Katolišh cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. (jO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za .'-etert letal gld. :X) kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. za «etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica «lan poprej.
Tečaj XXXTT.
V Ljubljani 14. sušca 1879.
List 11.
Sveto Meto.
II.
Poslušajte, kristijaoi verni,
Kaj je storil Oče vam nebeški? On odperl v dobroti prenesmčrni
Vse saklade revi je človeški: Sveti Oče papež Leon so pisali, Po vsem svetu škofom ukazali, Da naj sveto leto se začne Svetu v blagor, nam v zveličanje.
Blagor Cerkvi, srečna duša naša!
Zdaj studenci zlati vsi tečejo, Vernim se odpira dobra paša,
Milost angelci z nebes nesejo: S spanja grešniki se vsi zbudite, Serca vse se k Bogu obernite, Da vam solnce božje milosti Brez sadu za večnost ne zbeži!
Veste, da sedaj so hudi *asi,
Divji vstajajo povsod valovi, Nejevere strašijo nas glasi,
V Petrov čoln so vpirajo vetrovi, Mlačnost in krivica se šopiri, Med narodi se sovraštvo širi: Torej šibe Božje žugajo, Vojake in bolezni strašijo!
Krive pa so naše hudobije, „ Kličejo Bogi na maščevanje; Ce pregrčh pokora ne ismije,
Naše bo zastčnj prizadevanje; Torej greh skesani zapustimo ln sa milost k Bogu pribesfmo: Bog ozre se na očišen svet, Milostiv bo svoj'mu ljudstvu spet.
Grešnik! rešil se boš grehov teže,
Ti pregrenka butara bo snčta, Znebil bodeš se peklenske mreže: v Ne zamudi gnade svet'ga leta! Ce sadrčga tudi je velika, O poklekni le pred spovednika, Havnoserčno se Bogd izroč': Ne odide božja ti pomoč!
V Jezusovo Kri vsi kliČ'mo Reso jo,
On potertih sere se rad usmili; Opustimo vse življenje grešno,
Nam pomagal bo v sedanji sili, Da se jeza Božja potolaži, (Jasi svetijo nam zopet blažji; Dal potem nebeški bo Pastir Cerkvi, čedi zopet sladki mir.
Predpisane opravila za sv. leto so: Obiskovanje cerkve, molitev, post, spoved, sv. Obhsjilo in milošnjs.
1.	Obiskovanje cerkveno je sapovedanošestkratno. Prosto pa je to opraviti ob enem dnevu, ali na več dni rasdeliti. Cerkve po škofovi sspovedi določijo gg. fajmoštri. Kjer so odločene tri cerkve, se obiše vsaka dvakrat; kjer ste dve zaznamnjani, vsaka po trikrat; če pa le ena sama, se pa v le-to gre šestkrat molit. Obiskovati se morajo cerkve, kakor je določeno od g. fajmoštra. Ako kdo, ki se zarad opravil na kakem dragem nekaj dni mudi, hoče ondi nektere ali vse cerkvene obiskovanja opraviti, mu je na voljo pošeno; mora se pa ravnati po tem, kakor je v tistem kraju sarad obiskovanja cerkev odločeno. — Šestkratni hod t cerkev je potreben. Neveljavno bi bilo, ako bi šel enkrat v cerkev in bi nepretergoma za vsih šestkrat molitev skup obmolil, veljavno pa, če tako vravnA šestkratno obiskovanje, da po vsaki obmolitvi gre is cerkve in zopet vanjo ter na novo moli. To je sato, ker obis-kanje se mora vseti v besednem pomenu. Da obiskanje vel ji, moraš, preden greš k cerkvi, namen storiti, da to bo obiskanie sa sv. leto, in tako velji, če tudi bi bilo to sklenjeno z nedeljsko dolžnostno sveto mašo. (Munst. Past. BI. št. 3.)
2.	Mol itev. Pri vsakterem cerkvenem obiskanji se mora nekoliko časa („per aliquod temporis spatium") moliti, in sicer: „za blagor in povišanje sv. katoliške Cerkve in apostoljskega Stola, za iztrebljenje krivih včr in spreoberojenje vsih zmotenih, za edinost aeršanskih poglavarjev, za mir in edinost vsega vernega ljudstvs, in v namen sv. Očeta. — Molitve niso določene ravno ktere da naj se molijo. Splošna misel je, da molitev mora biti tudi z besedo izrekovana.
3.	Post ne velji na taki dan, ko je že tako brea tega zapovedan post. Tedaj bi v 40danskem postu veljal le v nedeljo, ko ni od Cerkve sapovedan post. (Munst. Past. BI.)
4.	Spoved sa sadobljenje odpustka mora biti vredna. Ako bi torej kdo svetoletno spoved nevredno
opravil, bi moral k sadobljenju odpustka aopet ae «povedati. Mnogim je lepa prilika opraviti ▼ av. letu dobro dolgo apovea.
5.	Sv. Obhajilo, kakor je samo po aebi jaaoo, mora biti vredno; ako bi ga kdo nevredno opravil, bi ae moral k aadopljenju odpustka pripraviti k vrednemu av. Obhajilu. (Če je aadoatna ena apoved in Obhajilo
velikonočni čaa in aa av. leto, to bodo premilgoap. knea in fckoi gotovo ▼ kratkem nasnanili, ker sarad * dvomov in raanib misel, kakor ae aa gotovo aliii, so aa to reč posebej ▼ Rimu popraiaii.)
6.	Miloioja ae poaeli „sa uboge ali v drugi po-boien namen (n. pr. sa bolnišnico, cerkveno sidanje — sida se n. pr. oerkev v bobinski Bistrici —, sa cerkveno olepšsnje, misijooe, sa sv. Očeta itd.); ni pa potrebno, da bi bila milošnja ravno v denaru, obleki, žitu itd., — biti smč tudi sploh kako teleano delo usmiljenja. Kolikoina naj oode milošnja, je vaakemu na voljo dano. Višji, predpoatavljeni, goapodarji, atarši samorejo dati miloinjo v imenu avojih podložnih, otrčk, poalov itd. a vednoatjo le tih. (Miioat. Paat BI.)
Vernikom je vediti, ako je kdo v smertnih grehih, da saj že pri opravilu sadnjega sapovedanega dela mora biti v gnadi Božji, ker takrat naatopi odpustek. Kdor tedaj bi bil po opravljeni avetoletni spovedi v smertni greh padel, bi pred opravljenim poalednjim dobrim delom moral sopet k spovedi iti.
Odpustek a v. leta ae samore dobiti le ssmo enkrat sa se, ali pa dušam v vicah ae darovati.
Vai obatoječi odpustki ostanejo v avoji moči in veljavnosti, pravi omenjeni Monaatiraki list.
&r. krMev poi za verne dude v vicah.
(Konce.)
3.	Zunanje bolečine Goapodove samorem pri kr:ževem potu tudi kot sadoatilni dar sa verne duše darovati nebeškemu Očetu. Da bi ae tistih bolj živo spominjali in da bi svojo pobožnoat, pomilovanje in veljavo priprošnje pomnožili, samoremo posnemati sgled sveli-čane Marije Vilani-je.
Ta alužabnica Božja je imela kaj veliko ljubesen do vernih duš v vicah. V molitvi je Bogu vedno darovala Kriatuaovo terpljenje, ker je ob kratkem premišljevala vaako orodje Jeauaovega terpljenja, vae ranjene ude Jezuaovega života počastila in njih saaluženje darovala nebeškemu Očetu. Nekdaj ji razodene Goapod, kako ljubo mu je to darovanje in kako koriatuo vernim dušam. Vidila je v zamakojenji dolgo proceaijo belo oblečenih oačb, kterih vaaka je v rokah neala kako orodje Jezuaovega terpljenja: vezi, biče, ateber ali ter-njevo krono, kladvo ali žeblje, kriz ali sulico. Spredej pred temi osebami je stopala devica s palmovo vejo v roki. Vse so šle mimo krasnega oltarja, na kterega so položile orodje terpljenja. Namesto tega ao prejele iz r6k kraljevega Gospoda predrago krono, za ktero se je vsaka teh duš zahvaljevala devici voditeljici. — Razlaga prikazni je ta-le: Belo oblečene osebe, ki so hodile v dulgi procesiji, so bile duše v vicah. Nosile ao orodje terpljenja v snamnje, da ao bile rešene po zasluženji terpljenja Jezusovega, ker je redovnica posamezne bolečine Kristusovega terpljenja častila in jih za nje darovala. Sredej gredoča devica je bila sama pobožna Marija Vilani, kakor zamoreš tudi ti, ljubi bravec, po-atati, ako pri križevem potu premišljuješ terpljenje Gospodovo in ga sa verne duše daruješ.
4.	Z notranje terpljenje Jesuaovo na križevem potu. Še nepopisljivo večje od sunanjih bolečin
Gospodovih na njegovem životu so bile notranje muko njegove duše in britkost njegovega aerca. Že prerok ja govoril o Zveličarju: „Velika kakor morje je njegova bolečina." Ako hočemo pa bolj natančno apoanati, kako velika je bila Jesnaova notranja bolečina na njegovem križevem potu, moramo prevdariti, kako velika je bila njegova ljabesen; kajti ljubesen ni samo studenec, ampak tudi naera njegove britkosti. Poaebno je trojna ljubesen nagibala Zveličarjevo serce:
a)	Jesos ljubi svojega Očeta in vidi, da bo On neskončno rasftaljen, in to je pervi studeoec njegove notranje bolečine. Z naj bistrejšim očesom, ktero je jasnejše od gledanja vaeh serafinov in kerubinov, vidi božji Zveličar vso lepoto, veličaatvo in viaokost svojega nebeškega Očeta, kteri je v najviši meri vreden ljutesni, spoštovanja in alužbe vsih angeljev in ljudi. Na drugi strani pa vidi, da bo njegov Oče od vaih ljudi, o vaeh čaaih, na vaeb krajih in na vae načine žaljen. — On ljubi pa tudi ljudi, in jih vidi neakončno nearečne; — in to je drugi atudenec njegove britkoati.
b)	Vaa revšina človeškega rodu atoji njemu pred očmi: bolesni, nesreče, preganjanje, amert in posebno večna poguba toliko duš, ktere ae vkljub njegovega britkega terpljenja in predrage kervi vendar pogubč, ker pridejo ob vero ali ob nedolžno8t. Vae njegovo terpljenje bi nič ne koriatilo, vsa njegova kri bi bila sastonj prelita! Oh kskošno britkost je to napravilo ljubijočemu sercu Jezusovemu!
c)	Daljni vzrok njegovega notranjega terpljenja je prihajal iz pomilovanja njegove preblažene Matere. V Marijnem sercu je terpel Zveličar pomnoženo terpljenje. Kdo je zmožen pregledati morje britkosti, kte-rega grenki valovi ao ae v Jezusovem in Marijnem aercu aem ter t je si bali?
Daruj tedaj tudi to notranje terpljenje Jezuaovo na križevem potu nebeškemu Očetu za verne duše in ohladil boš njih največi bolečino, namreč muko, ki izvira ia odlašanja gledanja Božjega obličja.
5. Sveti odpuatki so pa na križevem potu nekako vedno aveto leto, ktero zamoremo v prid vernih duš pridobiti. Valed raznih papeževih piaem zadobijo vai tiati, ki a pravim namenom in pobožno opravijo av. križev pot, vae odpuatke, kteri ao vernikom podeljeni, ako osebno obiskujejo svete kraje v Jeruzalemu in ▼ sveti deželi; in vsi ti odpustki ae zamorejo v prid vernim dušam oberniti! Cerkev je namreč določila, da zamorejo verniki pri križevem potu mnogo popolnoma in nepopolnoma odpustkov zadobiti in jih vernim dušam podariti.
Kriatus je hodil in terpel križev pot vea truden, lačen in žejin; ti pa ae braniš to pobožnost opravljati, ko ai morebit apočit, ne lačen, ne žejin. Kriatua je s križem na rami, vea okervavljen in bos, po hudem klancu, od beričev in trinogov obdajan hodil po križevem potu; tebi ae merzi brez križa, v suhi in gorki cerkvi, po gladkem tlaku, brez strahu pred beriči obiskovati svete atacijone. — Kriatua je cele tri ure hodil, preden je po večkratnem padcu doapel do verh gore Kalvarije; ti ae obotavljaš četert ure oberniti v to pobožno opravilo. — Kriatus je bil brez greha in naj nedolžniši, toraj mu ni bilo treba za-se storiti te težavne poti; ti pa si poln grehov, za ktere bi moral Božji pravičnosti zadostovati na tem ali na unem svetu, in vendar nočeš le z malim trudom križevega pota opravljati. Kristus je vedel, da ga po končanem križevem potu čaka grozovita smert, in vendar ga je voljno obhodil; tebi se ni bati ne zaničevanja, ne amerti, ampak po končanem križevem potu ae zamoreš zopet podati k svojim Ijudčm in k domačim opravilom; pa ae vendar ogiblješ te pobožnoati. — Kriatua ni storil nobenemu najmanjše krivice, ni po-
fcujfiai nobenega in nobeden ni terpei zavoljo njega na	Olikanec. Si mar Ti res omiko t veri zanovedal?
onem svetu; « vendar je rad hodil po križevem pota,	Gospod, odpusti, tega jas nisem vedih MP0Ted^ '
da je s njim rešil duie iz predpekla; — oh koliko duš	«„¿„.iT A • t- .. . »
imaš morda ti v vicah, kterim si delal krivice ali iih	i- jm J ' ,Uk°JT,,ok? "^P10'1 »»obraienosti,
pohujšal in ki morajo tedaj zavoljo tebe terpeti; .misli	ÍÍSL«^ a • le hoteL IUvno tvoi*
se v duha toliko in toliko svojih ranjcih znance v in	°bkan08t. PnčaJe "«P«, tebe, in tvojo nevednost dela
prijatlov, svojih starišev, bratoí, sester in tovariev, s	¡S^ELE^ • -J Uk°* P°^bD° bUtH um > bil
kterim i si bival v družbi ali v kakoršni koli zvezi, in	Iua .v1®*6™1 jdro§1™! «nožen J»»do spoznati in pre-
mnogo teh mora zavoljo tebe v vicah terpeti in te prosi	Si, l?0100 dí?°_íb ID éetDatorno>t ®ojih prečudnih
pomoči. Kako moreš gluh biti proti njihovim prošnjam ?	k?™ i®1? kerÍM8tvo .°Pél?í .•¡»»«•ti nepremag-
Ti se izgovarjaš, da si slaboten in se ne moreš v prid	I?V - m° a.0Ra80V M "smco keršsnstva. Zmožen ai
vernim dušam postiti; ti praviš, da si ubožec, in zato	aJu^I »«peljevati in sklepati že po svoji pameti,
ne uterpiš kaj dati za svete maše po ranjcih. Ali se pa	a J9? W ™ Primé"?g\ *«vljenja je neod-
moreš po pravici izgovarjati, da nimaš vsaj zdaj v postu	& tCga 0,81 8Prev,dli: J« »»dolženje le pri
vsak teden za četert ure časa, da bi odmolil sveti	c • • ,-l. ^ m ^
križev pot za verne duše? Zlat ključ imaš v rokah s	• w ,e.DI ohka°?c- G»»P<>d! Tacih reči nisem nikoli
kterim zamoreš odpirati vrata vic; pa ga nočeš rabiti.	PTe,Bkov*lj Pa tud- ™dil, da je to moja dolžnost.
Oh koliko duš zdihuje v vicah, ki so se v gnadi božji	. . Sodnik. Zadosti zanikamo. Tudi to dolžnost bi
ločile iz sveta, ki pa niso zbrisale časnih kasen za greh;	t! tvoj jasni um moral v solnčni svitlobi pred oči
lahko bi bile to storile v malem času z odpustki sv!	8t»vil1' P« tvoji tako posebni oliki, pa da bi bilo tebi
križevega pota; ker pa tega niso storile, morajo more-	?emogoče ne vediti, da je na svetu keršanska, tako
biti že več ali veliko lét zbrisovati časne kazni s terp-	*a8na vera> da ima toliko vernikov po vaih delih svetá;
Ijenjem prehudih muk v vicsh.	da 86 o nji govoré tako velike in prečudne reči, in da
Da se tudi tebi ne bo enaka godila, obiskuj pridno	Z^rl— ne?Sib°° P^rebna za večno zveličaoje. Misli,
in pobožno sv. križev pot v tem postnei času, da za	P°",8,,kl » 8kerb> k» »o te navdajale »arad prihod-
dostuješ Božji pravici za lastne grehe; pa ne pozabi	^ 80 -V*J.ezá? za tV0J bÍ8tri om' ki 80 te im*le k
tudi vernih duš v vicah, temuč daruj tudisa-nje križev	aT'01 PriPf'J»ti; ti pa si cenil za nevredno s tem pe-
pot za dobljenje odpustkov. Pri kr.ževem potu se lahko	t ¿ Pr"8kovat! to, učitise tega saj toliko, kolikor in
dobi več popolnoma in več nepopolnoma odpustkov;	, 81 Judi na, drobnejsi in dostikrat malovredne
lahko torej enega za-se ohraniš, drige pa dušam v vicah	Pre,8koV81' 86 J'h, ■*.«• Zanemaril si pervo,
daruješ.	v	zanemaril naj veči, zanemaril naj potrebniši reč, s ktero
ho se manj učeni, celó neučeni pečali vse svoje žive dni: zanemaril si Mene — in samega sebe!
ri^	- ► . .	v»d>8 tedaj: tvoja v vsih steblih človeških umet-
€¿ O športom iHcnjahom.	nost in učenost tolika izobraženost ne nadomestuje
(Konec )	10 ,ne izg°varj» pomanjkanja verske omike, in to tako
v ''	malo, da tebe le še bolj kazni vrednega dela — zato,
Postavite si preimenitno učenega in olikanega moža,	k?r 8Í i,?e1l ?d mene tako imenitne dušne darove, pa si
izurjenega v vsih umetnostih in vedsh, pravega Salo-	J , °bra6af le 8amo v posvetne, v minljive reči. Zato
mona naših časov: ie samo v verskih reččh ima prašno	8VOje ne»končne pravice pri vsi tvoji oliki tebi
«lavo in prašno serce. Ta učenjak hudo zboli; umerje.	De .™or?m ,dati. nob,5nega prostora v svitlem kraljestvu
Kako bo z njegovo posvetno oliko? Ga li spremlja v	8V0J,h «voljenih; temuč dal ti bom le kot v temnem
prihodnje življenje, ali ne? Bodi si že eno ali drugo	Preb,vall.fia »n ti ga odločil na vse večne čase; tamkaj
toliko je gotovo, da od te zgoli posvetne olike in uče-	r° . naJ Prav»5n«s» kazen terpeli brez prenéba vsi tisti,
nosti dobička nima čisto nobenega, ker ni delal na pravi	" v amerljivem življenji od mene rasodete vere sarad
podlagi, ne iz pravega namena. Zakaj če učenjaka nje-	8V0^ terdovratcosti ali sprejemali niso, ali pa njenih
gova zgoli posvetnjaska olika v prihodnje življenje ne	P08lá7 10 »aP0Ved «"»o hotli spolnovsti. Govoril sem
spremlja, potem je v trenutku njegovega ločenja is tega	^ ír? 08tane: »iKdor ne veruje, bo pogubljen"
sveta ravno tako: kakor bi njegove spretnosti, učenosti	(Mark* 16\ 16); .
nikoli ne bilo. Ce ga pa spremlja; vendar ta učenost	' tedM P0™Jga človeku, ako bi vesoljni svet
in olika ne more nadomestiti in ne izgovarjati pogreška	Pndobl1' na 8V0Ji duši Pa skodo terpei?
tiste omike, ktero bo Sodnik od njega tirjal.	Sem mar nepriljuden, delam pravilom olikanosti
Zakaj si ti, umen človek, oliko, vedo, osvečenje v	na8Prot¡, ko Vam, gospodje lučnjaki, tako grenke res-
moji veri tako brez vse skerbi zanemaril? Tako bo	5'Ce r naravn08t pripovedujem? Jaz z verskim mo-
prašal Sodnik z dostojanstvom, kakoršno pristuje častit-	dro»na.n8tvom ne poznam nikakoršnih samovoljnih pravil
Ijivosti Njega, ki ima vse v oblasti.	domišljene pristojnosti. Ravnim se le po pravilih uma
Učenjak, olikanec, bivši mogočnik, minister, vod-	Lin 8«n« U8trašim 8VOJih ra»logov, spričevanj
nik visokih šol, velikih napráv, |ledav¿c v zrake med	i	^ ? ktore m nedvomno štejejo tudi posve-
zvezde in v globočino zemlje, odgovorit Gospod, ponu-	fu^Z h°Tg& v?***	8VcU'.
dim Ti v nadomestenje svojo'oliko, vedo, umetnostne-	roi¡t¡ n"rU,11 ??ohk™™ ™}n> brez zsgrinjal. po-
brisanost, kar sem si pridobil v viíoki ¿eri in vil ' P ? ° \	£	t0 "P^iudnost
kim trudom.	imenovati, naj le bo. Dosti je, da ta nepriljudnost je
q , p , .. ....... j „ .. . sklenjena z resnico, in smožna marsiktero terdo serce
oodnik. rokorsina, ki si jo bil dolžan mojim uka- pretresti.
som, mojim zapovedim, se ne dá nikakor in z ničimur	Mislil bi vendar, da isreki pervega in naj večega,
T^rtVi °rŠT m0r-a Jb,tl- kd0 te^ft 06	D8i ®°drejšega in naj umnišega, naj mogočnišega in
stori, kar jaz »apovém, ves, da vse drugo potlej ne	naj slavnišega izmed človeških sinov, Boga in človeka
more v mojih oččh ve ,ave imeti. Ali nisi vidil, kako	bi morali imeti čez vse neugovorljivo pravico, da se
so že na zemlji vsi veljaki pokoršino zahtevali, in kako	smejo brez boječnosti in brez graje govoriti in ponav-
U 1 88m	lj»ti povsod, tiho in glasno, skrivaj in očitno, ustno in
pismeno, pred visokimi in nizkimi, pred mogočnimi in nemogočnimi, pred učenimi in neuČenimi.
Ne zlobite se torej nad menoj, gospodje! Toliko manj, ker s širokimi koraki proti nam teče ura, ko bo-dete sami občatili resnico tega strašnega isreka, io vsih druzih eoacih izrekov sv. evangelija, io ktera ura se ne s dvomom, ne s nevčrovanjem, ne s tajenjem, ne s pso-vanjem in zasramovanjem tudi le sa en sam trenutek maderiati ne di. Strašno je, da navadno pride takrat, kadar se najmanj pričakuje. *)
Govor «#r. A. Čebnieka v kaloiiikl Hruibi 16. Mreeana 1899.
Latinski pregovor pravi: Omoe tulit puoctum, qui miscuit utile dulci, t. j. oaj bolje jo je zadel on, ki je sklenil koristno s prijetnim. Kakor že večkrat, tako tudi danes katoliška druiba po tem pregovoru sklepa kratkočasno razvedrovanje z dobrim djanjem; napravila je namreč mično tombolo in nje čisti dobiček hoče ober-niti v pomoč revnim katoličanom v Bosni. Že pri zadnji priložnosti ste siiiili, kaki reveži so to; veliko zmed njih se je cele leta potikalo po ptujem, namreč po so-sednji Hrvaški in Dalmaciji ter so siromaško životarili od miloščine ljudi io pičle podpore od naše deriave; zdaj pa «o mčgli v sredi hude zime nasaj v svoje kraje, kjer so jim bile že sicer revne stanovanja večidel po-igane; brez gorke obleke in potrebne hrane so terpeli silni mraz in glad, sivi starček in mali deček, revna vdova in nje sirote; brez pridelka in zaslužka so stavili svoje upanje le na milost Božjo in usmiljene ljudi. K temu ie dušne potrebe; vsi zanemarjeni so se vernili • ptujega, doma ne najdejo ne šole ne cerkve sa ker-lansko podučevanje in službo božjo. Revne in prasne cerkvice še tabernakeljnov nimajo, v kterih bi sv. Popotnico shranjevali za umirajoče. Ubogi Bošnjak, do sedaj tužen in zožen raja, ki je bil čez 400 Ičt brez človeških pravic, izpostavljen vsim krivicam in gerdim atrastim krutega turčioa, je gotovo usmiljenja vreden, podpore potreben, da začne spet ket, oprosten, priden človek po keršanako živeti in delati. Ce smo že večkrat ▼ daljno Afriko in Ameriko katoličanom podporo pošiljali : se gotovo še bolj spodobi potrebna pomoč tim bližnjim revežem na naši meji, in ki so našega rodu. Qotovo bote radi uterpeli in dobro naložili male soldo za te siromske, Bug pa bo blagoslovil tudi mali dar, ga dobro sprejel kot vinar vdove v evangeliji, naklonil pa bo po svoji milosti tudi še serca druzih dobrotnikov v ta blagi namen.
To dobro djanje bo pa združeno z nedolžno krat-kočasaic», Vam priljubljeno tombolo s primernimi dobitki. Mislim, da bo vsim všeč; klicale namreč se bodo le take številke, ktero bi viak rad imel na svoji tablici, in predenj bo devetdeset številk poklicanih, bo vsak vse sadel! Tudi dobitke je skuseni oskerbnik gotovo prav primerne oskerbel, n. pr. gotovo kakšno lepo pipo za kako srečno ženo, ne da bi ga sama puhala, ampak doma jo bo dala možu, da ga tudi spravi v katoliško družbo; mož pa zna zadeti kako pozlačeno šalico, da bo žena iz lepe posodice raji čivkala sladko kavo... In tako utegne vsak po svoji ali druzih potrebi kaj dobiti, da se mu bo boljš-s zdelo, kakor bi po nosu dobil! Ako bi pa tudi danes kdo ravno nič ne zadel, si utegne
*) Plim.: „Die Philosophie der Religion, von Sigm. v. Storchcuau, Theol u. Philot. Doctor, ehem. öffentl. Lehrer an der Universität zu Wien." Pri Al. Doll-u na Dunaju 1807; zvez. 12, str. 261 id.
s tablice zapomniti kake tri številke za loterijo, ki bodo tako dobre, kakor bi se mu bile sanjale, ali kakor bi mu jih bila kaka skušena loterijska dušica prav skrivnostno na uho povedala s pristavkom: Te bodo gotovo prišle! S tem pa ne mislim, Vam priporočati loterijo; kajti v loterijo stsviti se pravi plačevati davek od pameti (Verstaodessteuer), ki je pa ravno narobe, kakor davek pri premoženji; od premoženja se namreč toliko več plača, kolikor več kdo ima; pri loteriji sepa toliko več plača, kolikor manj ima pameti; ako je pa kdo dosti pameten, mu pa celó nič ni treba plačati. Zato pustimo loterijo io ostanimo raji pri svoji tomboli, ki jih še ni toliko pripravlja ob vse, kakor prazna loterija!
Razun dobrodelnosti in razveseljevanja ima pa katoliška družba še drug silno imeniten namen, in na tega bi Vas rad danes kratko zavernil. V pravilih za katoliško družbo berem pod 1. številko tako-le: „Njen namen je pred vsim drugim: poživljati in razširjati katoliško zavednost, dolžnost do cerkve, domovine in družine." Kratke besede, ki imajo pa silo veliko v sebi in nam naznanjajo visoki ter imenitni namen naše družbe. Prevdarimo nekoliko te tehtne besede.
Pred vsim je treba poživljati in razširjati katoliško zavednost; to hoče reči, da ne smemo biti le po imenu katoličani, mertvi ali le mlačni udje svoje cerkve, ampak da živo spozoamo ia čutimo, kako imenitno in potrebno je, da smo katoličani, t. j. udje edino prave, edino zveličavne od Sinu Božjega postavljene cerkve, ▼ kteri imamo vse potrebne pomočke za svoj sveti in visoki poklic: luč sv. vere, studenec milosti božje; kako srečni smo, da smo vsi otroci ene dobre matere, ki s materno ljubezoijo skerbi za nas vse, za revne in bogate, učene in priproste, pravične in grešnike, skozi vse življenje od kersta do groba in še čez; kolike vrednosti je to, da smo vsi bratje med seboj, združeni po veri in ljubezni, kot udje enega telesa, zedinjeni v življenji in po smerti. Kako se zavé plemenitaš svojega, visocega stanú, bogatin svoiega velicega bogastva! V vsem obnsšaoji, doma in v družbi to razodeva. Ali pa ni vse to le prazna senca proti temu, da smo v katoliški cerkvi otroci Božji, bratje Kristusovi, tempeljni sv. Duba, bogati na milosti božji, poklicani k večni slavi, ki preseže vse človeške misli. Z ozirom na to čast in imeoitnost je spoznal francoski kralj sv. Ljudovik: Po svoji telesni materi imam pravico do pozemeljskega, po svoji duhovni materi, sv. cerkvi, pravico do nebeškega kraljestva. In že sv. Pavel kliče zato vernim: Ali no veste, da ste tempelj Božji in da sv. Duh v vas prebiva: in sv. Peter piše: Vi ste zvoljen rod, kraljevo duhovstvo, sveto ljudstvo, pridobljen narod, da ozna-nujte lastnosti tega, ki vas ]e poklical iz teme v svojo prečudno luč. Ta živa zavednost nas pa ne bo povzdignila v napuh (kaj imaš namreč, da bi prejel ne bil, in le po božji milosti si, kar si); le pravila nam bo dajala za vše naše djanje in nebanje, da bo primerno tej zavednosti; varovala nas bo napčnega vedenja in ravnanja, ki se ne spodobi kristjanu, ki se je že po kerstni obljubi zavezal Bogu ter se odpovedal vsemu grehu in vsim zapeljivim naukom tega sveta. Kraljev oče je dal svojemu sinu, ki ga je po svetu poslal, lepi nauk: Ne pozabi, da si kraljevega očeta sin ter se spodobno in vredno obnašaj! Še bolj živo kliče katoliška zavednost slehernemu, rekoč: Katoličan si, naj višjega kralja sin, varuj se Njemu in sebi nečast delati! S sv. Leonom pa svari: Spoznaj, o kristjan, svoio vrednost, in ko si se božje natore vdeležil, se nikar ne povračuj v po-prešnjo zaničljivo hudobijo!
To katoliško zavednost pa morsmo tudi razširjati, pri druzih buditi. To zamoremo storiti z dobrim zgledom in z lepo besedo, n. pr. ako bližnjega podučiš ia
na prav svetuješ, ako ns duši zaspanega budiš, zgubljenega s napčne poti nassj kličeš in pripelješ. Ta imate udje katoliške dražbe lepo priložnost in nalogo, • keršansko modrostjo in gorečnostjo pridobiti še drusth sa lepe namene katoliške družbe ali sploh aa keršansko življenje; vsak zmed Vas ategne biti v nekem pomena apostelj ali misijonar, ki z bratovsko Ijabesnijo pridobi ie druge sa božje kraljestvo, sa ktero vsi vsak dan molimo, rekoč: Pridi k nam Tvoje kraljestvo!
Le škoda, da se veliko katoličanov in tudi naših udov še premalo zavč svoje imenitnosti in visocega poklica. M ar sik. ter le po šegi tega sveta ravni, na svoj viši poklic še komaj misli ter meni, da je dovelj, ako je le pred svetom pošten, za vero se malo briga. Ko ee pa tako malo zavč svojega stanu in poklica, postane merzel v spolnovanji svojih keršanskih dolžnosti, čedalje bolj jih začne opušati, polagoma kot leni hlapec zakoplje avoj talent in dušno zaspi; sovražnik pa pride in zaseje ljuliko dvoma in zmote v merzlo serce in kmalo hodi široko pot, ktero svet kaže, ktere konec je pa pogub» Ijenje. Predragi, varujmo sebe io druge te neisrečene nesreče, zato spodbudujmo in širimo katoliško zavednost zmeraj bolj, da se med nami močno vkoreoini in zlat zad rodi. Katoličani smo po božji milosti, to naj bo naš ponos in naša sreča, to ohranimo in budimo pri sebi in pri druzih; ne bodimo le po kerstnih bukvah katoličani, le mertvi udje tako svete cerkve, ampak v nji srejeni ji bodimo zvesti v življenji in v smerti; s sv. Pacijanom imejmo za pregovor: Kristjan mi je ime, katoličan se pišem!	(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz dahovskega imenika Goriške nadskofije je razvidno, da le-ti je ena naj starejših na katoliškem svetu. Svoj obstanek izpeljuje od 1. 63 po Kr., ko je bil sv. Mohor pervi škof v Ogleju, sedanjem tergu v tej škofiji, in šteje do 1. 1751 v Ogleju 95 škofov, nadškofov in patrijarhov; po odpravljenem oglejskem patrijarhatu pa stolujejo v Gorici nadškof je, kterih je dosdaj bilo 5. Sedanji nadškof so prevzvišeu gospod Andrej Golmajer, r. 1797 v Kadolici na Kranjskem, duhoven od i. 1821, nadškof pa od 1. 1854, ter so metropolit 4 podružnih škofov, namreč milgosp. Jurja Do brila teržaške škofije, ktera šteje 304 tisoč katoličanov; milg. Janeza Kriz. Pogačarja ljubljanske škofije s 562 tisoči duš, milgsp. Janeza Glavina, poreške škofije s 86 tisoči duš, in kersko (Velija) škofijo s 47 tisoči duš, ktera je sedaj izpraznjena.
Goriška nadškofija ima 215 tisoč duš, 7 korarjev, 16 dcskanij, 72 duhovnij (tara), 107 vikarij, 111 kaplanij (koperatur), in skupaj 285 dušnih pastirjev, z drugimi v drugih službah in v pokoju šteje pa skupaj 372 duhovnov. V goriškem središnjem semenišu je iz vsih štirih škofij samo 32 bogoslovcev. — V nadškofi ji je 1 samostan frančiškanskega reda s 13 patri in nekolikimi brati, dva samostana kapucinskega reda z 10 patri, družba oo. jezuitov s 3 patri; v bolnišnici je 8 usmiljenih bratov; dalje več in raznih ženskih samostanov in vstavov, kakor: uršulinarice, sestre sv. Vincencija P., Eolske sestre v odgojišču za dekleta in v vstavu za gluho-neme, sestre božje Previdnosti sv. Kajetana.
Is pastirskega lista milgsp. Kerikega kneza škofa.
(Konec.) Skerbljiva mati sv. katoliška cerkev kaže nam vse pots, po katerih samoremo vernim dušam v vicah na pomoč priteči. Pervo, kar nam veli in naroča, je: Jfolite za svoje rajne. K temu nas sili že lastna natora,
znotranje naše prepričanje. Velikokrat! celo vidimo, da še taki, ki so drage vere in ne verujejo v vice, po nekem znotranjem klica pri mertvaikem odru ali pri groba svojih rajnih na kolena padajo in sa njih daini mir in pokoj molijo. Kaj hočemo po tem takem le le mi katoličani, katerim naia sveta vera aagotovlj a: „Sveta in dobra je misel, sa rajne moliti, da bodo svojih grehov rešeni." (II. Mak. 12, 46.) Molitev j« tisti belič, ki ga tadi najrevnejša vdova na altar keršansko ljubezni položiti zamore.
Tega pripomočka se zamore vsakdo poslužiti — moliti zamore tudi daša, ki je z grehi obložena. Pač je sicer prišla taka daša ob milost Božjo, in dokler ima smerten greh na sebi, aa se ničesar ne saslaži, vendar pa utegne kaj zaslužiti aa uboge duše v vicah, ki so Božje milosti vredne in deležne; kajti sv. Tomaž Akvin-ski uči: Bogu dopade molitev, ne pa ta, kateri moli.
Drug pomoček, s katerim dušam v vicah pomagamo, so dobra dela. Ta dobra dela pa doprinašamo a tim, da si prostovoljno kaj pritergamo in v djanji kaj dobrega storimo, kaj prijetnega si sami odrekamo, bližnjemu pa v sili pomagamo, a eno besedo, s tim, da se postimo in vbogaime dajemo. Kako in koliko se sata-juje človek zavoljo onih, katerim bi rad dopadel! Dostikrat se človek celi dan trudi, dela in terpi, in vse to bližnjemu sa ljubo! Glej, česa si zavoljo živih pri-tergaš in odreČeš, stori to tudi zavoljo rajnih, s katerimi te je združila sv. cerkev. Oni morda ravoo aato terpijo, ker so si zavoljo tebe, ker so si zavoljo ljudi, ne pa zavoljo Boga marsikaj pritergali in odrekli. Prepričani so bili od boljšega, vendar so to aatajili, da bi se ljudem ne zamerili. Niso se postili, kakor je to sv. ceraev zapovedovala, pa pritergali so si tolikokrati najboljši živež, angeljski kruh, presv. Rešnje Telo, in vse to, ker so se bali človeške ali posvetne zamere. Kar ia ljubezni do Boga svojim rajnim sa ljubo si pritergamo, to pride vse njih ubogim dušam v vicah v pomoč.
Pa ne samo s tim, kar si odrečemo, ampak tudi s tim, kar dobrega storimo, in zlasti s tim dušam v vicah pomagamo in popravimo, kar so one zanemarjale. Morda so rajni svoje žive dni marsikomu odrekli kako prošnjo, ker jim je bila nadležna. Morda jih je prevelika skerb za prihodnost odvračala, da niso toliko vbogaime dajali, kakor bi pri svojem premoženji lahko bili storili, ali pa so k večerno revežem delili, kakor so bili ravno pri volji. Glej, ljubi kristjan! kar sdaj ti v imenu svojih rajnih dobrega storiš, prav in dobro je; kajti prišlo bode ubogim dušam na pomoč, ki čakajo odrešenja in zdihujejo, da bi mi popravili in nadomestili, kar so same sanemarjale. Sv. Jeronim ves vesel hvali rimskega žlahtnika Pamahija, ker je za svojo rajno ženo Pavlino vbogaime dajal in tako njeni duši prišel na pomoč, ne da bi le njen grob z rožami okinčal.
Tako moremo z dobrimi deli, ki jih v stanu gnade Božje storimo, rajnim pomagati. Pa še več; ako se nam nekaj časnih kazen odpusti, moremo od tega tudi njim kaj v prid oberniti. Dobro to pomislimo in delajmo tako. Neskončno veliko nam je zaslužil Jesus Kristus, in so po njem saslužili njegovi svetniki. To sasluženje Jezusovo in njegovih svetnikov je velik zaklad, isročen sv. cerkvi; is tega zaklada zajema papež, kot vidni poglavar in namestnik Božji, in deli vsem udom bojevavne cerkve posebne gnade, katere odpustek imenujemo, ako so storili vse, kar je v dosego teh gnad predpisano. Odpustek je odpuščanje vseh ali saj nekoliko časnih kazen, ki bi jih sami morali terpeti ali v tem ali v onem življenji. Ta milost je neizrekljivo velika. Kajti kdor si je po vestni in zvesti priprsvi pridobil popolni odpustek, in v tem stanu umerje, on ne gre še le skos vice, ampak naravnost v nebesa. Ako tedaj jas v zaupanji, da
bodem i« kedaj t« gnsde deležen postil, s dovoljenjem »v. cerkve Boga prosim, naj bi On popolni odpustek tej sli oni nbogi duši v vicah v prid obernil, ali no skažem s tim posebnega dela ljubesni in usmiljenje? Pa morebiti se je meni samemu bsti, da tacega gnade polnega časa več ne doživim, vendar pa storim vse, da pridobim popolni odpustek, katerega kaki verni duši v vicah darujem; ali ni to djsnje, da ga ni žlahtnejšega, ali ni to dar, da ga ni večega? Tako dobro delo tudi pri Bogu najde gotovo plačilo — pri Boga, kateri vsak požirek vode obilno poplača, če se is ljubesni do Njega sejnemu podeli.
Omenim še en dar, še eno delo, ki ga utegnemo ubogim dušam v vicah darovati. In ravno to delo je največ vredno in največ pomaga tmed vseh; to je daritev sv. msše. Znano Vam bode, kar sv. Avguštin pripoveduje o smerti svoje matere Monike, katera je na smertni postelji njemu in bratu tako-le govorila: „Po-kopljita to truplo, kjerkoli hočeta, in ne imejta nobene skerbi sa njega. Prosim vaju samo sa to, da se pri al-tarji Gospodovem mene spominjajte, kjerkoli bosta." Tako svetnica govori o vrednosti sv. maše, ki se daruje sa ljube rajne. In kaj nas kratko sv. vera uči o tem? Jesus Kristus se je na križu daroval sa spravo vseh grehov celega svets. Ta neprecenljivi njegov dar je podlaga našega sasluženja, našega sadostenja, naše do-padljivosti pred Bogom. Po tej daritvi se je poderla stena, ki loči ljudi od ljudi, loči semljo od nebes, in je postalo občestvo svetnikov. Ta daritev na Golgati se nekervavo ponavlja pri sv. maši na naših altarjih. Tudi ta nekervava daritev Jesusova — sveta maša — je pravi studenec mnogoterih duhovnih milost sa vse, ksteri so pobožno pri nji sbrani; slasti jim deli odpuščanje časnih kasen, katere sa svoje grehe saslužijo. Ali ne bodejo tedaj tudi verne duše v vicah ravno to odpuščanje časnih kasen skos daritev svete maše aadobile, ker so one že v stanu Božje milosti, tedaj odpuščanja še bolj vredne? Pomislite še to. Vsa dobra dela, ki sem jih dosihmal imenoval, utegnejo po naši slabosti in nepopolnosti slaba in nepopolna postati. Daritev sv. maše pa, ker je daritev Jesusa Kristusa sam?ga, tudi po nevreanem maš-niko, ako jo daruje, ne postane slabejša in ne sgubi svoje vrednoati. Nič ne savera njene moči, ne smanjša njene dobrote pri tistih, ki še samorejo njenih milost deležni postati. Tak pripomoček samore le Božja ljubesen izmisliti, noben človek pa ne sapopade, koliko da je vreden.
Glejte tako raslično samoremo svojo ljubezen ubogim dušam v vicah skasovati!...
V svoji ljubesni do ubogih duš ne gledamo na dobiček, in vendar koliko dobička imamo! Ne vidimo sicer, da bi Bog nam povračeval, kakor v vsakdanjem življenji, in vendar kako obilno se nam povračuje; sakaj On, ki je večno resničen, nas sagotovlja: „Vse, karkoli ste najubogemu zmed svojih bratov storili, sto meni storili." Uboge duše so sačasno najbolj uboge, postale pa bodo bogate, prebogate, in nam bodo skazaoo ljubezen obilno povernile.
Nadalje sledi nauk od zmagovalne cerkve, in po-slednjič sklep: Dokler kot udje vojskovavne cerkve tu na zemlji živimo, veže nas dolžnost, da po nsuku in po izgledu svetega aposteljna Pavla „svoje truplo krotimo in ga v sužuost devamo". In ker je bolj pametno, da se v življenji sami pokorimo, kakor da bi po smerti v vicah terpeli, in ker vemo, da le tisti, kateri si prizadevajo, bodo nebesa dosegli: zato hočemo vse, kar nam cerkev o postu sapove, prav vestno in natanko spolnovati in sicer toliko vestnejši, kolikor bolj sosveti Oče tudi za prihodnje leto postno zapoved zlajšali itd.
Sveti Jožef.
(„Cantate", strsn 109.)
Sveti Jožef! sin kraljevi, Cvet is hiše Davida; Ženin, varh prečisti Devi, In reditelj Jesusa; Tudi mene vari, brani Ti s očetovsko rok6; Ne dopusti, da me rani Hudobije smertno zlo.
Ko si spremljal sveto-nežno D'vico v rojstni Betlehem, Odrečen, oh! nehvaležno Vama bil je tam sprejem. —
V	revnem hlevcu, človek čuješ? D'vica Stvarnika rodi;
Ce ljubezen premišljuješ, Al oko ne zasolzi?
Ko iskal Herod končati Božjega je Detika, Moraš s njim v Egipt bežati Po ukazu angelja. Tam pregnanstva vse britkosti Z njim in Materjo deliš; Prosim Te, da mi v grenkosti Smertni kdaj v pomoč hitiš.
Ko se verneš v domačijo Iz tujinstva v Nazaret;
V	stari hišici z Marijo Delaš in se trudiš spet.
Tu sam Božji Sin vbogljivo, Sveti Jožef, sluša Te; Ti skerbiš sanj ljubeznjivo; Skerbi, prosi še za m6!
Rado slav.
Razgled po »vetu.
Bosansko. Železnica od Broda do Doboja ima Čez 83 kilometrov in potrebuje s poroudo po postajah 13 ur, da preleti to daljo. Postaje so: Turški Brod, Siekovac, Novo selo, Han Lužanj, Dementa, Višina, Terhova, Lomnica, Gazdica, Komarica, Velekova, Kotorsko, Hsn Bukovica, Doboj.
Železnica Novi-Banjaluka je pričeta 16. u. m. Ta proga je dolga čes 86 kilometrov, in gre vlak iz Novega ob eni popoldne ter pride v Banjaluko ob 4 in 48 min. popoldne. Postaje so: Doberlin, Novi, Predvor, Omurska, Ivanjska in Banjaluka.
Blažena Italija! Iz Ale9sandrije pišejo, da se jo zgubil direktor ljudske banke v Valenci, in zapustil je v kasi praznote za 200.000 lir! To so poštenoviči bres vere. — Deržavni lačecbergerji pa so se 1. sušca vsled cerkvenograbeške postave polastili samostana pri redovnicah „dobrega Pastirja" v Lungari.
Strašno mesarjenje na kraljevem Birmanskem dvora.
Kakošne blagre že za ta svet rodi brezvérstvo in ne-vérstvo, se je zopet pokazalo na Birmanskem kraljevem dvoru, kakor vedó „Times" iz Ranguna. Birmanski kralj je po nasvetu svojih novih ministrov dal pomoriti vse kraljeve prince z njih družinami vred! Ali ni to strah in groza pri teh poganih ? So pa ne mara „olikani bres-
?erci" boljši?... Poglejte v „olikani Parit", kako so olikani rudečkarji v naj novejšem časa, kakor v po-prešnjem stoletji, klali, morili, davili in pobijali kraljeve, duhovske osebe in drage naj boljši in naj poštenejši ljudi! Satan je zmeraj enak, bodi si v rokovicah ali v cokljah, — in nevčrstvo ter brezverstvo je — is očeta satana. Zato so tudi krivice med „olikanimi brezvčrci" v rokovicah, med divjimi neverci pa v cokljab.
Birma ali Birmanija je deržava v zadnji Indiji s kakimi 3 milijoni prebivalcev. Narod, zmešan is hindo-stanov, malajev in mongolov, je čverst, podučljiv in prav priljuden do tujcev; pa po 'dolgem despotovstvu (trinoško vladan) tudi potuhnjen, časti in služb pohlepen in lažnjiv. Vera je stari budizem, kterega načelo je sicer ljubezen do bližnjega, pa v sedanji dogodbi se vidi, kakošen izgled se ondi od zgorej daje ljudstvu. — Dopisnik v „Timesih" upa, da britanska vlada bode posredovala v Birmi, ker tega prosi birmanski narod in poprešnji ministri, da bi se kri še dalje ne prelivala.
Cvet in sati src#te tnoiiire.
Zahvale.
Št. 1. Za naglo uslišanje v hudi bolečini bodi Če-sena Naša ljuba Gospd presv. Serca!
V	Ljubljani, 11. sušca 1879.
Št. 2. Enaka zahvala z Gorenjskega zarad uslišane prošnje po opravljeni ddnevnici.
St. 3. Podpisani prosi sledeče verstice v „Danici" natisniti: Že delj Časa sem bolehal in pred sv. Urbanom 1878 sem se popolnoma ulegel. Več ko 13 tednov nisem mogel nič spati. Prosil sem domačega doktorja, ki me je večidel vsaki dan obiskal, naj se v Ljubljano po doktorja piše. Oba pregledata rane in oba kažeta, da je prav malo upanja k boljšemu. Zapišeta zdravila; pa vendar ni bilo več tednov nič boljše; tedaj začnem 9dnevnico k Naši ljubi Gospej presv. Serca in Mariji-Pomagaj na Brezjah opravljati z mislijo, ako ozdravim, po „Danici" naznaniti. Zraven pa še prosim prijatla, da bi v Ljubljano šel k drugemu doktorju, kterega pa ni našel doma; tedaj gre k nekemu znancu in mu vse pove. Znanec pa pravi: Te-le zdravila bi bil doktor zapisal; pojdite v apoteko in jih kupite; toda težko bo kaj več pomoči, kakor samo polajšanje. — Začel sem te zdravila rabiti in o 8 dneh sem začel že spati in sem zdaj toliko boljši, da zamorem celi dan v sobi po koncu biti in nimam bolečin. — Ker le priprošnji Marije Device svetovanje zdravil in polajšanje pripisujem; zatoraj rečem iz globočine serca: Naj bo zahvaljena Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca, in naj prosi še naprej aa-me in za vse Boga.
V	Loki, 10. sušca 1879.	S. Kosmač,
duhoven v pokoju.
Št. 4. Hudo sem bila zbolela o začetku listopada lanskega leta. Cez 3 mesce bila sem primorana le v postelji biti. Zdravila mi že tudi več niso pomagale. Sklenem prositi milostljivega Boga po Naši ljubi Gospej za ljubo zdravje, ako je moji duši v zveličanje. V ta namen sem se po „Danici" priporočila v bratovske molitve Naše ljube Gospe in sv. R. Telesa, da bi sa me
{trosili. In res, kmali potem sem ozdravela, da sedaj ahko hodim k službi Božji, in tudi druge domače opravila opravljam. Zatoraj naznanjam očitno tisučero zahvalo vsegamogočnemu Bogu in Naši preljubi Gospej za ljubo zdravje.
V	Selcih na Gorenjskem, 10. sušca 1879.
Micka Trojar, dekle.
Št. 5. Bila sem tako silno bolna, da so ljudje in zdravniki popolno dvomili, da bi kedaj ozdravela. V tej veliki sili mi svetujejo, naj se obernem do bratovske molitve Nase ljube Gospč presv. Serca; res sem to storila in tudi obljubila, ako sdravje zadobim, v „Danici" razglasiti. Koj ko sem opravila 9dnevnico, se mi je neverjetno hitro začelo boljšati in v malo dnčh sem bila popolnoma sdrava. Zatorej svetujem vsim, ki se znajdejo v dušni ali telesni sili, nsj se obernejo do Naše ljube Gospč presv. Serca.
V Brašlovicab, 3. sušca 1879.
Neža VoŠnjak.
Prošnje.
Da bi Bog neko terdo serce omečil, prosi molitve ubožna oseba. — Smertno bolan gospod za dašnc in telesne potrebe prav živo priporočen. — Že delj časa nevarno bolna je priporočena sa pomoč. — Žena pri-poročuje moža pijanca itd. za spreobernjenje. — Dva terdovratna človeka za spreobernjenje. — Tri osebe sa dušno sdravje, pa tudi za telesno. — Učitelj v pokoju, ki že 3 mesce terpi hude bolečine v nogah, se priporoča v bratovsko molitev, da bi mu Naša ljuba Gospi presv. Serca isprosila ozdravljenje ali saj polajšanje in voljno poterpljenje. Uslišanje prošnje se bo hvaležno naznanilo. — Priporočen je posebno neki pijanec in preklinjavec, ki se je bil, lani priporočen, že poboljšal, zdaj pa se je zopet v pregreho nazaj povernil. Ako bomo uslišani, se bo zahvala očitno naznanila. — Nekdo že dolgo časa boleha in mu vsi natorni pomočki nič ne pomsgajo; tudi je že devetdnevnico opravljal sato, da bi mu Bog sdravje dodelil. Ker pa misli, da savoljo svojih velikih grehov ni bil uslišan, zato se sdsj s polnim zaupanjem obrača do vsih družbinih bratov in sester Naše ljube Gospč presv. Serca in prav prav lepo prosi, naj mu oni spronijo ljubo zdravje, ako mu služi k časnemu, še bolj pa k večnemu pridu. In Če to doseže, obeta v „Danici" razglasiti in vedno Marijno slavo in milost razglaševati. Zopet oseba v dušnih in telesnih potrebah.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporcČevanja pri »v, masi in sploh v molitvi za mesec sušeč 1879.
I.	Glavni nameni: Ljubesen do Jesusa na križu.
II.	Posebni nameni:
18.	sušca. Sv. Edvard, anglešk kralj, umorjen I. 978. Priporoč.: Bolj živo spoznanje Jezusa Odrešenika. Več ranjcih, posebno ena duša. Spreobernjenje judov.
19.	Sv. Jožef, ženin M. D., varh ilirskega kraljestva in vesoljne Cerkve. Priporoč.: Cešenje sv. Jožefa in terdno zaupanje v njegove mogočne prošnje. Rešenje vesoljne Cerkve iz zvijač skrivnih in očitnih sovražnikov. Mladenči, zlasti slovenski za obvarovanje poštenja in nedolžnosti.
20.	Sv. Ambrož Sienski, dominikanec leta 1286. Priporoč.: Sad sv. leta. Odvernjenje divjačnosti pri mladini. Sveta čistost.
21.	Spomin peterih r4n N. G. J. Kr. Priporoč.: Hvaležnost do tcrpečega Jezusa. Sad 40danskega posta. Duše v vicah.
22.	Sv. Nikolaj FluenBki, kmet in potem pušavnik. Priporoč.: Kmetiški ljudje. Dar molitve. Bolniki sa srečno zadnjo uro.
23.	IV. nedelja v postu (Laetare). Evang.: Jezus nasiti 5000 mož (Jan. 6). Sv. Turibij, nadškof Limanski 1. 1606. Priporoč.: Cerkev v Ameriki. Mladenči in poklic v duhovstvo. Terdovratni grešniki.
24. Sv. Gabrijel, vili angelj, ki je bil osnanil Da-nielu čas Mesije tega prihoda, — Ca h arija rojstvo it. Janeza Kerst, — Mariji včlovečenje Božjega Sina. V Trienta proslavljajo mučenstvo dečka Simona, ki so ga bili jndje umorili. Priporoč.: Dečki sa stanovitnost in stran Boiji. Vsa Šolska mladina. Bolniki in nmirajoči.
Listek za raznoterosti.
Katoliški dražba bo 23. tega mesca, 4. nedeljo v postu, obhajala desetletnico svojega obstoja. Dopol-dne so vabljeni druiniki k slovesnemu duhovnemu opravilu v it. Jakopski cerkvi o Va6; s večer o yt6 pa bode ▼ druibioih prostorih (v dr. Abačičevi hiši it. 13 na starem tergu) primeren govor in tombola.
Teč postnih ii velikonočnih cerkvenih petem s na-pevi, med njimi tudi ena sa sveto leto, je ravnokar na svitlo priilo od dobro snanega P. Angelika Hribarja v Ljubljani, in so dobivajo pri Gerberju in Nič-manu. Cena 50 kr. Naj bodo Slovencem gorko priporočene. Več prihodnjič.
I. Irak, oče amerikanskega ikofa Ign. Mraka, posestnik v Hotovljab, je 4. sušca umeri, star 94 lčt Bog do daj večni mir!
6. z. Taleatil Jereb, duhovni pomočnik v Loikem potoka, 29 Ičt star, je umeri 8. sušca sa pljučnico. R. I. P.
Za cerkve kaj. V Marijini napravi sa uboge posle v Linc-u je velika saloga pravega svilnoga dam as t a v vsih cerkvenih barvah is Ljsnerjeve tovarne, ki je ila na boben. Med drngim se dobi celi ornat (plavijal, 2 dalmatiki in 1 kasula) sa 130 gld.; 1 pluvijal sa 35 gld.; maini plaji sa 25 gl. — s tem vred, kar gre sraven. Rason tega ima Marijina naprava veliko salogo dodelanih paramentov in robe. Napis: Hocbw. Herrn Kari Kettl, Weltpriester und Leiter der MarienAnstalt in Lins. *)
Poterdilo. Danes sem prejel Vaie pismo od 26. sveč. a sneskom 61 gold. av. v. sa Boiji grob, ss. maie, in misijonske namene v Sveti deieli, pa 5 gl. sa Ratiabons. Za vse naj serčniii sahvala in bodem vravnal, kakor je naročeno. Zastran ss. mai je meni prav teiavno (sa poslanih 20 gl.) itevilo določevati. (Hoče reči, ako kdo ieli kake sv. maie v Sveti deieli, naj bi tudi določil, koliko jih iell imeti opravljenih. Vr.)
V	Benedkah, 4. sušca 1879.
P. Ciprijan di Tarvisio, komisar Svete dežele.
Zakfala. Več dobrotnikov in dobrotnic v Ljubljani mi je sa cerkev Marije Device na Pertovča v Selški fari isročilo skopaj 63 gld. Napravilo pa se je sdaj v kratkem več potrebnih reči, kakor: spoved na itola (4 gl.); svčč (sa 8 gld.); ploiček in steklenki sa rabo pri sv. maii (8 gl.); 6 svečnikov, ki so ie skoro dodelani (60 gl.) in več manjših reči. Toliko bodi povedano, da vidijo dobrotniki, da so njih darovi dobro obernjeni; Bog jim na Marijine prošnje preobilnokrat plačaj vse njih dobrote!
V	Ljubljani, 2. sušca 1879.	U. Šmid.
Potledlje BOfice. Dunajski judovski listi in drogi sovrainiki Slovanov po vsi sili hočejo kugo imeti na Ruskem. Kaj pa, če pride kuga nad to „kožljivce" same,
•) V 3 mescih nam je došlo 100 zahvalnih pisem is ▼«h avstrijskih kronovin. — (Prošeni smo, v korist ondotne Človekoljubne naprave to naznaniti. Vr.)
ki ie toliko časa in s toliko potuho ljudi koiijo? — V Berlinu očitno gospodari sedaj nekak hud logar, kteri jih dosedaj pobira po 12 odstotkov obolenih; skrivaj silno rogovilijo rudečkarji; delavci pa postopajo in stradajo: ismed 8000 misarjev jih je polovica brez delat Kako dobro se ljndčm godi na Pruskem, kaže vedno obilniie isseljevanje ljudi v Ameriko. K temu se ie smeraj sliii o kakem rasžaljenji nedotakljivega Bis-marka. — Na Dunaju so poslednjič vendar sačeli nesramnim oderuhom ojstro na pete stopati. Policijski predsednik vit. Marx je vaim okrajnim komisarjem dal nkas, da naj s neprisanašljivo ojstrostjo delajo zoper take kervopivce. — Odpadnik Döllinger je spolnil osemdeseto leto svojega življenja, ktero je tako žalostno oskrunil v svoji starosti. Kralj mu je v pismu čestital k 80. godu.... Ako visoki čebljajo staro nečimernost, se vč, da potlej se lahko še boje ukoži v svojem odpadu. — V Čikagi v Ameriki je 19. sveč. umeri milg. Toma Foley, škof Pergamski „in partibus". Rojen je bil v Baitimor-ski ikofiji, tedaj Amerikanec, in škof je postal 1. 1869. R. I. P. — Is Genove nasnanjajo, da ie nekaj časa je, kar je mesto polno ponarejenih papirnatih denarov vsake verste. Gosposka pri vsem prisadevanji le malo opravi soper te goljufije. Treba je tu kaj drusega sa pomoč, kar pa lahonska pravica s nogami teptA!
MMoörotni darovi.
Za spominek f župnika Aleša Jerala: Gosp. A. H—r 1 gold. - M. Š. 20 sld.
Za hiralnico sv. Jožefa: N. N. 5 gl.
Za pregnane Bošnjake, ki se povračajo domu: Neim. 5 gld.
Za sv. Očeta: Neimenovana 20 gold. — C. g. V» Orehek 1 gl. — C. g. F. K. 1 tol. sa 2 gl. sa sv. lete s prošnjo sv. blagoslova sa vse potrebe. — Pn. kan. P. Urh 10 gld. v sr. — Farmani v it. Joitu po č. g. tajm. A. Hočevarji sv. Očetu Leonu XIII 12 gold. — Duhoven 2 gl. v sr. — U. L. 1 gld. v sr. — Kropa a č. g. J. Kapusom 25 gl. sv. Očetu Leonu, kterega kakor pravo „luč na nebu" (Lumen in coelo) s sinovsko vdanostjo ljubi, časti in prosi sv. blagoslovs. — Is Šmartna pri Kranj i 6 tolarjev križavcev po 2 gl. in 12 kr. star. den. s proinjo sv. blagoslova sa pastirja in ovčice. — Z Vač po preč. g. iupniku 26 gl.
Za afrikanski misijon: Neimen. 1 gl. — Gnja. T. V. 1 gl. 5 sld. — N. N. 5 gl.
Za misijon v Adrijanopolu: N. N. 5 gl.
Za Škofa Daniela Kombonia in misijone v srednji Afriki: Č. g. St Š. 2 gl. v sr.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 50 kr. — Iz bohinske Bistrice po gosp. L. Ravniku 12 gl. 50 kr. — Več oseb 1 gl. 3 kr. — Gnja. T. V. 25 kr.
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: Neim. 15 gl. — N. N. 5 gl. — Neimen. 50 kr.
Za dobre namene: Preč. gosp. M. T. 15 gl. — Č. g. J. M. 1 gl._______
Pogovori z gg. dopinovaici.
6. V. K. na V.: V pismu omenjene reči od 9. sušca so došle, — toda „Racolte" nimam. Gratias interim. Spisi najprfj, ko bo moč. Rokopisi niso več sa rabo, potem ko so v „Dan." natisnjeni; sej je reč v listu. — G. M. K.: Sacr. peragetur praecise. Spis bi se bolje podal o času, za kterega^ je odločen; torej menimo, naj kake mesce počaka. Gratias pro omnib. — G. J. K. v Šm.: Poslano. — G. R. v V. g.: Zadeva sv. leta bode pojasnjena z višega mesta, kakor se za gotovo sliii.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Josef BlaintfcoTl nasledniki v Ljubljani.