578. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 3. avgusta 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na doin K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se j:	pošilja	upravništvu.	5!:
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Nova doba na Goriškem.
Posamezna številka 6 vinarjev..
s::	Uredništvo in upravništvo:	::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
"T	-	"'''E
Vsa Slovenija se ie globoko vzradostila nad zmago protiklerikalnih kandidatov v goriški deželni zbor,
V	katerega po vsem pričakovanju na slovenski strani pride 10 samostojnih in 4 klerikalnih poslancev (in škof). Za nas kot brezpogojne na-cijonalce je veselje in zadoščenje še večje: kajti na Goriškem je zmagala narodnostna ideja, ki je v ogromno silo združila vse samostojno misleče elemente na Goriškem. Prevrat v srcih se je že nekaj časa pripravljal. Nečuvena zloraba deželnega premoženja v prid Italijanstvu, zatiranje Slovencev po vladajoči stranki v Gorici, to je prepričalo najširše mase. da je danes prva in glavna naloga, da se enkrat za vselej stre umetno premoč gnilega laškega liberalizma, da se Slovenstvu poskrbi popolna enakopravnost v mestu Go-rici v raznih korporacijah, posebno pa da se reši šolska vprašanja na Goriškem. Ta zavest je v ljudstvu vzbudila prepričanje, da se zapostavi visokemu smotru malenkostne osebne boje kakor tudi strankarske razprtije in da se odkloni po »novostru-jarjih« napovedani kulturni »načelni« boj. Goriško ljudstvo je z glasovanjem sklenilo, da se ne spusti v kulturni boj, ki so ga prinesli klerikalni proroki iz Kranjske, marveč }e izreklo, da se naj kulturne smeri prosto razvijajo ena poleg druge, a se nobena ne sprejme med politične smeri, ki ostanejo le narodne in gospodarske.
Je to taktika, ki je za obmejno postojanko edino pravilna:	Razne
kulturne smeri naj se razvijajo mirno v tihem podrobnem delu po društvih, politični smotri pa so splošnonarodnl, glede kulture pa je naloga političnega vodstva, poskrbeti Slovencem z vsestranskim šolstvom širokih poetov, po katerih more pritekati in se samostojno razvijati prosveta v ljudstvu. Ta program ni priporočljiv le za Goriško!
Goriško ljudstvo je ta klic od strankarskega moloha dobro razumelo. Ono noče, da se naše najboljše politične moči vežejo v strankarskem boju, marveč da se političnemu vodstvu da ukaz, da skrbi predvsem za narodni razvoj goriškega Slovenstva.
V	tem torej, da so zdaj vstvarje-ni pogoji, da vsi Slovenci lahko skupno pritisnejo na Italijanstvo, da si pridobe moč v Gorici, da dobe šol hi kulturnih pripomočkov, da posta^ nejo odločilni faktor v deželnem zbo ru, tiči velikanski pomen gor iške zmage.
Razpoloženje na Goriškem je radostno. Vsakdo privošči klerikalnim voditeljem njih strašni padec, prav posebno novostrujarjem, ki so mislili etablirati ljubljanski kurz v Gorici. A sovraštva ni videti med zmagovalci. Oči se obračajo na ^poslance s pozivom, da se zdaj požene tisočletnega sovraga z zadnjih postojank, da se končno enkrat tehtnica v celi Primorski obrne na našo stran in da zapremo pot oholi nemškonaci-jonalni gospodi; ki nam odjeda kruh celo že na Goriškem.
V pričakovanju
miru...
PISMO IZ BELORADA.
Belgrad 18. (31.) jul. 1913.
Nemški zdravniki.
Te dni imel sem čast uživati nekoliko prijetnih ur v gostoljubnem krogu prijazne družine gospoda polkovnika Jana Vukasoviča.
Govor se je sukal najprej o naših domačih žalostnih razmerah in končno o nasilju in barbarstvu Bolgarov in o srbskem velikodušju in o bodočnosti srbske države.
Dovolite mi, da se v par potezah dotaknem nekaterih momentov, ki so zelo karakteristični za nemško prepotenco. Sem o tem izvedel na tem prijateljskem pogovoru in je verodostojnost sledečih podatkov neizpodbitna.
V neko rezervno bolnico (imena se žalibog več ne spominjam) sta prišla izkoriščat nesrečo srbske dr žave dva nemška zdravnika iz Berlina. V isti bolnici pa deluje brezplačno in ob svojih stroških tudi en črnogorski zdravnik, ki je absolviral svoje študije v Parizu, znak, da se lahko stavi glede svojega znanja tudi v vrsto nemških zdravnikov, katera dobivata po 400 dinarjev mesečne plače od srbske države, poleg tega pa imata še prosto stanovanje in hrano.
Ta dva nemška zdravnika sta naravnost bagatelizirala nesebično delovanje Črnogorca in ga prezirala. To je Črnogorca v dno duše bolelo in je dalje časa z težavo prenašal tako zapostavljanje, končno pa je bilo tudi njemu dovolj in pred dnevi se je s težkim srcem ločil iz bolnice, kjer pašujeta ta dva nemška zdravnika, ki ne poznata nobene ljubezni napram bolnikom in ranjencem.
Gospod sin polkovnika, ki ie slučajno v bolnici, kjer službujejo nesebično in požrtvovalno naši slovenski zdravniki, kot bolniški strežnik, ne more prehvaliti delovanja in ljubeznivosti slovenskih zdravnikov, ki pa žanjejo zato hvaležnost svojih pacientov in pa tudi nepričakovane uspehe.
Kako lepa in razveseljiva je ta primera.
Kolera
že vidno pojema, dasi nismo trpeli nikakega strahu pred to boleznijo. Zdravstvena oblast je na višku svoje naloge in posebne sanitarne komisije iodijo po hišah, da nadzorujejo či-stotst po stanovanjih, dvoriščih in llevih.
V	bolnico so pripeljali nekaj ranjencev močno izhujšanih radi ve^ likega trpljenja, ki so ga prestali na bojiščih. Vsi znaki so kazali, da so kolerični in zdravniki so že odredili, da morajo v bolnico za kužne bolezni. Toda bolniki so zatrjevali, da nimajo kolere in prosili, naj jih puste v rezervni bolnici, ker se drugače izpostavljajo resni nevarnosti dobiti kolero v bolnici za kužne bolezni. Zdravniki so se dali preprositi, jih primerno izolirali in jim predpisali nekaj čašic konjaka na dan in močne goveje juhe. Tekom par dni so bolniki popolnoma ozdravili in so ostali v bolnici samo radi ran.
To je tudi vzrok, da je med vojaki precejšnje število slučajev obolelosti na koleri, ker vse sumljive yojake spravljajo na en kup z onimi, ki imajo kolero in tako dobe to bolezen šele v bolnici za kužne bolezni, kdor je prej ni imel.
Toda sedaj so prišli zdravniki tudi na to in vsled tega se kolerični slučaji vidno zmanjšujejo.
Mere opreznosti v Avstriji.
Te dni mi je pisal neki znanec iz Ljubljane, ki se je mudil par dni v Belgradu, kako je potoval domov. Me^ drugim piše:
*— Iz Belgrada bilo nas je v vlaku pet potnikov, ki smo nadaljevali vožnjo preko Zemuna, kjer so nas vtaknili v poseben kupe, češ, da smo s kolero okuženi, ker prihajamo iz Belgrada. Nihče ni smel k nam in tako smo se peljali do Indije. Tu smo zopet presedli in v Rumi nas je zapustila ena ženska, katero je po-basal policaj in jo odpeljal k zdravniku.
Ostali smo še štirje »bacilo-nosci.«
V Vinkovcih in Brodu, kjer smo zopet presedli, so nas strogo stražili, da ne pridemo v dotiko z nikomur, nato pa so nas zopet potisnili v poseben kupe.
Tako je Šlo do Zagreba pod strogim nadzorstvom.
V Zagrebu smo čakali zveze na prihodnji vlak, toda prišla je zapoved, da se ne smemo ganiti iz Zagreba, dokler nam zdravstvena o-blast ne dovoli.
Ker sem moral drugi dan nastopiti službo, prosil sem milo, naj se me usmilijo in me puste naprej, pokazal sem jim legitimacijo in končno so se omehčali, da so mi dovolili nadaljevati pot.
Ker ni bilo na razpolago praznega kupeja tretjega razreda, mi je
od daleč ukazal sprevodnik naj gtem v drugi razred. Bali so se me pa strašno.
Iz Zagreba je bil brzojavno opozorjen zdravnik iz Zidanmosta, češ da prihaja en bolnik iz okužene Srbije.
V	Radečah me ie že čakal ta zdravnik, zaveden Slovenec naprednjak (saj če ni zaveden), ne more biti naprednjak. Op. por.), in vpraša sprevodnika, kje je tisti bolnik, ki ima kolero. Zdravnik vstopi, jaz sem pa ravno kadil srbsko cigareto, in me vpraša kako se kaj počutim. Odgovoril setn, da dobro in mi ničesar nc manja kot denarja. Nato sva govorila o Srbiji in o razmerah v Belgradu, kar je gospoda zdravnika, kot Slovenca, jako zanimalo. Povedal sem mu vse, kar sem vedel in znal. Končno mi je zdravnik dejal, da bom imel tudi v Ljubljani sitnosti in par dni ne bom smel v službo.
Toda v Ljubljani sem se le izmuznit vsem sitnostim in sedaj že nekaj dni opravljam svojo službo kot prej.
Ampak okužil sem se pa res v Belgradu, ker se vse svobodneje diha in kar toži se mi nazaj v Belgrad in upravičeno vzklikam z Gregorčičem :
»Ta mor je vzajemnost slovanska!«
Ranjenci.
še vedno prihajajo. Radi velikih poplav, katere je povzročilo neprestano deževje, je železniška proga, iz Niš3 do Belgrada, na več krajih pretrgana in vsled tega so ranjence prevažali skozi Lapovo na ladjah po Savi. Danes je proga že popravljena in vlaki zopet redno vozijo, v kolikor se more v teh nenormalnih razmerah govoriti o rednosti.
Mnogo ranjencev je že zapustilo bolnice, vendar še vedno primanjkuje prostora za nje. V balkansko-turški vojni je bilo 25 bolnic v Belgradu, se-dajj jih je pa 33 in ravno danes ste dve zopet na novo otvorjeni.
V	takih razmerah
pričakujemo zaključenie miru, katerega si vse želi in vse toži po normalnih razmerah.
Toda malo upanja se nam obeta. Bolgarska je pripravila ne samo Balkan, ampak celo Evropo v strašni položaj in nudi krasen in predragocen pouk, kam privede neprevidnost in zloba posameznika, kakor tudi državo.
Ali je bilo tega treba?
Turčija se bo držala v Drinopo-lju kakor klošč na koži. Treba bo nove krvave operacije in Rusija si že viha rokave. Prihajajo celo glasovi, da Avstrija tega ne bo mirno gledala in znana velesila že razburja duhove
V	severni Albaniji proti Srbom. Albanci so dobro oboroženi in imajo tudi dobre učitelje, pravijo, da je v Albaniji tudi več tujih polkov.
Tako je videti, da bo mir, če bo
Zadnji dogodki.
Na Balkanu brat nad brata dvignil je sovražno pest — da kako se poravnata zdaj zdaj odšli so v Bukarest.
Tam se zdaj premirje sklepa tujcem je Balkan odprt — na Balkanu koso klepa stari kosec — britka smrt.
Po planjavah zdaj krvavih
lazi tiha kolera —
gje po bolnih in po zdravit
vse enako pokonča.
Šiba božja nič ne vpraša ali Srb si al’ Bolgar — svoje žrtve si odnaša bratomorstvu na oltar.
Turški jazbec se je spomnil, da bi staro gnezdo vzel — a zato je ruski medved hitro kuto v roke vzel.
To tako se bo končalo danes nihče še ne ve — vendar upanja je malo, da ne pride do vojske.
zaključek, iste problematične vrednosti kot balkansko-turški.
Morda ne bo preteklo mnogo vode po Savi in imeli bomo tretjo balkansko vojno.
To bi bilo vendarle preveč. Svaka sila do vremena!
Mars.
L
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Teodor pa je srdito zmagiiil z rameni:
»Saj se vrne... kadar ne bo imela več beliča ...«
»Ah, ne. ne... to ne gre — to ni mogoče!...«
In v neodoljivem pogonu svojega dobrega srca je planil oče Flore-stan na bulvar, da dohiti begunko.
XIV.
Rešitev.
Kakšna misel je vodila starega 'dobričino, ki je planil v mrgolečo noč Štrasburškega bulverja za mlado žensko? Eh, on sam menda ni znal tega ... Ubogal je glas svojega starega srca, ki je bilo ostalo tako mladostno naivo in blago; hitel je na pomoč ubožici, ki se je podajala v nepoznano, toda gotovo nevarnost...
Sledil ji je pred vsem zato, ker Je bil zaslutil vse grde, podle namere pred katerimi je bežala mlada ženska. tresoča se studa in zaničevanja.
In globoko je zavzdihnil od radosti in olajšanja, ko je zagledal mlado mater par korakov pred se-
boj, z nežno zavitim otročičkom v naročju...
Še par korakov, pa je bil z njo vštric... In poklical jo je z zasoplim glasom:
»Gospa Marta ... gospa Marta.«
Zgenila se je nehote, kakor da hoče pospešiti svoj beg.
Toda spoznala ga je. Ne, njega je ni bilo strah! 2e zdavnaj je bila prepričana, da ni laži v teh otroških | očeh.
In ko je nadaljeval stari režiser ves zasopel:
»Jaz sem, gospa Marta ... Mene sc menda vendar ne bojite?«
Takrat je obstala in dejala z očk-tajočim glasom, v katerem pa vendar ni bilo več prejšnje groze in srda:
»Tudi vi ste me varali... tudi vi, gospod Florestan!«
Poslednja beseda ji je zamrla v polupremaganem ihtenju ...
No. vendar ... storilo se ji je in ako... ustavila se je ... odgovorila mu je ... To Je bilo že nekaj uspeha.
In Florestan je sklenil svoje velike roke:
»Jaz da sem varal!... Jaz!... Oh, gospa Marta!...«
»Prikrivali ste mi... Ah, in vendar ste vedeli... vi prej od vseh drugih!...«
In kakor ob spominu na to strašno reč, so ji privrele solze v oči.
»Ah, ubodo dete!... Mislil sem, da delam prav ... Samo to žalost, ki vas tare zdaj... to žalost, ki mi
trga dušo... te vaše solze sem hotel preložiti na poznejši čas ... ko bi bili že močnejši in bi laglje prenesli udarec... Ali me smatrate za zmožnega, da bi bil ravnal z drugim namenom? ...«
lil z ganjenim, res človeškim glasom, v katerem ni bilo več nobenega igralskega blagoglasja, je ponovil:
»Torej mi verujete?«
»Pač,« je zamrmrala ona.
»Torej mi hočete... ohraniti... še vedno nekaj prijateljstva?...«
Začutila je. ^.a^0 se vdajejo njeni prenapeti živci nenadni slabosti. Zaihtela je na g'as’ °n pa je porabil ta izbruh:
»Glejte, glejte... tu ne moreva ostati... sredi ceste ... v nočnem mrazu ... Zaradi male vam pravim to...«
»Vrniti se k teti? .., Nikoli... nikoli! ...«
»Vidite, tamle je majhna kavarna ... komaj par korakov od tod ...
V	kotu tam zadaj ni žive duše. Stopiva vanjo; tam bova sama ... lahko se pogovoriva in odločiva ... kako in kaj...«
Vzdihnila je globoko in se mu dala odvesti, ne da bi kaj dejala. Florestan pa ie rekel:
»Kozarec gorkega mleka bi se vam prilegel najbolje ... toda koliko časa že ni več mleka za nas reveže, oblegane!... Zdaj imamo samo
čokolado... kozarec čokolade, kaj ne da, gospa Marta?...«
In ko so jima prinesli vrelo pijačo:
»Pijte najprej... še malo ... Tako je prav. Ali se mala ni prehladila?«
»Ne,« je dejala ona in pogledala z neskončno previdnostjo pod debelo volneno ruto. v katero je bila zavila dojenčka ... »vidite, saj spi na vse kriplje .. dragica uboga ... sirotka mala. ..«
In spet se je razjokala.
On pa jo je liitel izpraševat, da se ne bi imela časa vdajati malodušju :
»Tak povejte, zdaj, kam ste hoteli iti, dete moje? ...«
»Ne vem ... hotela sem poiskati kak hotel... da prenočiva tam... Saj imam denar ... dvesto frankov še imam...«
»Kaj bo pa Jutri?...«
»Ne vem ...«
Izvil se ji je glasen vzklik potrtosti :
»Tako nesrečna sem!...«
In zamolklo ie dodala:
»In tako žalostna ...«
Toda Florestan je vprašal s tišjim glasom:
»Ali je nastopil podlo proti vam? ...«
»Oh!« je zastokala ona in vzdr-tela od studa ...
»Pri njem ni to nič čudnega ... on je zmožen vsega... Ah, moral
bi vas bil posvariti... pa kaj hočete — človek si ne upa, boji se vtikati svoj nos v tuje reči... Vsakomur je ljub vsakdanji kruh in vsak se ga boji izgubiti... Veste. Olimpija dela pri »Norostih«, kar ji pride na um ... Da, da, grda reč je življenje... Toda,« je povzel naglo, »včasi pridejo trenotki, ko je človeku vse eno. Meni je vse eno zdaj... Pustiti vas v tej stiski bi bila lopovščina... in če bi bilo to pogoj za moj vsakdanji kruh, ga rajši sploh ne jem... In potem — nikarite misliti, da sem posebno reven človek ... Florestan Roajane ne čakati na Burginjona, kadar hoče vedeti, ali bo imel jutri kaj jesti...«
Po tem toku besedi, ki so imele vsaj to dobro posledico, da so pregnale mladi ženi njeno duševno otrplost, je dodal:
»Ah, gospa Marta, ne obupajte, zaupajte mi sami... Ako se naj zavzamem za vas, Je potrebno, da vem vse, kar moram vedeti...«
Žarka rdečica ji je oblila bledi
lici.
»Da, da ... 2e to, kar slutim, ni lepo...«
Primeknil je svoj stol. in vprašal tiho:
»Nemara je bil bogat tisti ubogi gospod... oče vaše male? ...«
»Da,« je pokimala.
»Mislil sem si.... sklepal sem z gotovostjo... In — oprostite mi, da vas mučim s svojimi vprašanji...
Dnevni pregled.
O narodnosti so začeli govoriti tisti klerikalci, ki so pred nekaj dnevi še hoteli zatajiti slovensko trobojnico Pod pritiskom naroda so zdaj	.
naenkrat proglasili troboinico za svoi £0* Norbert Jabn y«, svoi,lUu-
citati samo nemški, bi to tudi še danes morali mi, in naši otroci! Za pa* metnega človeka je polemika v taki stvari nemogoča. To pa iz enostavnega vzroka — ker je stvar preveč po renegatsko neumna. Eno samo stvar bi radi vedeli, in morda nam
biser — v včerajšnjem »Slovencu« pa že vpijejo »bodimo narodni«. Izdajalci! Kako hite zdaj delati sladko lice, ko se bliža katoliški shod. Toda zaman — na klerikalno narodnost ne da nihče nič več.
Zamorca perejo. Klerikalni »Gorenjec« je moral prinesti obžalo-valno izjavo v predzadnji številki.
Mi smo to izjavo ponatisnili. V zadnji številki pa prinaša »Gorenjec« kar skoro polkilometerski uvodnik in se upravičuje na »Dneva« kritiko. Tam pere zamorca, prof. Marinko, ki mora biti pač zvest polnilec »Go-renjčevih« smradljivih predalov, da ga uredništvo tako jemlje v zaščito.
Mi se dalje v polemiko ne spuščamo. ker ljudstvo samo vidi in samo sodi.
Razkritje prapora logaškega So-c kola in klerikalci. V nedeljo bo v Logatcu nenavadno živahno življenje.
Ne prihite namreč k nam samo vrli Sokoli, temveč ta dan se zbero v Logatcu tudi -črne ptice v podobi klerikalnih abiturientov. Razume se. da so klerikalci le iz dobrosrčnosti in ljubezni do Sokola določili to nedelio za zborovanje svojih študentov. Sokolske prireditve seveda ne bo letanje teh črnih ptičev po Logatcu niti v najmanjšem oziru motilo Ih prepričani smo.'da jih sploh nihče od nas ne bo imel za mar. Pač pa je vele-modri župan dolenjelogaški že naprej videl ta dan krvavo klan.ie med liberalci in klerikalci in zato prepovedal Sokolu — ples. Odločni ugovor z naše strani proti takemu šikaniranju bivšega občinskega hlapca in policaja, ki je očividno postal navadna marijoneta v rokah župnika, ter umestni poduk g. okraj, glavarja, češ. da ima župan skrbeti za mir in red v občini ne pa delati zgago med občani in vdinjati se tej ali oni politični stranki, je pa našega župana zopet toliko izpametovalo in streznilo, da je prvotni sklep preklical. Klerikalci so sedaj celo za sokolsko slovnost tako navdušeni, da so sklenili Sokolom na čast pustiti vse mlaje in kolone, postavljene ob priliki zadnje nove maše, dasi se je proti temu z mnogo strani ugovarjalo, češ da to vendar ne gre da bi brezverski Sokoli korakali skozi kolone, ki so jih postavili katoliški Orli samo za no-vomašnika. Nam je seveda to vseeno, ker se že ponosno dvigajo sokolski mlajit yabeči tn oznanjajoči pomembnih praznik logaškega Sokola. _ Glede ljudske veselice je se omeniti, da ima Sokol vso pijačo in jedila v lastni oskrbi, in da se je veselični odsek potrudil, da bo vsak v tem oziru kar najbolje postrežen. Točilo se bo med drugim tudi izborno češko budjejoviško pivo ter priznano Štepičevo vino v treh vrstah. Kdor tedaj utegne — naj pride danes na sokolsko slanost v Logatcu!
Nemška neusmiljenost se po nemških časnikih vedno na v«e pre-tege hvali. Toliko jih je in tako mogočno je pri njih razvit čut humanl-tete, a vse eno ne zbero niti v slučajih. kot je bila zadnja katastrofa v Gradcu, toliko, da bi pomogli — nai-hujši bedi. Kot smo že zadnjič poročali, je škoda v Gradcu in najbližnji njegovi okolici. velikanska, presega daleko 2,000.000 kron. Z velikim pomponi so proglasili tamošnji Nem* ci zbiranje podpor in. nabrali jih so celili — 7000 kron! Ta vsotica je tako malenkostna, da ž njo ni niti sto revnim rodbinam za najhujšo silo p omagano. Drug, naravnost klasičen dokaz usmiljenosti in ljudomilja, so dali mariborski Nemci ob priliki, ko je priredila tamošnja posestnica bio-skopa dobrodelno predstavo za Gradčane. Bilo je vseh skupaj 68 Iju-dij, ki so skupno dali vsega 51 K! Človek ne ve, ali bi se tej kulturi nemških kulturnih stebrov smejal, ali pa čudil. . Da nam še mnogokrat pridejo s svojo suho — robo imenovano — »Nemška kultura«!
Kadar postajajo ljudje smešni. Dični naš patent Nemec, urednik g, Norbert Jahn razlaga v »Mariborčanki« od 26. t. m. svoje politične misli, ki so mu baje prišle ob čitanju neke čitanke iz leta — 1836! Gospoji kolega so jo že marsikaterikrat prav pošteno zavozili, a tako, kot ko so jo tokrat polomili — pa jo še niso kar tako zlepa. Le pomislite, ljudje božji, ker so se leta 1836 učili naši predniki
)eznivosti pojasnil, iz kakšne čitanke se je on najprej učil brati. Kadar )omo imeli v tem oziru natančnejšega odgovora, se bomo morda še kljub vsemu s stvarjo natančneje javili.
Velika skupščina družbe sv. Cirl-a in Metoda se vrši letos v Domža-ah in sicer 8. septembra. Na predvečer t. z. 7. septembra bode pa zaupno zborovanje delegatov v Ljubljani.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu juliju 1913 je 218 strank vložilo 134.003 K 52 vin. 218 strank vzdignilo 154.022 K 81 vin. 11 stram kam se je izplačalo posojil 37.250 K denarni promet 733.275 K 97 vin.
Aretacija treh tatov. V noči 24. julija je bilo ukradeno Damijanu Zelju iz Zalega loga pri Škofji loki iz nezaklenjenega stanovanja več obleke. posteljne oprave in okrog dva kilograma sirovega masla. Skupna škoda znaša 270 kron. Na sumu te tatvine so trije moški, ki so jo mahnili proti Tolminu. Te je orožništvo prijelo in izročilo sodišču. Ukradene stvari so pri njih še deloma dobili, deloma pa so jih tatovi med potjo prodali.
Vlom in tatvina. Pred kratkim so vlotroii neznani storilci ponoči v hišo trgovca Karola Lorenza na Javorniku'na Gorenjskem in so odnesli troje parov čevljev, nekaj klobas, pet žepnih verižic in predal s petdesetimi kronami. Kako uro pozneje so skušali isti storilci vlomiti pri trgovcu Ivanu Trevnu ravnotam. Tudi tam so menili, da dobijo kaj za svoje dolge prste. Vlomili so šipo na oknu, kar pa je vzbudilo gospodarja, ki je tatove prepodil. Ti so pustili v hitrici troje parov čevljev, Lorenzu ukradenih, na mestu vloma.
Velik požar s smrtnimi žrtvami. Kakor se iz Berlina poroča, je izbruhnil te dni v tamošnji severonem-ški tovarni za led velik ogenj, ki je nastal najbrže vsled tega, ker so se otroci v bližini igrali z vžigalicami in zapalili slamo. Skoda znaša pol milijona mark. En otrok je mrtev in ga še niso mogli identificirati. Dva druga otroka sta močno poškodovana. enega je pa eksplozija v tovarni vrgla v jezero Plotzensee. En gasilec je padel z lestve in se težko pobil. Dve deklici je pa povozil In tudi težko poškodoval gasilski voz.
Zastrupljenje z gobami. V vasi Felso Szent Mihaly na Ogrskem je dne 30. t. m. umrlo v štirih družinah, ki so jedle strupene gobe. Devet oseb. trinajst jih je še v smrtni nevarnosti. Eno dekle ki je zavžijo le malo gob so rešili.
Voznik jo je poškodoval. Ana Mikuž iz Dobrave je peljala voziček, naložen s prašički. Nič hudega sluteč je obirala pot proti domu, pre-mišljevaje, kako jih odredi, da ji bodo vrgli kakšen krajcar za zimo in kakšen košček mesa za predpust in Veliko noč. Po poti jo dohiti po klancu neki voznik, ki je imel poln voz železa. Dirjal je po klancu navzdol z vso silo, ne da bi bil voz zavrl. Zena se je z vozičkom umaknila v jarek ob cesti. Kljub temu jo je pa voz zagrabil za krilo, treščil jo ob tla s takšno silo. da je zadobila poškodbe na obrazu in si zlomila levo roko.
Ne otrokom vsega dovoliti. 31etni Ludvik Bezek iz Gmajne se je igral s blazinico, v kateri so bile zabodene šivanke. Neznano kako je pa stopil z desno nogo na blazinico ter se mu je pri tem zapičila šivanka s tako močjo v nogo, da se je zlomila in mu je del iste obtičal globoko v mesu.
Slovenci dne 10. avgusta vsi na Izlet »Slov. sokolske zveze4' povodom proslave
25 -letnice novomeškega „Sokola“ v Novoraesto!
Ljubljana.
— Lopovstvo je zavijanje v »Slovencu« glede slov. gledališča. »Slovenec« piše, da je dež. odbor sklenil, da pusti vse pri starem — to se pravi, da lahko med sezono zapre gledališče, kadar hoče. — Dež. odbor ne da niti .vinarja —* y mest-
nem zboru pa so glasovali klerikalci za povišanje. Tako naj mesto plača — dežela pa ima glavno besedo!
Pod tem pogojem ne bo gledališča.
O tem še prinesemo pojasnilo.
— »Ein Bliimleln. eiu Bliimlein« tako je odmevalo včeraj po peronu in hodnikih juž. kolodvora. Slovenci, ki so vedeli, zakaj gre. so cvetlice hvaležno odklanjali. Isto naj store tudi danes. Ce imajo bogati nemški židi kaj srca za one, ki jim služijo, za uradnike in uslužbence — naj iz svojega žepa poskrbe za nje.
— Pozor, slovensko občinstvo! Danes (v nedeljo 3. avgusta) bodo na progi Južne železnice v prid nekemu nemškemu »Kinderheimu« prodajali ulužbenci na komando ravnateljstva te železnice med vožnjo potnikom cvetice. Kdor bo kakega Slovenca nadlegoval s temi nemškimi rožami, ga kratko a odločno zavrnite, zlasti še.^ če bo usiljiv! Za take namene južni železnici in njenim nemškim in judovskim ljudem nobenega krajcarja! Prepovejte si med vožnjo vsako nadlegovanje. Upravni svet in ravnateljstvo — v kojih sedi večina krivonosih Judov, Slovence še na slovenskih tleh im-pertinentno izzivata in nesramno prezirata, poleg tega nas pa hočejo še za svoje pangermanske namene materijeino izsesavati. Kdor bo takega slovenskega potnika med vožnjo nadlegoval, pokažite mu — vrata!
O pogrebu ponesrečenega J. Petriča prinesemo poročilo jutri.
— Pa na drug način! Upravno sodišče iu ministrstvo je odredilo, da sme sokolski naraščaj telovadit in se smejo šolske telovadnice tudi uporabljati za sokolska društva. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je pa imel v.sredo sejo v kateri je prepovedal uporabo šolskih telovadnic Sokolu v Sp. Šiški In na Vrhniki. Radovedni srno, ali plačuje šolske davke napredno ljudstvo iz Šiške‘ iz Vrhnike, ali jih plačujejo klerikalni člani c. kr. okrajnega šol-sega svetnika z nadzornikom Gabrškom vred. Šiškarji! Vaš nadučitelj Lavtižar je torej za-to v okrajnem šolskem svetu, da glasuje proti uporabi šolske telovadnice od vas, vaših otrok in članov Sokola, dasi ptaču-jete šolsko poslopje in telovadnico
— vi. Proti tej nakani klerikalcev v okr. šolskem svetu je potreba ostrega odpora in protesta. Občina, ki plačuje telovadnico mora imeti prvo in zadnjo besedo tudi za nje uporabo.
To je edino pravo načelo, drugače
— z grda!
— Porcijunkula je bila letos bolj slabo obiskana. Včasih se je kar trlo žensk — sedaj pa so se ljudje privadili, da to doma odpravijo, v Ljubljano pridejo le še zaradi tega, da kaj nakupijo.
— »Dnevove« karikature v srbskem listu: Večerne »Novosti«, ki izhajajo v Belgradu,' so prinesle naše slike, ki so izšle v »Dnevu« pod naslovom »Berchtoldova politika«.
— Umetniška razstava se zaključi v nedeljo 3. t. m. ob 6. popol-dne.	.	,	.
Petindvajsetletnico, obstoja praznuje prostovoljno gasilno društvo v Spodnji Šiški danes. Ob tej priliki bo ti^di velika celodnevna veselica. 1 a društvena prireditev b° nudila po-setnikom obilo najboljše zabave, zategadelj se obisk prrporoca. Za okrepčila je najboljše preskrbljeno.
— Čebulju} sejm je	na
včerašnji trg veliko prodajalcev z lepim letošnjim pridelkom. Blaga je bilo res zelo veliko, kupčija m bila kaj živahna. Videi smo med kupci Gostinčarjevega atet&, ki so kupih velikanski škrnicelj ostre čebule m jo nesli za Gradom in PO Karlovški cesti do svoje »vile«. Sii je to mičen prizor, ker nismo skoraj vedeli ali nesejo ata »škrnicelj« a'> »škrnicelj«
cit C
— Danes vabimo vse na Ježico na veselico C. M. podružnice. Posavci.
— Odpošiljanje pisemske pošte za Solun. Vsled zopetne otvoritve železniškega prometa na progi Bel-grad-Solun se bo pisemska pošta za Solun zopet normalno po suhem via Belgrad-Skoplje odpošiljala.
— Huda žena je Jožefa Krulc iz Sp. Šiške, ker je dne 31. m. m. zagnala svojemu možu Ivanu med prepirom iglo, katero rabijo sedlarji za žimnice šivati v oko m Sa nevarno ranila.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca julija 1913: 1822 strank je uložilo K 940.559.37,
1931 strank je dvignilo K 1,248.525 14 v. Stanje ulog K 42,396.082.16. Število uložnik knjižic 29.?80.
— Ustanove Rdečega križa za vojaške invalide in njih vdov za leto 1913. razdelilo je deželno in go-spenje pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko v svoji zadnji seji. Prosilcev le bilo 167, od katerih je bilo uslišanih 80. Dne 18. avgusta 1.1. to je na rojstni dan našega presvetlega vladarja, bodejo se te ustanove in druge podpore v skupnem znesku 2212 K 60 v izplačale po deželni Vladi odnosno po podrejenih okrajnih uradih.
— Na naslov c. kr. policije: Prebivalci hiš v Cegnarjevi ulici morda res ne vedo, da se ne srne voda iz vež naravnost na hodnik oz. na cesto metati. Zgodilo se je že, da je nevidna roka vrgla za pasantom ali pred pasantom na cesti umazano vodo, v kateri so se nahajali razni kuhinjski odpadki, na cesto. Ravno tako ima pa neki pek v Zalokarjevi ulici pod oknom' prav na trotoarju na ulici neko luknjo, v katero se mečejo drva v klet, ki ima sicer železen pokrov, toda mesto da bi bila luknja ob času, ko se jo ne rabi, pokrita, je vedno odkrita in kako se lahko pa-santu primeri, da pade v njo. Kaj pa še le otroci, ker jih je v tej ulici polno kot hroščev. — Očividec.
— Danes le V Kolodvorski restavraciji J. Schrey vojaški konccrt. Glej inserat.
Loterijske Številke. Dunaj: 76 32, 47. 57, 22.
Turške sr e čire
ho najbolj zanesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpoSilja češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Trst.
Namestništveni svetnik se je ustrelil v uradu. Nam. svetnik Vincencij Lehner, star 48 let. iz Spodnje Avstrije, je bil v zadnjem času zelo potrt. V zadtijiB dveh dneh ie prepovedal, da ga kdo moti v uradu. Rekel je, da ima silno mnogo dela.
V četrtek pa so zaslišali uradniki v svetnikovi sobi strela. Tekli so v sobo, kjer so našli Lehnerja na zofi vsega krvavega. Poleg njega pa je ležal samokres, Lehner si je bil izstrelil dva strela, enega v sence, drugega pa v prsi. — Poklican je bil 4-i-koj zdravnik, toda kmalu po njegovem prihodu je Lehner umrl.— Iz pisma, ki ga je pustil samomorilec na mizi, je bilo razvidno, da si je sklenil vzeti življenje vsled neozdravljive bolezni. — Oblast je zaprla vse mitnice in tudi urad, kjer je uradoval Lehner, kar ostane zaprto toliko časa. dokler ne pregleda urada komisija !
Nečuvena predrznost dvornega svetnika Galamboša. Naš nedeljski shod je spravil iz ravnotežja tudi že ravnatelja drž. železnic, dvornega svetnika Galamboša. Da je ta mož izgubil vsako merilo za to, kaj mu je dovoljeno in kaj ni dovoljeno niti avstrijskemu dvornemu svetniku, nam dokazuje sledeči famozni službeni ukaz:
Tekme na Montebellu. Za prihodnje tekme na Montebellu je določeno 114.000 K nagrade za zmagovalce.
Sleparstva in podkupovanje pri volitvah v Trstu. Kakor pri vsakih volitvah, bodisi za deželni ali državni zbor, smo imeli Slovenci -V-Trstu in okolici hude bo]e. zakaj nasproti«}« Slovencev so napeli .vse moči, da bi strli slovensko moč. Tudi v zadnjih deželnozborskih volitvah v Trstu, o katerih je »Dan« mnogo poročal, so napeli naši nasprotniki vse svoje sile in uporabljali vsa poštena in nepoštena sredstva, samo, da bi pri volitvah prodrli. Pri tem so se posebno odlikovali italijanski liberalci. Poročali smo
in te trditve so se tudi vedno govorile in pisale. Italijanska kamora v Trstu pa je hotela biti vedno an-geljsko čista. Toda sedaj je prišlo nekaj na dan, kar odkriva in dokazuje vso nepoštenost italijanske ka-more. ki razjasnjuje, kje tiči njena moč in sila. V roke Slovencem je prišlo pismo propadlega itaJijansko-nacionalnega kandidata v okolici, katero je bilo naslovljeno na vodstvo volilnega odbora italljansko-Iiberal-ne stranke v Trstu. Propadli Italijanski kandidat v okolici Angel Plrich (moral bi se pisati Plrlč) prosi v tem pismu, (ki je pravzaprav račua) odbor italijansko-liberalne stranke, naj mu odšteje 1200 K, katere je porabil za nagrado hladnim volilcem v njegovem okraju. Iz tega pisma je raz-vidno, da mu je volilni odbor dovolil da sme izdati potrebno vsoto danar-ja za »hladne« volilce. Natančnejše sta se bila sporazumela z dr. Cezarjem Piccolijem, odvetnikom in ka-porjonom italijansko-liberalne stranke. — Angel Pirich prosi torej odbor, naj bi mu povrnil onih 1200 K, katere je izdal iz svojega žepa za »hladne« volilce (slovenske seveda) v II. okraju, II. razredu. Pirichovo pdsmo, ki je datirano z 6. [julijem 1913. pričenja v originalu tako-le: »II sottoseritto si permette di pre-gare codest’ S, le Carica 1’ ifnporto di corone 1200 — mileduecento — per la lotta eletorale del II. Distretto. II. corpo territorio e precisamente Rozzol-Guardiela ecc.« — Ni znano ali Je Pirich že inkasiral teh 1200 K Vse mogoče pa je, da mu je volilni odbor pokazal nos, zak&j teh 1200 K je bilo izdanih brez uspeha. V okolici so namreč zmagali, kakor je vsem znano, samo slovenski kandidati. — V enem samem okraju in sicer v enem samem razredu so porabili Italijani v zadnji deželnozborski volitvi 1200 K. Koliko pa znuša izdana vsota v vseli okrajih, vseh razredih?! Prijatelji, to so tisoči! — Iz vsega tega bodo spoznali izventržaški Slovenci. kako težki so boji, ki jih vodijo Slovenci v Trstu. Naš nasprotnik uporablja vsa nepoštena sredstva, da bi nas uničil, mi pa srno veseli. ker imamo zavest, da kar smo priborili in izvojevali, je bilo izvnie-vano š poštenim delom in bojem, veseli smo, ker smo prepričani, da so italijanske zmage dosežene z goljufijami in podkupovanjem, in stojijo vsled tega na goljufivih šibkih nogah. ki se lahko vsak čas zvrnejo in polomijo. Kar pa imamo mi, je pošteno. zavedno in trdno, na kar lahko zidamo in upamo v boljšo bodočnost.
Najnoveiša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA KONFERENCA.
Bukarešt, 2. avgusta. Od včerajšnjega dne so važnejše večerne konference med srbskimi in bolgarskimi delegati. Predmet so bile srbske zahteve, ki se zdijo Bolgarom prevelike
Srbski delegati so izjavili, da ne pristanejo na nobene daljše koncesije.
Velesile prigovarjajo, da naj se mir sklene in da naj se morebitne sporne točke prepuste razsodbi velesil.
KAVALA DFLA TEŽKOČE.
Bukarešt, 2. avgusta. Kava4o hočejo Imeti Grki In tudi Bolgari, ki potrebujejo za svoj eksport in Svojo mornarico primernejšega pristanišča. Velesile se trudijo, pripraviti kompromis. V bistvu so vse zato, da dobi Kavalo Bolgarska. Francija predlaga, da se Bolgarska zaveže, da ne bo Kavate utrdila.
RUSIJA IN TURČIJA.
________________________________________ .	Dunaj,	2-	avgusta.	Proti	Turčiji
že, da je bilo ob volitvah več Hudi napravl Rusija Isto, kar sta storile aretiranih, ker so hoteli voliti s tujo j itama in Avstrija proti Srbom ozir
legitimacijo. Več kamorašev je bilo kaznovanih tudi zato, ker se jih^ je zasačilo, ko so podkupovali mlačne in nevedne volilce. ro pa se m dogajalo samo v volilnih okrajih y mestu ampak tudi v urcolici, posebno pa'v tistih okrajih in razredih, kjer so upali, da se jim bo posrečilo zmagati s pomočjo lumparij, goljufij In podkupovanja. — Slovenci so dobro vedeli, da izdaja italijansko - liberalna stranka tisoče za o odkupovanje.
Črnogorcem. Začela se bo Smatrati za upravičeno Izvajati eksekucijo evropske sodbe, ki je obsežena > londonskem miru.
BREZUSPEŠNJ ZADNJI BOLGARSKI POSKUSI.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Premirje ie presekalo borbe na celem bojišču od Vidina do Carevega sela.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
IMt
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
itd.
Telefon St. 296.
Ljubljana.
Pisarna, delavnica in skladišče na TrSaiikl cesti. ..........................        Telefon	St.	296.
A
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
Borbe so se vršile do včeraj opoldne in so bile končane z objavo premirja. Bolgari so storili poslednje obupne napore, da bi zopet pridobili katero od močnejših izgubljenih pozicij.
Vidin s0 Srbi bombardirali do včeraj opoldan, ko je poveljnik timo-ške armade poslal v oblegani Vidin parlamentarje, da objavijo začetek premirja.
Bolgari so brezuspešno poizkušali napasti na srbske obmejne položaje proti Pirotu pri Deščanskem Kiadencu in na Vlasino, ali niti tukaj, niti pri Krivi Palanki niso mogli pomakniti svojih predstražnih črt, radi premočnega srbskega artilerijskega ognja.
Tako so bili včeraj pred samim začetkom premirja brez uspeha končani poslednji obupni napori bolgarske armade.
SRBIJA — IZVAŽA PRAŠIČE!
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo -Dnevu«) Minister poljedelstva ie dovolil izvo/ 2330 komadov prašičev in s tein dovoljenjem je izčrpan kontingent od 50.000 komadov za tekoče leto. I* tega se najbolje vidi gospodarska moč Srbije, katere Izvoz ie celo y_ vojnem času tako velik.
BOLGARSKE PUŠKE IN TOPOVI V KRAGUJEVCU.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu.«) Vlak s 30 vagoni pušk. municiie in topov, ki so jih Srbi odvzeli Bolgarom, ie poslanih iz Skoplja v Kragujevac, kjer se ves ta vojni materija! v arse-nalu pregleda in eventualno popravi.
SAMO TRIJE SLUČAJI KOLERE V BELGRADU.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sanl-tetski oddelek belgrajske občine konstatira, da so se do sedaj pojavili v Belgradtt samo trije pozitivni slučaji kolere Bolniki In oni, ki so prišli z njimi v stik, s0 bili takoj izolirani.
FRANCOSKI OFICIRJI ŽELIJO VSTOPITI V SRBSKO ARMADO.
Belgrad, 2. avgusta. (lzyinio brzojavno poročilo »Dnevu«.) Nekoliko francoskih oficirjev je prosilo srbsko vojno ministrstvo, da bi jih sprejelo v srbsko «>rmado. Njihova prošnia je bila odklonjena, ker niso srbski državljani.
PREMAKNJENI SRBSKI OBMEJNI CARINSKI URADI.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Vrhovno poveljstvo je ustanovilo v Valandovi mestno poveljstvo In obmejni carinski urad. V kratkem bodo prenehali poslovati vsi carinski uradi na stari srbsko - turški meji, ker so povsod ob novi meji ustanovljeni novi carinski uradi.
OPTMISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Položaj v Bukareštu, ki se ie včeraj presojal pesimistično, se danes presoja optimistično, radi ustavitve sovražnosti in bukareški listi pravijo, da i« to pryi pameten korak, v katerem vidijo jamstvo, da bodo pogajanja Imela uspeh, četudi se Bolgarom ne more popolnoma zaupati.
zavrženi ir/ejA.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vladin organ »Samouprava« v članku »Zavržena ideja« odklanja bolgarski predlog avtonomije Macedonije, ki je ravnotak kot turški predlog po Izgubljeni vojni, ko so Turki s pomočjo te Ideje, k| so jo pred vojno odklanjali, hoteli obvarovati vsaj senco svojih pravic na Macedonljo.
Ravnotako Bolgari danes, po izgubljeni vojni, želijo s to idejo, ki so jo v decembru lanskega leta, ko so jo iznesli Turki, odklonili, rešiti vsaj senco svojih pretenzij na Macedonijo.
Kakor je ta Ideja bila prej zavržena. mora biti zavržena sedaj še boli, ker je radi istega vprašanja do-šlo do vojne.
JA NAPREDEK KMETIJSTVA V NO VOOSVOBO JENIH	SRBSKIH
KRAJIH.
Belgrad, 2. avgusta, (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Zveza kmetijskih zadrug« ]e poslala ysem učiteljem In duhovnikom v novoosvobojenih krajih zadružna pravila z navodili za ustanavlianie zadrug. ,	, , ,	.
»Zveza« je tudi poslala svoje organe, da cenijo škodo, ki so jo povzročili Bolgari kmetijskim zadrugam okolo Knjaževca. Rezultat te ankete bo »Zveza« dostavila mednarodni zvezi kmetijskih zadrug v Londonu.
NOVI SRBSKI RANJENCI.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) S Posebnim sanltetskiin vlakom je sinoči prispelo v Belgrad 124 ranjencev, s parnikom iz Smedereva jih le pa prišlo 600.
MADŽARI SE BOJIJO KOLERE.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ogrska poštna uprava je obvestila srbsko poštno upravo, da bo pretrgala s Srbijo promet s paketi radi kolere.
Konferenca v Bukareštu.
(Od našega posebnega poročevalca.) KONFERENCA SRBSKIH IN BOLGARSKIH DELEGATOV.
Bukarešt, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes popoldan je bila četrta plenarna seja mirovne delegacije, ki je bila najbrž samo iormaina. Do sedaj je prišlo do prve Izmenjave misli med Bolgari In Grki.
Informiran sem, da so pokazali Bolgari na konferenci s Srbi, ki se je vršila sinoči od 9. do 12. ure, dobro voljo. Najprej so Intimno razpravljali s srbskimi delegati o vseh vprašanjih in so pokazali veliko spravljivost. pri čemur so apelirali na bratsko čuvstvovanje Srbov.
Po tej konferenci so se bolgarski delegati v Palast-hotelu Izražali rezervirano nasproti žurnaiistom, ali so priznavali, da ie mogoče skorajšnje zakliučenje miru.
Srbskj delegati so potem še pol ure sami konferirali, ko so se pa razhajali, so bili dobro razpoloženi.
BOLGARI POPUŠČAJO.
Bukarešt, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Informiran sem, da se do torka doseže mirje podaljšano. Delegati izražajo mirje podaljšano. Delegati izražajo splošno mnenje, da se vojna ne bo nadaljevala Gotovo je že, da Srbi dobijo Kočane in Štip (več kot so zahtevali pred vojno. Op. urgdnj a Grki Dojran, Seres in Demirhisar. Bolgari se trudijo, da obdržijo Rado-vište in Strumico. Zavezniki odločno vztrajajo na zahtevi, da Bolgarska plača odškodnino za porušena mesta in vasi, a Srbi zahtevajo tudi protivrednost za eno tretjino bojnega plena v Drinopolju, k| bi ga oni morali dobiti, ali ga Bolgari niso izročili, sedaj Je pa padel v turške roke.
Bolgari so postali mehkejši radi nevarnega položaja v deželi in posebno v Sofiji in radi neuspeha poslednjih napadov na Srbsko fronto, a največ radi tega, ker Jih ne podpira več gotova velika sila, ki položaja noče kompHcirati.
MIROVNA POGODBA BREZ REVIZIJE!
Bukarešt. 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbski delegati so popolno««- zadovoljni z me^roSnitn položajem.
V /(imunskih krogih se izraža prepričanje, da mirovna pogodba ne bo podvržena reviziji velikih sil, lem
več postane takol, ko bo sklenjena, veljavna in definitivna. Vprašanje Traclje In Drlnopoija bo iz mirovne pogodbe popolnoma Izločeno.
TAKTIČNOST RUMUNIJE. VPRAŠANJE KAVALE NAJTEŽJE.
Bukarešt, 2. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ru-munska diplomacija pokazuje pri pogajanjih največjl takt.
Vprašanje Kavale, kot najtežje, se bo obravnavalo kot poslednje.
Odgovorni urednik Radivoj Rorenfe. Last in tisk' »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanlšl znesek 50 vi-nar le v. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ul nlC popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaklfuček malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori 8t. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. •_________________________
Izprašana šolska vrtnarica želi primernega mesta. Ponudbe pod »Vrtnarica« na »Prvo anončno pisarno«.	689-8
Vajenec za krojaško obrt se sprejme pri Ivanu Magdiču, Dunajska cesta 20.	700-3
Stanovanje išče gospod, kateri je malo doma. pri vdovi v sredini mesta. Ponudbe pod »Stanovanje«, poštnoležeče Ljubljana.	696-1
Soba s štedilnikom* se takoj odda na Tržaški cesti št. 4.	703—1
faff“
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna J- A	uijca	§tev	7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
P. n.
Podpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trebar
otvoril samostojno čevljarsko obrt.
Priporočam se sl. občinstvu za Izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne ccne, dober izdelek.
Andrej Zaplotnik,
Kolodvovska ulica 27, v iilgj gost. pri Kovaču.
Od dobrega najboljše 1
je še vedno izvirni
Singerjev
• •
šivalni stroi
Potrti globoke žalosti i>a«nanjamo vsem sorodniktm, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljub-ljena hči, sestra, gospodična
Frančiška Janežič
učiteljica na liceju
včeraj popoldne ob 6. uri, previdena s sv. zakramenti, mirno in vdano preminila.
Pogreb blage pokojnice se vrši v pondeljek, dne 4. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. Bodi pokojnici prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1913.
Žalujoči ostali.
i. pogrebni zavod Josip Turk.
Kupim hišo
z dvema ali trema sobama '.er nekoliko vrta, ne več kakor 15 mini/ oddaljeno od glavnega trga, proti letnemu cAp.ačilu do 800 K. Ponudbe prosim do 6. avgusta 1.1. A. K. postno ležeče Ljubljana.
Stanovanj«
išče mirna stranka z veliko, ali dvema malima sobama in kuhinjo za november termin. Ponudbe do 6. avgusta pod .Stanovanje" na »Prvo anončno pis.“
Martin Kralj
Čevljar in izdeiovatelj gornjih delov
v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točnp in solidno.
PF* Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzi ja Povha, Trst
ulica del RivO štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bofjata	izbera.
K.*or	Imeti res za-
nesWvo	trpežno
t « . fino Izdelane verižice, prstane _
1. t. d. naj ne	*\
Mezre	X
fvrdke	/ j!S&
*
&
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
(septet)
za ples in koncert
priporočam. — Cene zmerne. Ponudbe na
SADAR, Škofja Loka.
za modno trgovino
se sprejme. Ponudbe na uprav-ništvo lista pod „Septemberw.
Brezhibno d.elxxjoče
3 in pol HP se jako ceno proda.
:E?_ Šisistfar,
Ljubljana, Rimska cesta štev. 11.
Svarilo!
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izdelovalnice
pod naslovom:
Hastiinska destilacija
»FLORIAN«
v Ljubljani.
»Zdravnik
žgIoiIgs
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno npliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
s
Pobi ot. samo v njjgn, prodajalnah in s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119;-— Kočevje, Glavni trg St. 79, ali pa po naših pofnrkih.
e
v
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	,	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	.	„	„	40—50	„	„	14	,
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	.
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
M
Kolodvorska - Restavracija
(Jos. Schrey.)
Danes v nedeljo velik
vojaški koncert p
„pri vsakem vremenu".
Začetek ob 8. zvečer.	Vstopnina	60	v.
Z odličnim spoštovanjem Josip Schrey,
restavrater.
Danes pojdemo vsi na Glince-Vič kjer je velik
KONCERT
na prostornem vrtu
pri „Travnu“.
Začetek ob 4. uri popoldan.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu.
Vljudno se priporoča
T. Traun.
pozorT
Pri nakupu obuval ne iskajte trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto, ravno tako poceni, a vsekakor boljše, za kar jamči moj
strokovni poklic.
Popravila čevljev,
če tudi niso bila pri meni kupljena izvršujem vestno in poceni.
Martin Kralj,
čevljarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
ima pisarno od 1. avgusta t. 1. naprej v prostorih spedicijskega podjetja gospoda Frana Uherja v Šelenburgovi ulici štev. 4, v pritličju.
F
otopfske aparate
in vse potrebščine ima v zalogi droge rija in fotomanufaktura
„ADRIJA“
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
SSalitevajte cenike I
Ne zamudite prilike! Pazite na naslov!
E 1000 s
in še več na leto
zasluzi lahko vsak restavrater, kateri si nabavi Iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem)
najnovejši in moderni, samigrajoči
PIANINO
z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami —— igra. -------------------------
Po dogovoru postavim sam, vsakemu imejl-fellu restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovlr (planino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanim denarjem sli pa plačam od tega denarja odstotke;
Gramofon atelje
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseh vrst avtomatovni gramofonov.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt.
• • • •
• • f •
Pisalni slroii Adler.-Yoznakolesa.
Ceniki zastonj in Iranko.
v Ljubljani, Židovska ulica
w Prodaja
"3 I radi pozne sezije po zelo znižani ceni 3	slamnike za dame in deklice. .*.
cd
(/)
>
O
"O
•vm
>N
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
v Ljubljani, Židovska ulica
N<
mi
£L
O
<
(ji
&
n
p
If®s-Ea J"s-Ka II s-Ka Ls-Ia	HBBBII Prvovrstna j in i najboljša J kolesa | 1 sedanjosti. 1 Jf mmmmml gg	n ssi II dler Pl mer J |tUer
| Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana J Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, [	Izposojevanje koles. 	—-		
Zaloga pohištva in tapetniškega : blaga. :
I Fr. Kapus |
Ljubljana, Marija Terezije cesta 11 (Kolizej).
IESKEI
KI3
b Zaloga spalnih
H	—
ter jedilnih sob
n
n
um
m
m
m
m
m
m
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
IH
g Zaloga otomanov
---------------------m
divanov, žimnic ■
različne kakovosti; l ; ■ zajamčeno trpežni izdelki. j -:
S
BPEBKBB
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Velika izbira
| otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i t d.
Del. glavnica:
Rez. iond nad
8,000.000 K. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. K 1,000.000.
Stri(arj.( VH ulion štov. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spl.ietvi, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mar 4:
os
4 0
Delniška družba pivovarne,UNION4
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
martfn«, dvoji« nwreiw
Telefon štev. 53.
Telefon štev. 53.
priporoča - -svoje izborno
zvozno pivo
v sodčkih in - steklenicah.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Podružnica
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun itd. 31. decembra 1912 . - približno 878 milijonov kron.	 ■
c. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega meda za trgovino in obrt
===^= Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju	—-
sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam.
■.- Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje.
Zavod eskomptuje menice in devize in dovoljuje bančne kredite vseh vrst, kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje vestna
navodila za nalaganje kapitala, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd.
Povodom potovalne sezije pripročamo proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lasnim zaklepom stranke, ter sprejemamo vrednostne predmete (precijoze) v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo zaprte zavitke in posamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo depotov, v zvezi z natančno revizijo žrebalnih efektov, kakor tudi vnovčenjem zapadlih kuponov. — Izdajamo svojim komitentom potovalna kreditna pisma, s pomočjo katerih je mogoče na vsakem poljubnem mestu dvigniti zneske, ne da se nosi s seboj gotovina.
Podružnica c. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
i
m
h
i|
I
i
a