 18-letni P. K. iz Jurovskega Broda in 21 -letni B. N. iz Ribnika v ozaljski občini sta utemeljeno osumljena, da sta 27. oktobra iz novomeške IMV, tozd Revoz, kjer sta zaposlena, odnesla 20 akumulatorjev za katrce, 10 žarnic, varnostni pas in vzvratno ogledalo. Predmete so jima že zasegli, njihova vrednost pa je bila ocenjena na 65 milijonov din. Predrznega dejanja osumljeni Romi REBER PRI ŽUŽEMBERKU 24 oktobra popoldne je 54-letni Anton Ceglar z Rebri pri Žužemberku na njivi bli/u doma obiral koruzo. Med opravilom je nenadoma na dvorišču svoje hiše opazil več neznanih oseb. zalo je urno stekel proti domu. da bi videl, kaj se dogaja. Blizu hleva je opazil skupino Romov, kako v malhe tlačijo kokoši. To jim je seveda skušal preprečiti, pa pri lem potegnil krajši konec. Romi so ga namreč pretepli s palico, ki jo je sam prinesel z njive, eden pa ga je tudi porezal po vratu. Storilci sojo nato s plenom v malhah je končalo 10 kokosi pobrisali, /a Ceglarja so poskrbeli v novomeški bolnišnici, kamor so ga prepeljali z re-Sileem. Predrzne Rome miličniki sedaj v neto iščejo. IZPRAZNILI BLAGAJNO ROSANICE - Lahkodeloje imel storilec, ki seje 28. oktobra popoldne odpravil v hišo 64-letnega Petra Goleša v Ro-salnicah. Vrata so bila namreč odklenjena, storilec pa se je v spalnici polotil ročne blagajne. Slednja je bila zaklenjena, toda ključ je predrznež našel v predalu omare. Peter Goleš je lahko le žalostno ugotovil, da je ob 2.600 DM, 40 USA dolarjev in 11 bankovcev po 500.000 din. DVA MRTVA V TRČENJU ŠF.NTJURJL 25. oklobra. nekaj če/ eno uro ponoči, je prišlo do hude nezgode na magistralni cesti Ljubljana Zagreb bli/u vasi Šentjurje. 24-letni Nasul Ploco iz Bašcev je peljal osebni avto proti Zagrebu. Zaradi utrujenosti je v blagem preglednem ovinku zapeljal na travnato bankino, vozil po njej še 15 metrov in nato silovito treščil v obcestno drevo. Na kraju nesreče sta v razbitinah stoenke umrla sopotnika Šalih Kadič in Mehmed Kadič. oba i/ Trnovega. \v»/nik pa je bil hudo ranjen m se /dravi v novomeški bolnišnici. OD JUTRI V NOVIH PROSTORIH — V počastitev občinskega praznika bodo jutri v Bršljinu slavnostno odprli nove prostore novomeškega AMR’ Največja pridobitev za kandidate voznike bo vsekakor najsodobneje urejena učilnica in brez dvoma se novomeško društvo ta čas lahko pohvali z najboljšimi pogoji za delo in pouk. (Foto: B. B.) AMD v novih prostorih Novomeško društvo odpira jutri nove prostore — Najsodobneje opremljena učilnica _ NOVO MESTO — Od jutri naprej bo novomeško AMD ne le društvo z najkrajšim čakalnim rokom za opravljanje vozniškega izpita in z najsodobnejšim voznim parkom za pouk kandidatov, pač pa tudi društvo z zagotovo najbolje opremljenimi in urejenimi poslovnimi prostori, učilnicami in garažami pri nas. V soboto, 4. novembra, bo namreč v Bršljinu svečana otvoritev novih prostorov novomeškega društva, katerih za današnji čas izjemna značilnost je tudi ta, da jih je društvo gradilo zgolj z lastnimi sredstvi, zbranimi od dohodkov lastne dejavnosti in brez samega dinarja posojila. Več je bilo razlogov, da se je novomeško AMD odločilo za novogradnjo. Prvi je brez dvoma ta, da se je število kandidatov za opravljanje vozniškega izpita vseskozi večalo, učilnica je postala pretesna. Povejmo ob tem le, daje bilo vse celo leto v društvu mesečno kar 5 do 6 tečajev, oktobra celo 7, z drugimi besedami povedano, da je vsak mesec opravljalo tečaje poprečno kar 200 kandidatov. V društvu so prostorsko stisko za silo rešili s tem, da so uvedli tudi tečaje na terenu; doslej so bili organizirani v Šentjerneju in Žužemberku. Takšna oblika se je pokazala izredno pripravna zlasti za kandidate, ki so bili rešeni vsakodnevnih voženj v Novo mesto. Že prvi novembrski tečaj y Novem mestu pa bo potekal v novih prostorih, v novi in najsodobneje opre mljeni učilnici. Divjajmo ob tent daje s selitvijo AMD Novo mesto nove sosedne prostore Očroain!| pridobila tudi izpitna komisija, kaj večina dosedanjih društvenih P*“ štorov bo ostala njej; z eno pote sta torej rešena kar dva problema-V novem objektu, katerega otvtv ritev je posvečena novomeškem občinskemu prazniku, bo okoli ‘ kvadratnih metrov namenjenih P0- Gradnja novega objekta se ------ “ —a, vr. pričela letošnjega 27. maja. J* gova predračunska vrednost P*r bila 86 starih milijard. slovnim prostorom in učiln"-1, pa garažam. Ne bo odveč ob spomniti, da danes novomes AMD razpolaga kar s 24 osebi)'" vozili za pouk kandidatov: štiri teh so petice, trije golfiin 17sto*. Nemara je ob tem najpomemp J I. KOI PIO P Mat Tra V barj r hod MA l Hoi vič, 1 Ul Ble Ti; (-1 Bn Ba Pit do I nuitatu jv. u tvm ““Jr .. še, daje poprečna starost vozil ga dve leti in da čakalndirokov^ v: izpite in tečaje v novomeškem u tvu ni. 42 inštruktorjev in 5 pr«*! vateljev cestnoprometnih Pre L sov opravlja svoje delo, za prak 1 pouk vožnje je kakšen inštruktor« lo v rezervi. Betonski mešalec ubil lastnika 29-letni Marjan Marjetič je bil takoj mrtev OB PRIHRANKE LUŽA — V času med 22. in 26. oktobrom je neznani storilec obiskal stanovanje 53-letnega Lada Merna iz Luže. S seboj je vzel 10 miliojnov din v raznih bankovcih, poleg tega pa še hranilno knjižico kmečke hranilnice z vlogo 7 milijonov din in osebno izkaznico. Očitno je, da bo nekje ta denar skušal dvigniti. VZEL JOPIČ ŠKOCJAN — Minulo soboto, 28. oktobra, je prišlo do hude delovne nezgo- de, v kateri je ymrl 29-letni Marjan Marje ikolice Škocjana. TREBNJE — Nekoga je navzlic topli jeseni očitno zeblo. Da bi se ogrel, je stopil v trgovino Emona Dolenjke v Trebnjem in tam vzel usnjeni jopič, si ga oblekel in odšel naprej po opra vkih. Na plačilo je pozabil, nič čudnega, kajti cena jopiča je bila 9,200.000 din. Trgovci upajo, da mu bodo račun lahko kmalu poslali v novomeške zapore. tič iz okolice Škocjana. Marjetič je popoldne opravljal razna zidarska dela na stanovanjski hiši in za mešanje betona uporabljal električni mešalec, ki gaje priključil na vtičnico v hlevu. Ko je iz mešalca hotel iztresti beton in seje dotaknil ročice, gaje vrglo na bližnji kup peska, kjer je obležal mrtev. Marjetič je bil v trenutku, ko seje dotaknil mešalca, bos. Preiskava je pokazala, daje bil vzrok usodnega dogodka dejstvo, da je bila ozemljitev v vtičnici pod električno napetostjo. Električno napeljavo v hlevu je izvedel Marjetič sam. IZGINIL ZLATI NAKIT NOVO MESTO — 35-letna Mali Či-vovič je 28. oktobra obvestila novomeške miličnike, da je njeno stanovanje v času med 22. in 27. oktobrom obiskal vlomilec. Naletel je na bogat plen, saj je v kristalni posodi v dnevni sobi našel več zlatega nakita, vrednega vsaj 30 milijonov din. Ostalih predmetov se storilec ni dotikal. • Minuli ponedeljek v|-. J ^ pred trezorjem novomeške S p deti zanimiv prizorček. Ose^ . Prot stičoo-j vruJti L-i tinkai orints a j deti zanimiv prizorček. Ose I skega spola, ki je tjakaj prines a j j to z denarjem, je. preden jo je sP^. j ' v trezor, odprla svojo torbico m | Preč to z denarjem, je. preucnj^j-;’"' ,. , v trezor, odprla svojo torbico 'nkaseto to, preselila nekaj denarja in . vrpla nov očitno že prirejen P‘ to, preselila nekaj denarja in v V vij: vrgla nov. očitno že prirejen P‘lP j t denarni stiski si pač vsakdo po" { po svoje. - ‘f ***w po svoje. uh« v Vel" I ^ • Nekaj dni nazaj je nekdo t0n kem Cerovcu splezal na g kem Cerovcu splezal na tele | jug, drog. na več mestih prerezal ^ [l ,°t 10-parnega telefonskega _kab*> , t '"J pa med žice zabodel dve ig1' ^ j q. mara za nov dosežek pretežno | ^ novomeške telefonije? j^jc- bo, • Nekdo je minule dni v/ me njene pisarne in odklenjenega Pr da 5 tor. Verjelo si ga je sposodil kas j so, delavec, da je lažje izračunal ^ nlflčn ^ 1 in plačo. :gfir | • V črnomaljskem Dinosu SO j li prejšnji teden nepovabljenega ^ kovalca. Prerezal je žično ograj s knntpinerin i/maknil 500 kilogra taisti aluminij čez nekaj dni odpn taistemu Dinosu. Tatu spoioča bi moral zanj iztržiti na 29,667.000 din. VZGOJA IN PREVENTIVA — Občinska gasilska zveza je skupaj s poklicno gasilsko enoto iz Novega mesta ob mesecu varstva pred požarom pripravila več preventivnih akcij. Člani gasilskih društev so oktobra pregledovali stanovanja in gospodarska poslopja in ugotavljali njihovo varnost pred požari. Operativni štab gasilske zveze pa seje lotil temeljitega pregleda gasilskih domov in opreme v njih. Poklicni gasilci so v tem času pregledali vse delovne organizacije in ugotavljali protipožarno zaščito. Opravili so tudi dopolnilno strokovno izobraževanje za člane gasilskih društev in izvedli tri večje vaje. V Trebnjem so prikazali reševanje z visoke stolpnice, v Izolacijah so se spopadli s plinom, gasilske vaje pa so izvedli tudi v Podgradu. Oh mesecu varstva pred požarom so v Novem mestu pripravili tudi problemsko konferenco na temo »Problematika požarnega varstva v mestnih krajevnih skupnostih.« Na sliki: minuli teden so člani poklicne gasilske enote nekaj iz. svojega dela pokazali tudi malčkom iz vrtcev. (Foto: J. Pavlin) AVTOBUS »PRISTAL« NA STREHI 28. oktobra ob 6.10 se je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Gmajni pripetila huda prometna nezgoda. 25-letni Zlatko Juretič iz Zagreba je peljal avtobus novomeške registracije, last Nade Jurkovič iz Piršenbrega, v smeri proti Ljubljani Pri Gmajni je dohitel kolono vozil, stoječo zaradi prometne nezgode. Juretič je pričel močno zavirati in se umikati na desno stran ceste na travnato bankino, kjer pa je izgubil oblast nad vozilom. Avtobuš se je nato po tri metre visokem nasipu prevrnil na streho in tam obstal. Žal avtobus ni bil prazen, ob nezgodi seje huje ali lažje ranilo sedemnajst potnikov. Težje poškodovni so bili: Petra Batcstin iz Zagreba, Nada Vokičeviž iz Zaprešiča, Patricija Hlevnjak iz Buj, Jelena Tomlje-novič in Elizabeta Sovilj iz Zagreba, Štefi-ca Hasanbašič iz Banjaluke in Blanka Korpar iz Zagreba. Materialne škode je bilo za 550 milijonov din. Z MOTORJEM V AVTO - _1 *j Bojan Mesojedec iz Novega , -^aV 28J oktobra ob 5.55 peljal ž oseb"J p,^ 28. oktobra ob S.ro peij- * p": lom po regionalni cesti iz , :e op8*1, Dobruški vasi. V I.ulrškem se 2 naspr°^ kako mu po njegovi strani c«* j^esol" nelie voznik motornega koles ■ , VL'[ pelje voznik motornega j.\,vjral.vCf dec seje sicer umikal in tudi z? 17-letf dar trčenja ni mogel prepre 1 ' Miran C. iz Dolnje Stare vas J nim kolesom trčil v Mesojedce kar ga je vrglo na levo slran ^epr"11.1-’ tje Stare vas. r-l0, n I v Mesojedčev^ pa 1 na, gaje v,g,o „3 leVO SOT" LC p bila nesreča še hujša, je takrat no hitrostjo iz smeri DobruS* vas' no hitrostjo iz smeri Dobrus*^ prat osebnim avtom pripeljala * ^ladri čiška Lipar iz Družinske vas- oij|a! motorista, ležečega na cesti.) l „0" se ustavila šele po kakih dvajse ^ n0vi Hudo ranjeni Miran C. sc zu‘ ■, \4ir-1 meški bolnišnici. Dodajmo, d' C peljal z neregistriranim kolesom. J\ odbojka I. ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 1. JOLO; JEDINSTVOINTERPLET— PIONIR E3 (6, -7 -11,-12) Pionir: Jovič, Brulec, Kosmina, t artlp’ Povšič, Petkovič, Smrke, 1?™an> Goleš, Prah, Berger. , v 2. kolu igra Pionir doma s Stavcem MTT. l j' ZVEZNA LIGA, ženske, za-^*OLO: LIK KOČEVJE— LIK Kočevje: Klun, Uran, Turk, Briški, Drobnič, Ibrahimo-Vlc.’ Škufca, Letnar. l,LeSTVicA: 1. Željezeničar 6,.... 6. Sledo L°IU 'grajo Kočevke v gosteh z Til\S°L> ženske, 3. KOLO: PAR-1 ČAN KAMNICA—PIONIR 3:2 '■'p2;* * 10 * 12''5 *’12-15) pn ,onir; Podolski, Koncilja, Fric, j£Wec, Steblaj, Žunič, Ostrovršnik, PiomrS^ ’ Celje 4 (8:4)' " 4' ’• Kolu igrajo Novomeščanke dom^ Ljubnim GLIN. rokomet d,|RL- moSki- 7- KOLO: INLES Sftžg-U™ BAKOVCI LaPaJne> Mohar S- F‘;,ellf “L Lesar 4, Tomšič 8, Mate 7, šile f G^lešZe’ ^ NTihdič 2, Karpov, (llKI3)KO—STr RUDAR 22:24 K<5- 0: Kuhar, Bizjak 7, Simončič, |gfe&Š23£iAi Pari prihodnjega kola: Pomurka Bakovci—IUV Usnjar, Inles Riko— Krško itd. SRL, ženske, 6. KOLO: FERRO-TEHNA—IT AS 31:26 (18:10) Itas Kočevje: Filipovič, Klarič, Klančar 3, Guštin 1, Križman 4, Jerič 16, Bejtovič, Dragičevič 1. IMV NOVO MESTO—FUŽINAR 25:10(13:5) - IMV Novo mesto: Butala, Knafeljc 6, Klobučar, Hvala 8, Drčar, Veselič 2, Rebolj, Simončič, Šmalc 4, Tomas 5, Butala, Hočevar. LESTVICA: L Buija Centrocoop 10, 3. Itas Kočevje 8, 4. IMV Novo mesto 8 itd. Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje—Drava, Burja Centrocoop— Krim, IMV Novo mesto prosto. * košarka SKL, moški, 4. KOLO: NOVO-LES—ISKRA DELTA JEŽICA 109:89 (54:44) Novoles: Kek 4, Vučkovič 2, Brodnik 47, Bajc 16, Radulovič 13, Novina 8, Lučev 14, Oberstar 4. LESTVICA: L Mineral Slovan 8,... 5. Novoles 6 itd. V 5. kolu gostujejo Novomeščani pri ekipi Slovana. nogomet SNL, 10. KOLO: IZOLA—ELAN 2 J) (1:0) Elan: Rus, S. Mesojedec, Žohar, Kramar, Pavlin, Kobe, B. Mesojedec, Matjašič (Vrhovac), Horvat (Božo-vič), Kostrevc, Stojakovič. LESTVICA: L Teol Slovan 15,... 8. Elan 10. V 11. kolu igrajo Novomeščani dpma s Partizanom Hmezad. OČL, zahod, 9. KOLO: JESENICE—BELA KRAJINA 1:1 (0:1) Strelec za Črnomaljce Perčec. V 10. kolu gostuje Bela krajina pri ekipi Bilj. ^ntbrl? „MLSTO — V četrtek, 9. i Akademija v čast L. Štuklja &'itev.v novomeški športni dvorani, združena z dl° kr>jige o Leonu Štuklju in njegovi 91 -letnici, bo v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri______________________ v Parizu. V najnapornejši telovadni disciplini, mnogoboju, je stopil na najvišjo stopničko in bil sploh prvi jugoslovanski dobitnik zlatega olimpijskega odličja, poleg tega pa je na taistih igrah dobil zlato še za vajo na krogih. Štukelj je še danes ponosen na ti odličji, nič manj na zlato, ki si ga je na naslednjih olimpijskih igrah čez štiri leta v Amsterdamu priboril z vajo na krogih, ki so bili sploh njegovo najljubše orodje. Kar 17 odličijvsvetovne vrednosti je danes spravljenih v Štukljevem domu v Mariboru, med njimi je šest olimpijskih kolajn (tri zlate, srebrne in dve bronasti), ostale so s svetovnih prvenstev: osem zlatih, štiri srebrne in pet bronastih. Veliko njegovih spominov je strnjenih v knjigi, ki jo bomo zagotovo z zanimanjem prebirali, še posebej živo se spominja svojega prvega mednarodnega tekmovanja, to je bilo leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Šele drugič je takrat nastopal izven rodnega Novega mesta, prvič je bilo to na neki telovadni akademiji Sokola v Ljubljani. In še njegov recept za dolgo življenje. »Vsak dan se sprehajam po mestnem parku, na svežem zraku sem od ene od dveh ur. Recept za dolgo in zdravo življenje je v zmernosti, tudi pri hrani in pijači, zlasti pa je pomembno, da se človek ne zapusti, da navzlic letom ne pozabi na rekreacijo.« To je pripravljen dokazati še danes, pri enaindevetdesetih. B. B. " vome§t; lPetkom ob 18. uri bo v noži Puniemk^ jrtn' dv°rani pod Marofom I ‘ mreč v w do8°dek- Tega dne bodo na-1 «aStne0,Tem mestu predstavili knjigo I 1 'Mtnlr na občine Novo mesto Le-* Študij Ja’v počastitev tega dogodka in bik’1 Športni ena'nclevetdesete letnice pa bo v vi- •. demija Voran’ s'avnostna telovadna aka- 1. Cr° ^ko-i na začetku, da bo •i. Prediv,?P’ akattemiji, združeni z javno e>e4a ,, j?0, knjige, pa bo prisostvoval lSl" njen, ,dl slavljenec Leon Štukelj, ob el%>skeBaM,T j0vej5a legenda jugoslovan- ' T *' Je prav ul' n"68® 5porta — Miro Cerar, ip ' dan. P le dni proslavil svoj 50. rojstni '-------ni mladenič na olimpijskih igrah G^Od^,H CLANOV TABORN1ŠKE-?n°vne 5 ? dve,b krokarjev iz metliške Ornikov vi se J® udeležilo srečanja ta-'Pentori,, . ovenijo v Tolminu. Njihova fbjeb,lo,r„/rjana Smrekarje povedala, 'ko |(U|. Čanje zanimivo, daje bilo ve-(l8ledali nc®a Programa ter da so si 8(,ri$keaa i ^ hišo Simona Gregorčiča, Polni lenik vdka' Lžomov so se vrnili !elu'kijevMS?|Vt-er 5e Z VeČJO V0lj0 P° n Penjeno MC lkl vse premalo poznano te- med Tih cilj je celo prva -JNeznaJiga pevski namizni n's zeli znova •-^zvezne ligaše mi^.L LAJE — Dejstvo, da so na- fono ig',,' v?med K0Čhl1k 'r C"° dasoc.'“ra v medrepubliški ligi in tek m v m°rad Posloviti od zveznega nje. T,,a^a' n' "'kakršno preseneče-trap„,i, a' v, klubu tega niso vzeli kot "soda Ji°i konec koncev je takšna v višiiK , e'3 že nič koliko novincev So iIj,pi t?)(rnova!nIb razredih. Resda možno!, ,°čevci še vse do zadnjega iz s ’da se vendarle rešijo izpada r°k na V,endar so priložnost spustili iz bili Hv^u>llladem Parketu, ko so izgu-»Kar Vitezom in Dobojem. ekir>e . °’ Jc bilo,« pravi trener cilj je C.arJan Oražem. -Naš glavni niestr,, * ’da skušamo osvojiti prvo zaooi, č republiški ligi, kar bi nam Zaidem °’ da sc 'ela 1^91 ponovno razr,-. i 1'* v zveznem tekmovalnem 2Luu.« 1° Drv,mmimo s?> rla so Kočevci minu-sai i» „ ns!v? Pričeli krepko oslabljeni, Grei>r,rJ|/uzenic vojaškega roka odšel V eur Komac, Vrzel je resda zakrpal Kranjčan Jovič, še zdaleč pa ni mogel prispevati deleža, kot bi ga zanesljivo Komac. Vsa stvar pa se je poslabšala še v odločilnih dvobojih v finišu prvenstva, ko je moral vojaško suknjo obleči še Špelič. »Po vsem tem smo se obrnili v prihodnost. Razveseljuje zlasti veliko število mladih in pa seveda razumevanja, na katerega smo naleteli pri našem sponzorju, delovni organizaciji Melamin. Naš in njihov cilj je, da čimprej znova pridemo v zvezno ligo.« Želje kočevskega namiznega tenisa pa segajo še korak naprej. Z nekaj okrepitvami bi naj to namreč bil klub, sposoben boriti se celo za naslov prvaka v medrepubliški ligi in tako resno potrkati tudi na vrata I. zvezne lige. M. GLAVONJIC Jovič, ki je lani prišel v klub namesto Komca, bo še naprej branil barve kočevskega kluba. Ze v prvem kolu podvig Pionirja Presenečenje v Brčkem: Jedinstvo—Pionir 1:3 — V soboto ob 18. uri doma z ma-______riborskim Stavbarjem MTT — Posnetek tekme v nedeljo na TV Novomeški odbojkarji so pripravili največje presenečenje uvodnega kola v prvi zvezni A 2 ligi, saj so na izredno vročem terenu v Brčkem ugnali ekipo, ki po napovedih strokovnjakov sodi v najožji krog favoritov za prvi dve mesti, ki prihodnjo sezono vodita v A 1 ligo. To so igralci Jedinstva Interplet dokazali s sijajnimi igrami v pripravljalnem obdobju, med drugimi so takrat gladko s 3:0 ugnali Novomeščane. Toda sedaj je že na dlani, da so slednji v nekaterih pripravljalnih tekmah skrivali svoje adute, na mizo sojih vrgli šele v soboto. Proti Jedinstvu so namreč prikazali odlično igro tako v polju kot tudi na mreži, resda so izgubili prvi niz, toda igralci so se kmalu otresli začetne treme in v preostalih treh popolnoma nadigrali gostitelje. T rener Dorosz Leszek je očitno dobro pripravil ekipo, predvsem pa fantom vlil prepotrebno samozavest, kar je za novinca v prvoligaški druščini še kako pomembno. Uspeh v Brčkem je brez dvoma izredno dragocen, med drugim tudi zato, ker že v sobotnem drugem kolu čaka No- Naposled prava igra in visoka zmaga 4. kolo SKL: Novoles-ID Ježica 109:89 (54:44) NOVO MESTO — Novomeški ko-šarkaiji so naposled razveselili svoje pristaše. Ne le, da so v 4. kolu prve republiške lige zabeležili prepričljivo zmago, temveč so tudi prikazali igro, kakršno je bilo od ekipe s takimi imeni tudi pričakovati. V nasprotju z dosedanjimi tremi izredno razburljivimi tekmami novolesovcev je bil zmagovalec tokrat znan že od vsega začetka. Novomeščani so igrali dobro v napadu in obrambi ter vse kaže, da so imeli prav tisti, ki so prerokovali, da bo ta ekipa prišla v pravo formo šele po nekaj odigranih kolih. Vprašanje pa je seveda, kakšen bi bil izkupiček košarkaijev Novolesa, ko bi v svojih vrstah ne imeli vselej izredno razpoloženega Brodnika; tudi tokrat je dosegel svojo »normo«, saj je Ljubljančanom zabil kar 47 košev. Dobra igra in forma sta vsekakor spodbudni pred sobotnim derbijem v Ljubljani, ko se bodo Novomeščani pomerili z vodilnim Mineral Slovanom. Slednji je v soboto šele po podaljšku v Trbovljah opravil z Rudarjem. vomeščane novo težko srečanje. V slovenskem derbiju se bosta namreč ob 18. uri v športni dvorani pod Marofom pomerili ekipi Pionirja in Stavbarja. Mariborčani, prvi favoriti za naslov in napredovanje med osem najboljših jugoslovanskih ekip, so vsekakor nasprotnik, ki bo napolnil tribune novomeške dvorane. Kot je znano, je Pionir taistega nasprotnika letos v finalu republiškega pokalnega tekmovanja že premagal, takrat je bilo 3:2, in nič ne bi imeli proti, če bi bil tak rezultat tudi v soboto. O moči Mariborčanov navsezadnje priča tudi podatek, da so v prvem kolu gladko s 3:0 ugnali močno vrsto Strumice, ekipo, kije pred štirinajstimi dnevi na polfinalnem turniiju za jugoslovanski pokal v Novem mestu s 3:1 ugnala gostitelje. Kako veliko je zanimanje slovenske športne javnosti za sobotni dogodek v Novem mestu, priča tudi podatek, da bodo v športni dvorani vključene tudi kamere ljubljanske televizije. Posnetek sobotnega srečanja bodo televizijci predvajali v nedeljo. Minula odbojkarska sobota pa je prinesla veselje tudi v tabor igralk LIK Kočevja, ki so v tretjem kolu II. zvezne lige zabeležile prvo prvenstveno zmago. Do točk proti ekipi Magliča so prišle gladko, čeprav naš dopisnik Milan Glavonjič poroča, daje bila igra Kočevk dokaj poprečna in pod njihovimi zmožnostmi. Konec koncev pa sta točki najpomembnejši, ob tem pa še spoznanje, da dobiva Kočevje novo odbojkarsko ime: v soboto je namreč nase opozorila mlada Nataša Briški. Za konec pa še pogled v republiško žensko ligo, kjer so mlade igralke Pionitja po dveh kolih bile celo neporažene. Kmalu bi jim to uspelo še v tretje. Toda športna sreča jim je v Kamnici obrnila hrbet; v petem odločilnem nizu so morale šele po ogorčenem boju na razliko priznati premoč gostiteljic. Navzlic prvemu porazu pa ostajajo Novomeščanke, novinke v ligi, najprijetnejše presenečenje prvenstva in ta ekipa zanesljivo še ni rekla zadnje besede. B. B. PRESENETILE FAVORITE ZA NASLOV — Novomeški odbojkarji so se iz Brčkega, prvega gostovanja v I. A 2 zvezni ligi, vrnili z dvema točkama, kar so si upali napovedati le največji optimsti. Verjetno je odveč pripomniti, daje tudi tokrat največji delež k prvemu paru točk prispeval Boro Jovič, čeprav velja pohvaliti prav vse igralce. Na našem posnetku so od desne proti levi: Travižan, Mestnik, Petkovič in s hrbtom obrnjeni Kosmina. (Foto: B. B.) Ikar na Dunaju že med favoriti Šentjernejskemu žrebcu je cena izredno po-__________rastla____________ DUNAJ — Na dunajskem hipodromu je bila konec minulega tedna velika jesenska kasaška dirka za štiri in večletne kasače z nagradnim skladom 42 tisoč šilingov. Najzanimiveje je dodati, daje bil šenljemejski žrebec Ikar, last Draga Lesa, po zadnjih odmevnih uspehih omenjan celo kot prvi favorit. Očitno je cena temu konju izredno porastla, tokrat resda ni zmagal, zasedel pa je še zmeraj odlično četrto mesto, ki je lastniku prineslo 4.200 šilingov nagrade. Nekoliko presenetljivo je zmagal Duvan MS, sicer rekorder dunajskega hipodroma za triletnike, kije na 2.300 metrov dolgi progi dosegel kilometrski čas 1:20,4, drugi je bil danski žrebec Marron Hena, tretji avstrijski konj Amato in četrti, kot že rečeno, Ikar. S slednjim je v sulkinju sedel letos drugi najboljši avstrijski voznik med amaterji Robert Wippenhammer. Že v sredo, 1. novembra, je Ikarja čakala nova težka preizkušnja. V dirki za »Nagrado Tirolske« z zaslužkom do 450.000 šilingov so na 1.800 metrov dolgi progi nastopili tudi štirje jugoslovanski kasači: Ikar, Nova B, Al-zas in lanska zmagovalka jugoslovanskega derbija Lady Lucy. Avstrijski strokovni tisk je napovedal zmago štiriletne ameriške kobile Miss Lisa, kar na drugo mesto pa so postavili šent-jernejskega žrebca Ikarja, ki ga bo tokrat vodil znameniti avstrijski profesionalec Plschek. Le še Ribničani v boju za naslov Inles se je znova poigral z živci svojih navijačev — Nenadejano visok poraz Ko-_________čevk v Izoli — Zanesljiva zmaga Novomešcank Ribniški rokometaši so se v sobotnem 7. kolu prvenstva v prvi republiški roko; metni ligi znova poigrali z živci svojih navijačev, vendar so na koncu le osvojili dragoceni točki v boju za vrh lestvice. Enako razburljivo je bilo v Krškem, kjer pa športna sreča gostiteljem ni bila naklonjena. .■m POMEMBNI TOČKI — Novomeški košarkarji so naposled pokazali pravo lice, med najzaslužnejšimi za zmago je bil tudi Bajc (v prodoru), kije v soboto dosegel 16 košev. Srečanje v športni dvorani v Leskovcu, ki si gaje ogledalo kakih 150 gledalcev, so gostitelji pričeli imenitno, povedli so že s štirimi zadetki prednosti, njihove prednosti pa je bilo kmalu konec. Igralci STT Rudarji so namreč pričeli igrati ostro in grobo v obrambi, česar pa sodnika nista znala kaznovati. Mlada in neizkušena ekipa Krškega takšni igri seveda ni bila kos, igralci so pričeli igrati zmedeno, kar so Trboveljčani izkoristili in na koncu tesno zmagali. Kot že rečeno, je bilo razburljivo DOMAČE TRNJE • Zamislite si, da bi živila imela tako kratek rok trajanja kot njihove cene! • Potrošnik je tenisova žogica v igri med državo in trgovci • Mnogo bolj kot računalniški »virus« je za nas nevaren »virus« superinflacije. M. BRADAČ Že prvo leto prve medalje Tudi ženski novomeški kolesarski šport vse bliže vrhu — Vabilo mladim dekletom NOVO MESTO — Letošnje kolesarske sezone je konec tudi za dekleta. Še več, s 1. novembrom so se že pričele priprave na nove dirke, od katerih si mlada novomeška dekliška vrsta veliko obeta. Želja, da ženski kolesarski šport zaživi tudi v Novem mestu, je stara že štiri leta, nekaj poskusov je padlo v vodo, naposled pa se je le našla vrsta, kije pripravljena vztrajati. Marija Krnc in Katja Pavlič sta lani prvič nastopili na državnem prvenstvu v Sarajevu, osmo mesto Krnčeve je bila spodbuda za vnaprej. Ekipa seje zatem še okrepila, letos pa se je pod vodstvom Romane Tomšič in kasneje Janeza Jagodica pričelo sistematično delo, ki je kmalu rodilo sadove. Prvi so bili vidni na prvenstvu Jugoslavije v ciklokrosu, po zaslugi Marjete Sajevec je klub dobil prvo žensko medaljo. Dobre uvrstitve' so potem kar deževale, vsakokdnevni treningi so sc še kako obrestovali. Po domačih uspehih so se dekleta poskusila še v mednarodni konkurenci, predvsem na dirkah v ČSSR, Avstriji in Italiji. Prijetno je v češkem kraju Orlovi presenetila Krnčeva, saj je bila v izredno močni konkurenci tudi vzhodnonemških tekmovalk odlična petnajsta. Prijetno so dekleta nato presenetila še na ekipnem državnem prvenstvu z drugim mestom, ko so bila le nekaj sekund za zmagovalno vrsto Dola pri Ljubljani. Marija Krnc je nato v mladinski dirki v Krškem osvojila naslov državne prvakinje, sestre Sajevec pa so zasedle četrto oziroma peto mesto. Nič manj vreden ni bil uspeh na državnem prvenstvu v vožnji na kronometer, kjer je Martina Sajevec osvojila srebrno člansko medaljo, vrhunec sezone pa je bila zagotovo dirka v italijanski Citti d’Castello. Novomeška vrsta je zasedla tretje mesto, za svetovnimi prvakinjami iz Sovjetske zveze in Italijankami, najbolj pa razveseljuje podatek, da so Dolenjke 50 kilometrov dolgo progo prepeljale z imenitno poprečno hitrostjo — kar 40 kilometrov na uro. Junakinja te vožnje je bila Katja Pavlič, ki je vzdržala tak tempo in v cilj prišla s preostalimi tremi tekmovalkami. Za konec še nekaj o željah in načrtih za vnaprej. Dejstvoje, da se novomeška ženska vrsta lahko povsem enakovredno kosa z najboljšimi v Jugoslaviji. Želja je, da bi rezultati pripomogli tudi k resnejšemu delu zveze, k temu, da bi dekleta dobila uradno vodstvo in da bi svoje moči merile tudi na največjih tekmah v tujini, vključno s svetovnimi prvenstvi. Jugoslovansko žensko kolesarstvo si to brez dvoma zasluži. Kolesarski klub Krka prav zato vabi vsa dekleta, stara med 16 in 20 leti, kijih kolesarstvo zanima in veseli, da se priključijo tekmovalni vrsti. Zainteresirane se lahko vsakodnevno med 7. in 14. uro prijavo v klubskih prostorih na stadionu bratstva in enotnosti, popoldne pa vsako sredo do 19. ure na istem naslovu. B. B. tudi srečanje v Ribnici. »Lesarji« so si vnovič dovolili nevetjeten spodrsljaj. V tekmi proti Pomurki Bakovcem so vodili v 30. minuti že z 18:11 in razumljivo, daje kakih 300 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra pričakovalo visoko in zanesljivo zmago svoje ekipe. Toda zgodilo seje tisto, česar se ni nihče nadejal: podobno kot v srečanju s Slovenj Gradcem se je pričela prednost Inlesa Rika naglo topiti, vrhunec negotovosti je bil pičlih 15 minut kasneje, ko je semafor pokazal rezultat 25:24 v korist gostov. No, na srečo so gostitelji tokrat še zbrali dovolj moči in tesno, toda zasluženo premagali oslabljeno vrsto Prekmurcev. In sedaj še k ženski ligi, kjer so si Kočevke, ki so bile še nedvomno glavne favoritinje za naslov jesenskih prvakinj, privoščile nov polom. Na srečanje s Ferroteh-no v Izolo so namreč odpotovale z vsega osmimi igralkami, kar so gostiteljice seveda izdatno izkoristile. Dodobra so namreč zrešetale mrežo gostij, v katerih vrsti je le Jeričeva spominjala, da gre za ekipo, sposobno premagati slehernega nasprotnika v ligi. Že podatek, da je Jeričeva v soboto dosegla kar 16 zadetkov, pove dovolj. Z eno samo razpoloženo igralko prvenstvenih točk pač ni moč osvajati. Povsem drugačna je bila podoba v Novem mestu, kjer so se domačinke pomerile z ravenskim Fužinarjem. Končna prednost petnajstih Navzlic dobri igri tretji poraz Elana Izola—Elan 2:0 (1:0) Srečanje med enajstericama Izole in Elana je bilo zagotovo derbi nedeljskega 10. kola v slovenski nogometni ligi. Igraje to le potrdila, okoli 400 gledalcev je lahko uživalo v lepi in kvalitetni nogometni predstavi, v kateri Novomeščani niso bili brez možnosti za presenečenje. Po besedah izolskih nogometašev, ki so z nedeljsko zmago zadržali korak z vodilnim Slovanom, so bili elanovci najboljša ekipa, ki je letos gostovala na izolskem igrišču. Resda so gostitelji povedli že v 8. minuti, vendar so imeli tudi gostje svoje priložnosti. Najlepšo je zamudil sredi pr- vega polčasa Kostrevc, ki je domačega vratarja že premagal, vendar je njegov strel zadržal vratnik. Skoda, da so Novomeščani popustili v drugem delu, gostitelji so to izkoristili in s še enim zadetkom zapečatili usodo gostov. Sicer pa nad izgubo točk ne gre tarnati, poraz je bil načrtovan, enako, kot je načrtovan poln izkupiček točk v nedeljskem srečanju pred domačimi gledalci proti Partizanu Hmezad. zadetkov v prid Novomeščank pove vse. gostiteljice so bile neprimerno boljše, večino zadetkov pa so dosegle iz hitrih protinapadov. Do točk so tako rekoč prišle s polovično močjo in vnovič dokazale, da je od te mlade ekipe nemara že v prihodnji sezoni moč pričakovati celo boj za vrh. B. B. ZAČETEK DRUŽINSKE REKREACIJE ČRNOMELJ — Črnomaljski Partizan bo tudi v letošnji zimski sezoni organiziral družinsko rekreacijo, in sicer skupaj za starše in otroke. Rekreacija bo vsak ponedeljek od 17. do 18. ure v športni dvorani v Črnomlju, prične pa se v ponedeljek, 6. novembra. Glede na to, daje bil lani obisk izredno dober, organizator tudi letos pričakuje dobro udeležbo, toliko bolj, ker gre za sestavni del akcije »Razgibajmo življenje«. KOLESARSKI IZLET BREŽICE — TVD Partizan iz Brežic je minulo nedeljo, 29. oktobra, pripravil kolesarski izlet od Brežic preko Sromelj, Pi-šec, Bizeljskega nazaj do startnega mesta. Lepo vreme je izdatno pripomoglo k uspehu akcije, ob tem velja omeniti še izredno gostoljubnost krajanov, ki so marsikje karavano kolesarjev postregli s sladkim moštom. Udeleženci izleta so 40 kilometrov dolgo pot prevozili v dveh urah. B. HROVATIČ REKREACIJA ZA KRAJANE BREŽICE — Tukajšnji TVD Partizan obvešča ljubitelje športne rekreacije, da se je vadba že pričela. Ženske imajo rekreacijo ob ponedeljskih in sredah ob 18.30 dalje v gimnazijski telovadnici, moški pa ob torkih in četrtkih od 20. ure naprej. B. ŽNIDARŠIČ PLESNA ŠOLA NOVO MESTO DOLENJSKI UST 11 y *•;•!•!• TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 3. XI. 0.40 9.45 — 12.45 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 MOSTOVI 11.30 SOFIJA KOVALEVSKA, sovjetska nadaljevanka, 2/3 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PO STOPINJAH, angl. dok. serija, 4/9 21.00 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka, 1/13 21.50 DNEVNIK 3 22.05 KESANJE, sovjetski Film 0.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) —19.30 Dnevnik — ) Žarišče — 20.30 Koncert simfonič- 20.002 nega orkestra Slovenske filharmonije 22.10 Skupščinska kronika —22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Siamska dvočka — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12-40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Siamska dvojčka -— 18.05 Številke in črke —18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dvanajst ožigosanih (9/12) — 21.00 TV poster (zabavnoglasbena oddaja) — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 V petek (oddaja o kulturi) — 22.55 Noč in dan — 0.55 Poročila SOBOTA, 4. XI. 7.45 —12.55 in 13.20 — 1.00 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 10.50 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 89, ponovitev 5. oddaje 11.15 TV MOST LJUBLJANA - BEOGRAD: DAVKI — SPODBUDA ALI BREME?, ponovitev 13.45 VIDEO GODBA, ponovitev 14.30 VLAK SANJ, kanadski mladinski film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.48 SPORED ZA OTROKE 17.00 DP V KOŠARKI 18.30 N A PRAGU 21. STOLETJA, avstralska dok. serija, 8/17 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KRIZ KRAZ 22.05 DNEVNIK 3 22.20 VRTNICE SO ZA BOGATE, ameriška nadaljevanka, 2/4 23.05 POPOLNI ZAČETNIKI, angleški film 0.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.10 Filmske uspešnice: Supergirl (ameriški film) — 22.00 Satelitski programi — 22.35 Športna sobota — 22.55 Slike časa (tedenski kulturni magazin) TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz šolskega programa — 10.30 Poročila — 10.35 He man in gospodarji vesolja (risanka) •— 11.00 Dvanajst ožigosanih — 11.45 Prezrli ste, poglejte —14.30 Mladinski film - 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik I —17.00 Narodna glasba — 17.30 Klobuk profesorja Vujiča (TV drama) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Pozitivna ničla (humoristična serija, 2/6) — 21.15 Tik pred zdajci (ameriški film) — 23.00 Dnevnik 3 — 23.20 Noč in dan —1.20 Poročila NEDELJA, 5. XI. 8.00 — 22.50 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 OTROŠKA MATINEJA 9.45 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 6. oddaja 10.30 VRTNICE SO ZA BOGATE, ponovitev 2. dela nadaljevanke 11.15 20 LET PTUJSKEGA PESTI V A-LAFL 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VELIKO SEDLO, češkoslovaška nadaljevaka, I /9 13.35 KRETA, reportaža 14.15 PR1SL.ULHNIMO TIŠINI 14.55 KOLO SREČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE. INFORMACIJE 16.50 MUPPETKI GREDO V KINO, ameriški film 17.40 KAVARNA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20TOVARIŠICA MINISTRICA, humoristična nadaljevanka, 5/7 21.05 ZDRAVO 22.35 POROČILA 22.40 VIDEO STRANI DOLENJSKI UST DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih — 13.15 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 19.55 Da ne bi bolelo — 20.20 Potovanja po velikih železnicah sveta (zadnji del dok. serije) — 21.20 Večje naravne in druge nesreče v Jugosalviji 1988 (dok. oddaja) — 22.00 Športni pregled — 22.45 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Hči morskih valov (5. del serijskega filma) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.25 Potopis — 17.05 Igrani film — 18.45 Droidi (risana serija) — 19.08 TV sreča— 19.30 Dnevnik — 20.00 Balkan ekspres (4. del nadaljevanke) — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.55 Noč in dan — 0.55 Poročila PONEDELJEK, 6. XI. 23.30 9.45 — 13.25 in 16.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 TEMNA ZMAGA, ameriški film (ČB), ponovitev 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica 21.50 DNEVNIK 3 22.05 OSMI DAN 22.45 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 9., zadnja oddaja 23.20 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.45 Stare obrti (L del izobraževalne oddaje) — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Žarišče — 20.30 Drobno gospodarstvo — 21.00 Eppur si muove (dok. oddaja) — 21.30 Druga godba — 22.10 Perspektive TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV Koledar — 8,30 Dositej Obradovič —8.45 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Noč in dan (ponovitev) —17.15 Dnevnik lv— 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.25 Videokrog (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 —20.05 Koncert (drama) — 21.30 Resna glasba — 22.15 Dnevnik 3 — 22.40 Noč in dan — 0.40 Poročila TOREK, 7. XI. DRUGI PROGRAM TV ZAGREB SREDA, 8. XI. 9.45 — 12.10 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.50 OSMI DAN 11.30 EPPUR.SI MUOVE, dok. oddaja 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: HARRYJEVA IGRA, angleški film 22.25 DNEVNIK 3 22.40 SVET POROČA 23.40 VIDEO STRANI ČETRTEK, 9. XI. 0.45 DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Kvaliteta življenja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Placido Domingo — 21.30 Poročila — 21.45 Znanstveni forum —23.15 Zlati hit (posnetek) 9.45 — 11.50 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DOMOVINA, 2. del nemške nadaljevanke 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3 22.45 KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU 0.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Pika Nogavička — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Pika Nogavička — 18.05 Številke in črke —18.25 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 23.05 Dnevnik 3 — 23.30 Noč in dan — 1.30 Poročila 17.00 Satelitski programi — 18.00 Studio Ljubljana — 19.00 Dinarski gozd (2. del poljudnoznanstven^ oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Mali koncert — 20.40 Oči kritike — 21.10 Slovenci v zamejstvu — 21.40 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 JV koledar — 8.30 Smogovci — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte —15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) - 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke ^\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\v^ 7.45 — 11.50 in 15.05 — 23.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 10.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.45 ŠAH, 3. oddaja 11.10 ANGLEŠČINA, 24. lekcija 15.30 ANGLEŠČINA, 24. lekcija 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PRAVILA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, 2. del nadaljevanke 21.00 DINAR 21.45 DNEVNIK 3 22.00 NADREALISTI 22.50 VIDEO STRANI Spasič us/d'’S/e/^ 'i Holbeinstrasse 26, 7336 Uhingen-Sparvviesen, Telefon (07161) 3 19 76 Geschaftsadresse: Postfach 1215 Stuttgarter Strasse 163 7336 Uhingen 1 Telefon 07161 Mobilruf 0161 —272 68 30 Telefax 07161 JUGOSLAVIJA - EVROPSKA SKUPNpST -JUGOSLAVIJA - ZVEZNA REP. NEMČIJA -JUGOSLAVIJA Šeligo Franc, Handelsvertretungen, Stuttgarter Strasse 163, Postfach 1215 7336 Uhingen 1, BRD BODITE PRVI! ALI ŽE IŠČETE KONTAKTE? Ml SMO TU! BODITE PRVI! Mi smo posredniška organizacija za razvoj sodelovanj na gospodarskem, trgovinskem, industrijskem in ekonomsko-idejnem področju s sedežem v ZRN (pokrajina Baden-Wurttemberg). Za razširitev in poglobitev naših poslovnih zvez z Jugoslavijo, predvsem Slovenijo in Hrvatsko, iščemo nadaljnje DO, SOZD, POZD in zasebnike (lahko so tudi zastopniki ali trgovski potniki), ki imajo interes za sodelovanje z nami, vse, ki so pripravljeni na prvi veliki korak, evropski korak, ki hočejo biti pripravljeni na leto 1992. Če prodajate, kupujete, ponujate sodelovanje, iščete ali želite, obrnite se na nas! Mi vas bomo poskušali zadovoljiti (do sedaj nam je še vedno uspelo!). Samo resne pismene kontakte s čim natančnejšimi podat- ki pričakujemo na naslov: Franc Seli« eligo, Postfach 1215, 7336 Uhingen 1, BRD YU-EGS-YU-ZRN-YU-EGS-YU-ZRN-YU-EGS- YU-ZRN-YU-EGS-YU-ZRN-YU š\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\y! tedna, I0.30 Novice, 10.45 Na sond« senčni strani Gorjancev, 11.00 L®1'! novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 0-Čestitke in želje naših poslušalcev. 1-Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30‘V ce, 17.00 Strižemo zastonj. 18.00 Kr ka, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesen^l na, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kr» obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 C ke in želje naših poslušalcev ČEST1 PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10® teti* ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. Redni program Studia D, Pesem 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, posluj ponovitev oddaje, 12.30 Novice, Športna oddaja, 14.30 Novice, D- sem tedna, 16.30 Novice, Lestvic* j - — -—J rodno-zabavne glasbe, 17.10 Tema, Kronika, 18.30 Biba, TV spored dan» TOREK: 8.00 Marketing program Stui .diaD,l°J 5EIž£S5sI § Za niš Fll ko, PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. varjamo se z .... 14.30 Novice, I ^ sem tedna. 16.30 Novice, Minute s s sem teana, to.ju ivovicc, .»j ko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, Biba, TV spored danes. 8.00 Marketing program Studia SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi Redni program Studia D, Pesem 10.30 Novice. 11.00 Prispevki iz 8TL j darstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasi* J ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem 1 j 16.30 Novice, Čestitke in želje našimi slušalcev, 17.00 Strokovnjak v slu |1 OBVESTILO Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnos f organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, daje P sklepu izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, spre) tem na seji dne 11.10.1989 (sklep objavljen v SDL, št. 16/oyk JAVNO RAZGRNJEN AO OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA PRIMARNE MESTNE MREŽE PLINOVODA NOVO MESTU - 1. FAZA V času od 17. oktobra 1989 do 16. novembra 1989: — za krajane KS Center in KS Mestne njive ter za vse - občane v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljans cesta 2,1. nadstropje; - hja — za krajane KS Žabja vas in KS Gotna vas v domu KS zaD) vas v Žabji vasi; „ — za krajane KS Ločna-Mačkovec v prostorih KS na ce herojev; — za krajane KS Kandija-Grm v osnovni šoli Grm; — za krajane KS Majde Šilc v prostorih KS na Ragovski; — za krajane KS Bršljin v prostorih KS v Slakovi ulici; — za krajane KS Prečna v zbiralnici mleka v Češčjvasi te' — za krajane KS Straža v prostorih KS v Gor. Straži. ostale JAVNE OBRAVNAVE osnutka lokacijskega načrta bodo v krajevnih skupnostih p° naslednjem razporedu: , ,h — torek, 7.11.1989 • ob 18. uri — v KS Kandija Grm, v prostor KS na Kristanovi, • ob 19. uri — V KS Žabja vas, v domu KS v Žabji vasi; — sreda. 8.11.1989 • ob 18. uri — v KS Bršliin. v osnovni soh ■ sreda, 8.11.1989 • ob 18. uri — v KS Bršljin, v osnovr • oto 19. uri — v KS Majde Šilc, v prostorih KS na Ragovsk'' - četrtek, 9.11.1989 • ob 17.30 — v KS Center, v pisarni KS Glavnem trgu, • ob 19. uri — v KS Straža, v prostorih KS v Gor. Straži; tk, 13.11.1989 • ob 18. uri — v KS Prečna, v — v ponedeljek, 13.11 turnem domu v Prečni; • ob 19. uri — v KS Mestne njive, v Zavarovalnici Triglav; v KS Ločna-Mačkovec, v — torek, 14.11.1989 • ob 18. uri prostorih KS na Cesti herojev. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pGPj^ • mbe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, na samih jav i obravnavah, ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno Pla.nira'Ja in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljana i Udeležite se tudi javnih obravnav, kjer vam bomo podali pod robnejše obrazložitve in pojasnila. „.., ic ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJA IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJA OBČINE NOVO MESTU 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program —18.50 Mladinski pevski festival Celje 89 — 19.30 Dnevnik —20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Kratki film o ubijanju (poljski film) in pogovor o filmu —22.55 Zabavni torek — 23.15 Kronika festivala neuvrščenih dežel 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte -15.10 Poročila — 15.15 Noč in dan (ponovitev)- 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Kai vedo otroci o rojstnem kraju — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Pozlačena plošča (ameriški film) — 21.40 Dnevnik 3 - 22.00 Dialogi (kontaktni magazin) — 23.35 Noč in dan — 1.35 Poročila KERAMIČNE PLOŠČICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE nivedur VODOODPORNO LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE NIVEDUR odlikujeta preprosta priprava in nanašanje. Nanašamo ga na izravnalne mase, ki jih tudi izdeluje CINKARNA CELJE. r' NIVEDUR uporabljamo za lepljenje: — na zunanje fasade na notranje fasade — v plavalnih bazenih iii Z NIVEDURJEM boste ploščice in druge obloge zagotovo lepo in trajno položili. IS Če želite dodatna pojasnilo, izpolnite — h i kupon in go pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, č . 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19 Želim informacije in svetovanje ime in priimek ................ organizacija ................... naslov....................tel. Wk CINKARNA 23.50 TV .V!',;/'- :&&Vijtg- ... /»•♦torti. •••• Št. 44 (2098) 3. novembra P* ,0iu'l» Lesi'« a, $ ‘V. M' !0 No" 3 Km« I' seniirf I CroniU [ OCe* | ),I0<# 1 ied* sluSfe /V KOUIN 'ed nd’nk Naše prošnje in solze so zaman, te ne morejo več prebudili. saj ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega triletnega ROKA MORAVCA iz Sečjega sela 28 pri Vinici sc toplo zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih treh kih življenja stali ob strani, nam pomagali, pisno in ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Po*"'1o zahvalo smo dolžni TOZD Konfekcija II na Vinici, OS vinica, mladima govornicama, recitatorki, pevske zboru DU Črnomelj in godbi. Iskrena hvala tudi dobrim sosedom, vaščanom Sečjega sela, še posebno t . Bartolju za organizacijo pogreba, in vsem, ki ste našega dragega Rokija tako množično pospremili na njeg mnogo prerani zadnji poti. Vsi njegovi Št. 44 (20981 3. novembra, IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314 ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. Tel. (063) 24-296. (P43-7MO) ‘,n montaža satelitskih amen o, Do«>r,n?£e* bo zanje boljše v novi organizaciji.«' .in še nekatere druge pomisleke in vprašanja so delavci naslovili tudi sevniškemu izvršnemu svetu, ki pa je presodil, da so razmere za ustanovitev ID zrele. P. P. ZAHVALA Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE GRADIŠNIK iz Brezja pri Raki on- * iskre. boleznii ° ^valjujemo vsem za cvetje, izrečeno sožalje in pomoč med DEs§ Hvala tud| sestram, župniku, pevcem, članom kolektiva ’ cenkam 3. f in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Hčerka z družino ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, stari oče, pradedek in stric JANEZ NOVAK iz Vel. Cerova 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Posebej hvala družini Lukše in Berko-pec, GG tozd Novo mesto, Iskri Semič, vaščanom Oskoršnice in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi drage mame. stare mame, sestre in tete TEREZIJE HOSTNIK iz PRAPROTNICE 5 pri MIRNI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebej hvala osebju nezgodnega oddelka bolnišnice Novo mesto, delavcem Iskre Mokronog, UKC Ljubljana, OŠ Rihard Jakopič v Ljubljani, Pevskemu zboru Mirna in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni je tik pred dopolnjenim 75. letom starosti umrla naša draga mama ELZA BARTELJ iz Novega mesta Na vostv?° smo J° pokopali v ožjem krogu. Zahvaljujemo se dr. Bogomiru Vodniku za pomoč in ustrežlji- kjer ;e j “J606 bolezni ter požrtvovalnemu in prijaznemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, in sT8*1 i mama preživela zadnje dni svojega življenja. Posebna zahvala njenim zvestim prijateljicam ___, tolajkf,novacem>z'ast' Julčki Jenkovi za občutene in iskrene poslovilne besede, ter patrom frančiškanom za , tvovaii I*? smrtJ° ‘n M pogrebne slovesnosti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami sočus-■— 1 'n ki se z lepo mislijo spominjate naše blage mame. Žalujoči: otroci Andrej, Lidija in Tomo z družinami P ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil JANEZ VIDERVOL avtoprevoznik iz Rakitnice 58 Za pomoč, darovano cvetje in tolažbo v teh težkih trenutkih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala lovski družini Dolenja vas za vso pomoč, govorniku Stanetu za poslovilne besede Obrtnemu združenju Ribnica, DS SIS Materialne proizvodnje Ribnica, DO Lik Kočevje, SGP Zidar! Mercatorju-tozd Jelka Ribnica, pevcem, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 46. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, hčerka in sestra ANA PUHEK iz Sečjega sela 26 pri Vinici Kreno ^Orn ter ^ zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vašča-lie. pQ , ern« ki so nam v težkih trenutkih pisno ali ustno izrazili soža-*uPnikn na ^va*a D® GOK-TOZD Obrt, govornici Mateji Volf in Hmku za opravljeni obred. • sm Miro, mama, oče, sestra Marica, brat Branko in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in teta PEPCA MARC iz Volčičeve ul. 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podatjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu — reševalni postaji, dr. Kokalju, Splošni bolnišnici, Društvu upokojencev, pevskemu zboru iz Šmihela in gospodu za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno tako lepo pospremili nan jeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu našega ljubega očija dr. DAVORINA GROSA odvetnika v pokoju sem brez moči, da bi se izbrano zahvalila vsem predragim prijateljem in spoštovanim znancem za tako veliko število toplih izrazov sožalja. Topla zahvala vsem, ki ste našemu očiju tako dobrohotno pomagali. Za pozorno plemenito skrb v času zdravljenja posebna zahvala gospodom zdravnikom dr. Kramaiju, dr. Janežu in dr. Šavlju. Od srca iskrena topla zahvala vsem našim srčno dobrim sosedom za plemenito pomoč. Žalujoča: žena Jelica s sinom Čibotom, vnukoma Jurijem in Matevžem in ljubljenimi pravnuki Jurijem, Mitjem in Žakom r. i' ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE KOLENC iz Zaloga pri Škocjanu ''atjfi^^i^^Jjujemo vsem, ki so pokojni darovali vence in cvetje ter žilne8a oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bo-*>VomVUpniku 'n g- Jožetu iz Zadobrave za lepo opravljen obred ter 'ku besede ob zadnjem slovesu. ^ ' ?'nov' Gustelj, Nace in Jože z družinami, brat Janez z že-° Jelko, vnukinji Lidija in Dunja ter ostalo sorodstvo Mama, tvoje življenje je bilo vedno ena sama ljubezen, delo, skrb in trpljenje. ZAHVALA 'i V 84. letu starosti nas je zapustila dobra in skrbna mama, babica, prababica in teta \ mmm.- >■ 96996 ANICA ZALAŠČEK v roj. Žnidaršič iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, ZB, DU za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravnici Boži Kocutar in patronažni sestri Aniti za lajšanje bolečin, govornikom tov. Mikcu, tov. Jarcu, predvsem pa tov. Gorniku, upokojenemu generalu JLA, za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga sestra in teta MARIJA POTOČAR iz Velike Bučne vas 13, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali k lajšanju bolečin, darovali cvetje, izrazili pismeno ali ustno sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Posebno zahvalo smo dolžni Zdravstvenemu centru Novo mesto, družini Potočar, Anici Počrvina, Nadi Nadu in Jožici Škapin iz Ljubljane, tov. Florjančiču in Šuštariču za poslovilne besede, ZB NOV, godbi in pevcem. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni 3. novembra 1989 DOLENJSKI UST Nagrada za pridne — roj čebel SLAVKO SUŠIN \ s s \ s \ 5 I H 5 ! * % S S * * * N S s * * * * * * s * s « »n »Ne gre samo zame, gre za popravo napak iz preteklosti, ko delo razumnika ni bilo cenjeno, če se je ta razhajal z uradno politično linijo,« je ob prejemu oktobrske nagrade v Brežicah izjavil dr. Slavko Sušin, trdno prepričan, da bo slovenska odprtost v Evropo namenila znanju in stroki pomembnejšo vlogo in da prihaja čas, ko ljudi ne bodo ločevali po prepričanju, ampak po tem, kar znajo in naredijo. Dan pred tem dogodkom je v pogovoru razkril, da ima za življenjsko vodilo zelo izdelane moralne norme svojih kmečkih staršev, očetove kot proizvod razuma in materine kot dar srca. Mati je bila lista, ki ga je vzgojila, da naj bo prijateljski tudi do ljudi, ki so mu tuji, neprijazni, včasih celo so vraž ni. Morda je bil p ra v zaradi tega čustvenega vzgiba nadvse vesel Šetinčevih besed, ko je po obisku na Kosovu dejal, da nehajmo že enkrat okoli sebe iskati sovražnike. Dr. Sušin se je šolal na klasični gimanziji v Ljubljani V sedmem razredu so ga njegovi sošolci, Ljubljančani, izbrali za predsednika razredne skupnosti in takrat se mu je zdelo, da so s tem izkazali čast njemu, njegovi vasi in njegovim staršem »Politiko tistega časa sem sovražil,« je pripovedoval, »in za medicino sem se odločil zato, ker se mi je zdel la študij najbolj neodvisen. Zdravniki so bili vedno na strani pravice in partija je bila zaradi tega v stari Ju- goslaviji na medicini najmočnejša, v novi najšibkejša. Sam sem vstopil v ZK zato, ker sem mislil, da bo z mojim članstvom partija boljša, ker nisem želel gledati na dogodke s strani Toda članstva v ZK nisem nikoli potreboval zaradi ljubega kruha. Šef Zdravstvenega doma v Brežicah sem postal ravno takrat, ko so me zaradi cerkvene poroke po želji staršev izključili iz vrst komunistov. Po študiju sem se zapolil v domači občini in imel sem,srečo ’, da je bil zdravstveni dom zanemarjen, da je bilo stroko treba postaviti na noge in ji zagotoviti pogoje za normalno delo. Zato sem vložil veliko moči v gradnjo no vega zdra v-stvenega doma. Pomoč sem iskal pri tistih, ki so me razumeli, kadar pa sem naletel na prevelik odpor mojim idejam, sem se taktično umaknil. V ta sklop prištevam čas prisilne uprave v zdravstvenem domu, s katero smo c brežiški občini dosegli popoln neuspeh. Vedno se mi je zdelo pomembno, da sem mislil po svoje, ne tako, kot mislijo drugi, zato sem odklanjal demokratični centralizem. Ta je uničil vse, kar je porojevalo napredek.« Letošnjega oktobrskega nagrajenca veseli, da postaja slovenska družba vedno bolj raznolika in da bodo to raznolikost spoštovala tudi nova gibanja. Trenutno dr. Su-šina najbolj vznemirjajo ekološki problemi občine in Posavja. Ogroženo okolje po njegovem prepričanju odganja še tiste strokovnjake, ki jih ni uspelo odgnati realsocializmu. To, da v Krškem razmišljajo o trajnem skladiščenju jedrskih odpadkov, je nepošteno do okoliškega prebivalstva, ki je že z jedrsko elektrarno sprejelo ogromno tveganje. Kljub vsemu dr. Sušinu ni žal, da se je vrnil v domačo občino, kjer so na njegovo pobudo postavili nov zdravstveni dom, službo pa strokovno in številčno okrepili. Po njegovem mnenju je največ, kar je naredil v Brežicah, to, daje živel z ljudmi in med ljudmi, da pozna vse njihove probleme in da mu to veliko pomaga pri delu v ordinaciji. J. TEPPEY r 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 5 * 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 *4 1 4 4 \ I Ž 4 \ \ \ 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 ; 4 4 4 4 4 .Mi Čebelarski krožek na trebanjski šoli — 4 družine in 12 panjev — V okviru FAO TREBNJE — V lanskem šolskem letu so postavili pri trebanjski osnovni šoli čebelnjak, ki je postal do zdaj nepogrešljiva učilnica za šolski čebelarski krožek. Mladi ljubitelji se uče pridobivanja medu z oskrbovanjem 4 čebeljih družin, ki so zdaj v čebelnjaku, v katerem je sicer 12 panjev. »Člani krožka delajo z veseljem in lahko rečem, da napredujejo. Da je krožek tako uspešen, se moramo zahvaliti tudi šolski ravnateljici, ki uredi, da učitelji pustijo učence k čebelnjaku,« pravi Ludvik Vidmar, mentor krožka in predsednik čebelarske družine v Trebnjem. Po Vidmarjevih besedah je zamisel za gradnjo čebelnjaka zorela kakšno leto in v tem času so zbrali ves potrebni material. Pri tem so naleteli na razumevanje in pomoč raznih organizacij. Čebelji hlevček so gradili člani družine prostovoljno, akcijo je vodil dolgoletni čebelarski predsednik Ladislav Požes, prevoz zagotovljenega čebelnjaka pa je organiziral Lojze Korbar. S točilom in potrebnimi panji seje v akcijo vključil tudi ljubljanski Medex. Za začetek je zadostovalo, zdaj pa je na krožku, tj. na 15 članih in eni članici, da vse čebelarsko imetje varuje in oskrbuje. Dodatna spodbudna za delo med panji in satovjem je mladim ljubiteljem čebel lahko tale Vidmarjeva obljuba: »Tisti, ki se bodo izkazali s pridnim delom v krožku, bodo za nagrado najbrž dobili roj čebel.« Gripa prihaja Cepljenje ima poleg zdravstvenega tudi gospodarski pomen NOVO MESTO — Gripa se pojavlja v zimskih mesecih — pri nas ponavadi konec januaija. Na Dolenjskem zboli vsako leto 2 do 3 tisoč ljudi in podobno število obolelih pričakujemo tudi v prihajajoči zimski sezoni. Pričakujemo, da bo bolezen potekala srednje težko, vendar bodo bolj prizadeti starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi. Kakor za vse virusne bolezni tudi za gripo ni specifičnega, torej proti povzročitelju usmerjenega zdravljenja. V primeru bolezni je potreben počitek (ležanje), pitje čaja z limono in jemanje zdravila za zbijanje temperature (npr. andol). Dosedanje izkušnje kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo zaščite. Izkazalo seje, da splošni higienski ukrepi ne vplivajo na pojavljanje, potek in trajanje epidemije. Cepljenje je še posebno pomembno za tiste, ki jih gripa najbolj prizadene: starejše, bolnike s kroničnimi boleznimi in za vse, ki delajo v javnih službah in imajo številne stike z drugimi ljudmi. Poudariti je potrebno, da ima cepljenje poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen. • Cepivo proti gripi za sezono 1989/90 je že na razpolago! Na Zavodu za socialno medicino in higieno Novo mesto cepimo vsak dan od 7. — 10. ure dopoldne. DR. DUŠAN HARLANDER OBČNI ZBOR ONKOLOŠKIH BOLNIKOV LJUBLJANA — V torek, 7. novembra, bo imelo ob 1L uri v okrogli dvorani Cankarjevega doma društvo onkoloških bolnikov redni letni občni zbor. Na njem bo predaval dr. Anton Franovič iz Čatežkih Toplic. Vabljeni! OSKAR GERJEVIČ V BREŽICAH BREŽICE — Domačin, fotomater II. stopnje, se je občinstvu v soboto, 28. oktobra, predstavil s samostojno razstavo umetniške fotografije v prostorih Obrtnega združenja. Predsednica Jožica Žagarje ob tej priložnosti dejala, da se obrtniki vključujejo v najrazličnejša društva in da postaja obrt priznan del našega gospodarstva. Oskar Gerjevič je po poklicu krojač, vendar se kot obrtnik že od 1955 ukvarja s fotografijo in dela vsa leta v Foto-kino klubu Brežice. Dobil je več nagrad in naslov fotoamaterja II. stopnje Foto zveze Jugoslavije. Njegove fotografije predstavljajo človekovo vsakdanje življenje in okolje in kažejo visoko likovno kulturo. B. HORVATIČ Poslikani panji v ličnem šolskem čebelnjaku kažejo trebanjsko naklonjenost pridobivanju medu. Precej zaslug za razvijanje čebelarstva je potrebno po Vidmarjevih besedah priznati dobri volji nekaterih organov in ustanov. »Z nami deluje pospeševalna služba pri trebanjski Kmetijski zadrugi in občinski komite za gospodarstvo in družbeno planiranje. Tem smo hvaležni za razumevanje. Čebelarstvo podpirajo v okviru akcije FAO. Tu veliko dela Ma- ra Rupena-Osolnik,« ugotavlja Vidmar. Kot predsednik čebelarske družine poudarja, da so starejši čebelarji nesebično učili mlajše. V čebelarstvu je mnogo skrivnosti, ki pa naj bi jih dober čebelar poznal, pravi. Sliši se lahko tudi kot prijazno sporočilo članom šolskega krožka, da jih čaka še veliko nadvse zanimivega dela. M. LUZAR Več harmonije in domišljije Agraria je odprla nov lokal z izbrano ponudbo BREŽICE — Mesto je dobilo v preurejeni hiši na Černelčevi ob drugih lokalih še cvetličarno Danica, v kateri se bodo prav posebej potrudili za poročne šopke, za aranžiranje daril in za bogato zalogo izbranega cvetja. Cvetlični butik je odprla Agraria. Vodi ga Danica Kr- Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kaj so prejšnji četrtek povedali in spraševali občani v kontaktni rubriki M. M. je bila ogorčena nad ravnanjem sodnice za prekrške iz Novega mesta. Ta sodnica je izdala odločbo v zvezi s prometno nezgodo in po tej odločbi je M. M. upravičena do zavarovalniškega povračila. Zavarovalnica priznava stranki povračilo v znesku, ki se je »nabral« do dneva izdaje sodniške odločbe. V omenjenem primeru je sodnica za prekrške odločbo izdala 1. septembra 1989, vendar jo je stranki vročila šele 26. oktobra. Ob sedanjem padanju vrednosti dinarja je znesek, na katerega se nanaša odločba, v času med obema datumoma dejansko veliko manjši. M. M. posebej moti, da sodnica za prekrške ni poslala odločbe po pošti s povratnico, pač pa jo je njenemu možu vročila. Sodnica tudi ni hotela izdati potrdila, da je vročila odločbo stranki šele oktobra; s takim potrdilom bi se namreč dalo še kaj uveljaviti na zavarovalnici. M. M. je še povedala, da se bo pritožila na ustrezen višji sodni organ zaradi ravnanja sodnice, od časopisa pa pričakuje, da bo podrobneje raziskal ravnanje sodnice. Anico iz Novega mesta je zanimalo, kdaj' bodo novomeški Gorjanci (ali drug pristojni prevoznik) uredili oz. poenostavili vožnjo šolarjev iz Brežic v Novo mesto. Po njenih besedah veljajo zdaj 3 vrste šolskih avtobusnih kart, tako da učenci ne vedo natančno, s katerim avtobusom se bodo lahko kdaj peljali. Občanka »iz Plave lagune« v Novem mestu je postavila vprašanje, kdo ureja parkiranje pri pokopališču v Ločni. Po njenem mnenju tamkajšnje parkirišče ni primerno za tovornjake, vendar ta vozila nemalokrat zasedejo ves tamkajšnji prostor. Parkirajo tudi nad pokrito garažo in lahko se strop pod veliko težo udre. Na omenjenem prostoru po njenem mnenju parkira tudi »kočevar«, bivši miličnik. Oblasti očitno proti omenjenim šoferjem ne ukrepajo. nin, nič pa ne pišejo o visokih plačah po različnih firmah, čeprav take plače nedvomno so. Pravi, da stalno govorjenje in pisanje o pokojninah ustvarja v javnosti vtis, da upokojenci prejemajo kdove kako visoke zneske. Bralka z Blance je predlagala, naj bi Dolenjski list spet kaj napisal o trojčkih in njihovem napredovanju. L. M. Žan, s katero dela še Danica Erban. Kržanova je letos na tekmovanju v Mariboru prejela zlato vrtnico za poročni šopek, lani pa zlato odličje za vezan šopek na tekmovanju v Žagrebu. Posebnost njenih aranžmarjev je veliko zelenja in malo cvetja. Redki cvetovi pridejo tako bolje do izraza. Za delo v cvetličarni je Daničin najljubši mesec december, ker si takrat lahko privošči najbogatejše aranžmaje s cvetjem, sadjem in drugimi plodovi narave. Več kot vsa dosedanja odličja pa ji pomeni lanska ustna pohvala enega najbolj znanih svetovnih aranžerjev iz Nizozemske. Obe Danici sta zagotovili, da se cene šopkov v tem izbrano opremljenem lokalu ne bodo razlikovale od cen v cvetličarni Agrarie na Cesti prvih borcev. To velja tudi za lončnice. Vaze, okrasne lonce in druge predmete, kijih prodajata, pa bosta izbirali zelo pozono, da si ne pokvarita harmonije v prostoru. Veselita se že naročil po individualnih željah. Za posebne priložnosti strankam že zdaj lahko postrežeta z uvoženimi orhidejami. Marko Pavlišič Z logičnim razmišljanjem do uspehov Uspeh Črnomaljca Marka Pavlišiča na teK* movanju vlogikj. ČRNOMELJ — Med doW skimi učenci, ki so se udeležil' davnega četrtega republiškega movanja v logiki, se je na ■ mesto uvrstil le Marko f*av lsl v. naravoslovno-metematične dej nosti v črnomaljski srednji soli varda Kardelja. Med 53 učenci jih letnikov je namreč osvoji mesto. ^ »Na to tekmovanje se nisem P sebej pripravljal. Literatura 51 . obstaja, zadnja leta izhaja po tudi zbirka »Z logiko v leto 2UUJc toda to področej je tako raaVJ s. daje zares naključje, če najdeš teraturi nalogo, kije tudi naf , .tj vanju,« pove Marko. »Vendar vanju," puvt. iviai rvvz. • ■ - . -a. sicer nalog iz logike ne rešujem P. gosto, saj se logika ne da na|Uj, Rešitev je moč poiskati le nim razmišljanjem, z logičnim r vezovanjem različnih trditev." Markoje bil že na vseh do^ njih republiških tekmovanjm • gike, a do letos še ni imel uspe Tokrat pa so se mu zdele na bolj logične, ni bilo v njih skri* zank. Poleg tega je imel srečo, , je z eno od treh nalog že sreča ^ na matematičnem tekmovanju- . vlišič seje namreč že v osnovn začel udeleževati tekmovanj v j tematiki in fiziki, se večkrat u republiška tekmovanja, dva* ^ ČR Ihnizj vs. u, »eča, br61 knJigf f°V0l ko je Pestu "a Pr Mlet Bino ktih pa tudi na zvezna. »Tudi tekmovanjih mi je močno pomas lo logično razmišljanje, saue log1^ j tako rekoč univerzalna. 5K0 ,u ] da tudi v logiki nimamo a',cL0 tekmovanj, ampak je repu » y najvišje: V takšnem obsegu ^i, Sloveniji ga nimajo niKjc ^ SVCtU'<< ričakuje p° Han In kaj lahko Marko pr-— • na tem uspehu? »Žal pri nas uspe^ lavn b$p *at tekmovanjih niso ovrednoteni kot bi morali biti. Družba n -0 . prav izkoristiti znanja, ki ga |L. ^ P pešni učenci. Njihovi uspehj. ui včasih upoštevajo le pn .PtK*ia štipendij,« pravi Marko, ki pn^jj štipendijo le za nadarjene >nJ -r. član novomeškega kluba za jene učence. M- B 'J *» dars %h J. Z. iz Gor. Vrhpolja je spraševal, ali lahko inkasant Komunale pobira vodarino v poznih večernih urah. Prepričan je, daje ta ura neprimerna, saj ljudi moti pri počitku. Zgražal se je tudi nad ravnanjem Komunale Novo mesto, češ da mu je ta delovna organizacija poslala položnico, vendar na njej ni pisalo, koliko in komu naj nakaže in za kaj naj nakaže. Dodal je, da mu je Komunala poslala tudi račun za delo inštalaterja, ki pa ga ta pri njem sploh ni nikoli opravljal. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili zanimiv dogodek iz do- na mačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. _______ Upokojenki iz Žužemberka se ne zdi prav, da sredstva javnega obveščanja toliko govorijo o višinah in rasti pokoj- m tudio sto Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista DOLENJCI VABIJO NA MARTINOVANJE OTOČEC — ŠMARJEŠKE TOPLICE Druga letošnja akcija turističnega društva Otočec-Šmar-ješke Toplice pod geslom »Dolenje prijatlja vabi« bo letos sovpadla z Martinovo soboto in nedeljo, kar je v vinskih goricah praznik, vsekakor vreden udeležbe. V kar enaintrideset zidanic vabijo lastniki, ki obetajo poliček dolenjske kapljice in dobrote iz kmečke kuhinje, organiza-torji pa obljubljajo skupinam tudi ogled naravnih in kulturnih zanimivosti Dolenjske ter vse, kar lahko ponudijo zdravilišča Dolenjske in Šmarješke Toplice ter grad Otočec. Vse informacije o možnostih za prijetno martinovanje je moč dobiti pri turističnem društvu, v Zdravilišču Šmarješke Toplice in v gradu Otočec. VABILO V ESSEN — Kvintet Oto Lesjak in Slovensko društvo Ljubjana-Essen vabita vse rojake iz Essna, Dortmunda, Ilildna, VVuppertala, Diisseidorfa, Kolna, Remscheida in drugih krajev na veselo martinovanje, ki bo v soboto, II. novembra 1989, ob 19. uri v dvorani »Zeche Carl« v Essen-Altenessnu, Hdmannstrasse. Vsi prisrčno vabljeni! Žreb je ta teden dodelil nagrado Studia D ZVONETU HUDOKLINU iz Radeč. Lestve« pa je la leden le malo spremenjena in je z eno novo skladbo takšna: 1 (2) Slovenci smo veseljaki - ANSAMBEL I. RUPARJA 2(1) Slovenska polka SLOVENIJA 3 (6) Florjanska polka VESNA 4 (4) Gremo v Planico GORENJCI 3 (3) Glažek je nalit ANSAMBEL F. MIHELIČA 6 (7) Moja Gorenjka VESNA 7 (9) Dolenjski očaki — COF 8 (8) Hrepenenje v dežju — ZVONČKI 9 (10) Abraham ANSAMBEL J. ŠERUGE 10 ( ) Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Predlog za prihodnji leden. Pesem o Savi KVINTET SAVA V\AA/WWWWV'y'y>/ Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto da kozerija ~ KDO JE DRUGORAZREDNI DRŽAVLJAN? Ate, kdaj pa smo dobili to stanovanje? Pred dvema letoma. — A od banke? - Od kakšne banke neki! Zanj sem zaprosil v Hitrotkalu, kjer delam že dvaindvajset let. — Kaj pa Bukvičevi? — Njihovo stanovanje je solidarnostno. - A so tudi oni nanj čakali dvajset let? Bukvičevi so dobili stanovanje kmalu zatem, ko so prišli čez Zeleno reko. — Ate, a je naša teta Zofka res tako lena? — Kako ti pade kaj takšnega sploh na pamet? — Je, pa je lena, ker nikjer ne dela. - Teta Zofka je profesorica marksizma. — A jo je stric Marx naučil lenariti? — Saj sploh ne gre za lenarjenje, teta Zofka enostavno ne dobi zaposlitve. - Kaj pa Fatima Bukvičeva? Ona ni profesorica marksizma? — Ne, ni. Fatima Bukvič je vzgojiteljica. Če se ne motim, dela v otroškem vrtcu. Na razpis sc je pri javilo pet kandidatk, pa so vzeli Fatimo, čeprav so bile druge štiri kandidatke iz Repičeve Drage. - Zakaj pa so vzeli Fatimo? Ne vem, lahko pa greš vprašat v otroški vrtec. Ate, kaj pa v zdravstvenem domu? — Kaj pa je z zdravstvenim domom? Tam nihče ne govori po repiško. Res, celo to si opazil ■ Da. sem. Tam govortj■ tako kot pri Bukvičevih. niški d°' čanov ne zanima študij medicinl; Seveda jih, samo repi'j*v htarji so si morali poiskati slu- ^ Belem mestu in drugje. V lasti movini ni nihče prerok. Ate, Ines Bukvičeva da so oni v Repičevi Dragi arub razredni državljani. j, vsi’ Povej Ines Bukvičevi, do kaže, da so Repičani v Ri’P., Dragi drugorazredni držaj^rf I ONI GA i J mmhmmI