$flfc- Natisov 14.000.   Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
inStvo iti  upraviteljevo v   Ptuju v gledališkem poslopju.
Bucrr   izhaja   vsaki   drugi    petek. i datirali z dne naslednje nedelje.
Dopisi dobrodošli.
Utopisi sp ne vračajo in se morajo »daljo (io poudeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati
Posamezna Številka veija v Ptuju za
celo leto K 1 — s poštnino K   1.20.
Za inserate uredništvo in upravnislvo
ni odgovorno.
Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, l/< sirarn K 16.— . V« strani K 8.—, '/„ strani K 4.~. VM strani K 2.—, «/w strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana.
R*7, 19.
V Ptuju v nedeljo dne 21. septembra 1902.
III letnik,
voii:\
Kmečki poslanci.
Glejte jih, kako so pridni pri delu nasi kmečki slauci! Pred kratkim je bilo kmečko zborovanje v (ILsru, 14. t. m. je imel Žičkar svoje zborovanje padramu. danes govorita zopet enkrat Robič in dohtar Rozina pri Sv. Križu. Ju zakaj to vse? ^gi kmetje, saj vam je znano, da se zopet bližajo e v deželni zbor. Uadi tega pa se vrši dan za dnevom Rorovanje kmečkih poslancev. Slovenskemu kmetu ■mora lagati v obraz, lagati pa se mora tudi v ■opisih. Čudno, da ni nikjer mauje poslušalcev, k wad tisat fa no\sQ,t tKui tisafcl Slovox^Q-ldeu-^Ino mariborsko glasilo z dne 13. t. m. piše: „Pri kera zborovanju, katero so poklicali naši deželno-rski poslanci, se jim je izreklo navdušeno popolno Bpanje !B
Grozna laž, kakor si jo pač samo klerikalec izsiliti zamore. Gospodje, kje je navdušenje našega peta? Kedaj je izrekel kmet svoje zaupanje? Kak dohtar ali pa župnik si naenkrat zmisli, i bilo dobro, ako bi se v ta ali oni kraj pozvalo rovanje. Teden dni poprej, že ali pa še bolj dolgo £ prigovarja ljudstvo, da se ga mora vdeležiti sikateri postane radoveden, kaj da bode in gre les enkrat poslušat. Toda zares e n k r a t, ker pragokrat. še niti oslek noče iti   na   led.   Zakaj   pa
Ib
prirejajo ti „kmečki" poslanci tolikokrat taka zborovanja? Na to se lahko odgovori! Ako namreč slovenski kmečki zastopniki hočejo kaj v državnem ali v deželnem zboru doseči, bodejo to gotovo prej dosegli, ako se v dotičnem zboru ve, da se potezujojo za zadeve ljudstva, da toraj to zahteva ljudstvo. Zato pa skličejo svoje volilce kam v najmanjšo vas, ker si mislijo, da jih tam gotovo nobeden tak ne bode slišal, kateri bi njih govorjenje svetu naznanil. V taki vasici potem nekaj kmetom kvasijo, mladi kaplani skrbijo za to, da se tu in tam zakriči kak „ navdušen" „živijo". Kmetu se obljubujejo zvezde z ne\)es — a potem pa gre tak poslanec v državni ali deželni zbor, ako sploh gre, in ako ne ostane doma, in tam v zbornici predlaga — čisto kaj druzega, kakor je kmetom obljubil, državi pa se izgovarja, da ljudstvo to želi, da je zborovanje v tej in v tej vasi, katero je bilo od tisoč in zopet tisoč kmetov obiskano, to od njega zahtevalo. Za * to so toraj ta zborovanja, za to neumrljive laži kakor zadnjič, ko se je pisalo, da je bilo blizu 2000 kmetov v Središču navzočih, a bilo jih niti ni trideset kmetov, vseh drugih, hlapcev, dekel in mladine pa morda samo tri sto. Na zborovanju se kmetom laže, v časopisih se laže državi in pa svetu, v zbornici pa se od kmečkih poslancev deluje samo za dohtarske, samo za farške koristi.   Zakaj pa  nam ni nihče od-
Spomini na vojaško službo.
(Dalje.)
Grahove konzerve.
Predno sera odrinil z doma, šel sem k botri po
5yo. Dobri ženici stopile so solze v oči. Pravila mi
j,da dobro ve,  kako hudo se vojakom godi, ker sta ji
'njena sina natanko popisala. Posebno je obžalovala
}j želodec,   češ,   vojaki   dobijo   včasih   tako slabo j
ti, da bi ga še svinja ne marala.   Zato je morala
sjima   ubogima   sinčkoma   pridno   denar    pošiljati.
meni je iz tega vzroka dala namesto dveh kar
it kron, da bi mi siromačku ne bilo treba stradati.
Od botre podal sem se k teti. Ta pa ni žalovala,
ipak je   rekla,   da   se   mi bode pri vojakih dobro
ilo, le začetek bo malo težek. Tudi vojaško hrano
hvalila.
Iz tetinih besed sem spoznal, da pri njej bira ne bode ravno velika. Spomnil sem se na botro ter začel tarnati: „ Vojaščine se sicer ne bojim, ana moj želodec čakajo hudi časi, ker ne bode mogel prebaviti vseh jedi."
In res se je ljuba tetka omehčala in šla v omaro iskat tovariša goldinarju, ki je bil za mene že pripravljen.
Odkritosrčno moram priznati, da nisem bil zaradi vojaške hrane čisto botrinih misli, toda za predobro sem je vendar imel. Ze peti dan smo dobili prikuho, ki je bila čudno rumene barve in zelo neprijetnega duha. Ko pa smo začudeno vihali nosove, prikaže se med vratrni „feldvebel" in pravi, da morajo „rekruti" vse grahove konzerve pojesti, ker so zdrave in tečne in da bo na hodnikih stal star vojak na straži,   da nobeden ne zanese   te imenitne hrane na
govoril na to, ko smo zadnjič to velikansko goljufijo na slovenskih kmetih razkrili? Dobro, sodite kmetje sami! Kaj Vam priporočajo Vaši kmečki poslanci? Vsaki Vam priporoča, da morato voliti v zbornico dohtarja ali pa duhovnika, ne eden pa Vam ni rekel, da bi si volili moža iz svoje sredine. Mi p a V a m zopet in zopet rečemo, kmetje volite si kmeta za Vašega zastopnika, bodi si za državni, bodi si za deželni zbor. Kdo Vam toraj hoče dobro, kdo je Vaš pravi, resnični prijatelj ? So li tisti Vaši prijatelji kateri hočejo svojega stanovskega brata imeti v zboru, dobro vedoČ, da si vrane med seboj ne izkljujejo oči, ali so li tisti vaši prijatelji, ki Vam vedno in vedno svetujejo, da si morate zvoliti moža iz Vaše sredine za Vašega poslanca? Kdor malo pomisli, tetnu je gotovo to dovolj! Toraj še enkrat dragi kmetje, mi Vam rečemo volite za kmečkega poslanca kmeta! Dohtarji, hofrati in farji pa Vam rečejo, da morate voliti doh-tarje, hofrate, fare! Kateri bode imel prav, koga bodete ubogali ? Kateri od obeh strank želi Vaš blagor? Dohtari, hofrati in farški podrepniki gotovo DJgdar. IJ J
Naša gospodarska organizacija in „Štajere."
Pod tem naslovom piše »Slovenski Gospodar" v štev. z dne 11. septembra med drugim to le: „Ka-kor hitro odpre »Štajerc" svoja umazana usta, se bode gotovo priduševal in rotil, da je kmečki list in se bo pričel sam hvaliti, kaj da vse za kmečki stan stori." — No, dobro »Gospodar" pa nam povej ti kaj si pa vendar ti za kmečki stan storil? Kaj so storili vsi tvoji dohtarji ? Veš kaj, poglejma si jih zapo-redi. Kako le vendar to, da je malone vsak od tvojih toli hvaljenih rodoljubov postal v kratkem času iz siromaškega odvetniškega pomagalca mogočen bogataš? Povej nam, od kod imajo tvoji »rodoljubi" toliko denarja?   So   li res, povej nam vendar   vsi ti denarji,
stranišče. Silili smo se,   kar se je dalo.   pa le malo novincev jo je moglo spraviti pod streho.
Kaj je ostalim začeti ? V sobi ne sme ostati, a ven tudi ne more nihče ž njo. Tedaj šine meni v glavo dobra misel. Urno rečem tovarišem: » Pod našim oknom raste star kostanj! Nanj zmečimo z žlicami smrdljive konzerve. Ker je listje že precej rumeno, ne bode nihče našega dela opazil!"
Nekaj trenutkov pozneje so se na kostanju že muhe pasle, nas pa so gospod »feldvebel" pohvalili, ker smo jih lepo ubogali. Za solncem pride dež, a za veseljem žalost. Tudi naše veselje ni trajalo dolgo. Dve uri pozneje korakali smo iz »kasarne" na vež-bališČe (eksercirplac). Ravno pri napacanem kostanju sreča nas stotnik (hauptmann) Bučar. »Feldvebel" komandira v pozdrav: »Habt acht! Rechts schaut!" Stotnik pa odzdravi:    »Katera   svinja   pa   snaži   pri
2 —
katere imajo tvoji rodoljubi v posojilnicah J d oh ta rak i krvavi žulji? Kdor zagovarja »rod« kateri so se od slovenskega kmečkega ljudstvi gateli, ta ni in ne bode nigdar pravi kmečki pri) In glej dragi kmet. ,,Štajerc" pa je te gospoda dar postavil v pravo luč, pokazal je njihovo dek) slovenskemu kmetu, in ako druzega ničesar ne| storil, to bi bila Že večja zasluga, kakor so vd rikalni slavospevi v »Gospodarju in v Domu", s spevi tlačiteljev slovenskega roda.
Dragi kmet, — slovenski dohtarji so pijj slovenskega ljudstva, brezusmiljene pijavke, J mu izsesajo tudi zadnjo kapljico krvi.
Gospodar piše nadalje: »Stajerc" mora ni in nemškutarske možakarje hvaliti, ker so gj ustvarili, in mora slovenske voditelje črniti, i Nemci in nemškutarji hudo boje, da bi se sla Emet, ki jih redi in zdržuje ravnal po slovens! doljnbih."—Dobro, kje pa imajo ti Nemci škutarski možakarji od kmetov izguljeni dej posojilnicah in hranilnicah? Ako »otajerc" sloi voditelje črni, potem gotovo bolj pošteno ran svojih »nemČurskih" nazorih s slovenskim kroj kakor ravna »Gospodar" in vsi drugi klerikalni piši po »slovenskih" nazorih s slovenskim kd Kaj ni čudo — da izhaja tam nekje v Ljffljljd liki slovenski list. popolnoma slovenski, kaj tudi te slovenske voditelje črni. In zakaj ji| ker so si zares to črnjenje zaslužili. Dragi »Štajerc" je pošten, on pove napake teli goJ on kaže te pijavke slovenskega kmeta Ijd »Gospodar" pa prikriva njih slabosti, on jin ker ve, da mu bodejo na drugi strani to hvai tero poplačali!
Sto in sto let so živeli nemški trgovci ni venskim ljudstvom, sto in sto let je občeval z nemškim trgovcem, oče je imel trgovino, sisl prevzel, in glej, večina trgovcev ostala je brej nega premoženja, tako zvani slovenski rodoljj odpre svojo dohtarsko pisarno   in v desetih 1
belem dnevu stranišče? To delo se mora n opraviti."  Tu zapazi na tleh nekaj kupčekov kol
Kaj se je potem zgodilo, lahko uganete, j to povem, da je Bučar ukazal nas drugi dal z vežbališča naravnost v luknjo, kjer je vsaj skledico konzerv za kosilo, za pijačo pa tolaži moramo vse lepo pojesti,   če hočemo   priti isj
Dobro smo znali, da stotnik ne razumi Zato smo skušali izpolniti povelje. Počasi soj sili nevšeČno jed v usta, kakor da bi morali i pečene gade. Nekateri so z neizrečenim trud« spraznili skledice, le meni in še dvema torij ni bilo mogoče tega storiti.
Kregar pride gledat, če smo gotovi. Tiste! pojedli, je izpustil, nas tri je zopet zaklei obljubil za prihodni dan enako kosilo.
Se enkrat emo se spravili na delo. toil najboljši volji ni   šlo.   Zato   smo   ugibali k m
ima sto tisoč goldinarjev gotovega premoženja, samo kmečkih žuljev, samo kmečkega gladu!
Gospodar na dalje piše: „A drugod so se kmeti še pravočasno vzdramili, organizirali so se, povsod imajo zadruge, ki so njihova rešitev. Tudi pri nas je treba take organizacije, in slovenski rodoljubi se mnogo trudijo, da se taka gospodarska organizacija pri nas kakor hitro mogoče in kolikor možno — najbolje — spopolni." To je zopet grozna laž, slovenski rodoljubi se namreč čisto nič ne trudijo za kmečko organizacijo, (združenje kmetov), njim ni za zadruge, njim vsem skupaj je samo za — klerikalne konzume pod vodstvom mladih, neiskušenih kaplanov. Dragi kmetje, ali ne vidite kam pridejo vsi konzumi? Ali Vam ne delajo ravno ti največje škode? Kdo pa pri-Jporoča najbolj konzume? Klerikalci! Kdo je njihov pajvečji sovražnik?— „Štajerc!" Zato pa ga toliko suvmžijo toliko preganjajo. Seveda, ker Vam „Štajerc" priporoča, da se morate učiti tako važnega nein&-|kega jezika, zato se imenuje glasilo „nemškutarskih kramarjev !fc In glejte, vsi ti nemškutarski kramarji imajo za Vas več srca, kakor vsi Brodoljubi", ker Vas svarijo pred zasleplenim sovražtvom, pred bodočo pretečo Vam materijelno škodo! Vso navdušeno slovenstvo dragi kmet, je za nič, ako moraš vedno in hedno nositi tvoje groše za lepe slovenske dohtarske [soknje, za drago žido njihovih žen ! Ako zares trgovcu kak krajcar pomagaš, pa ti ta vendar da zato svoje bla<jo, sicer pa ti ravno Nemec navadno odkupi Tvoje Ipridelke ! Ali kali morda gospod dohtar, gospod župnik? Toda sodi dragi kmet sam, „Štajerc" se ne boji, da bi ga moral obsoditi, ako le količkaj 'premišleno, ■ošteno  sodiš!
Našim kmetom.
Dalje.
V nekem mestu na Angležkem so bile tri tovarne ali fabrike, v katerih so opravljali možki težko delo.
na kakšen način bi se dalo rešiti. Po dolgem premišljevanju se spomnim, da imam preveliko obutje. Hitro se sezujem in konzerve spravim v čevlje. Lav-iarjev Matija je mene posnemal, Štrukeljnov Jože pa, ki je imel za nesrečo ozke „coklje", je slekel obe nogavici, v nje zde val jed, a vse to počasi stla&l t? žep.
Kakor nevesta pred altar, tako rahlo sem stopal pred narednikom Kregarjem,   kateri nas   je izpnstil.
Od mene se je še poslovil z besedami: n Vidiš, ti masten rekrut, da je vendarle šlo, čeravno trdo!" — No, za mene konzerve nikakor niso bile pretrde, |impak še veliko premehke.
Gluhi tovariš.
Z menoj je prišel „cesarja slnžit" tudi neki mestni krojač, po imenu Martin Cepin. Njemu se je
Kovali so železne droge ali sinje. Posestnik teli treh tovarn se je hotel prepričati ali je človeku, kateri mora težko delati bolj ugodno žganje, vino in pivo, ali voda. Naročil je toraj vsaki teh treh fabrik, da morajo delati, kako se jim najbolj da, da bode videl, koliko jim je mogoče v enem dnevu opraviti. „Delavci tiste fabrike" je rekel, „katera bode imela največ izvršenega dela pokazati, bodejo dobili lepo darilce." — V prvi fabriki je dal delavcem nastaviti celi sod vina in več sodčekov piva, ter je rekel naj pije vsak, koliko hoče, toda pijan ne sme biti nobeden. V drugo fabriko je dal prinesti več sodčekov različnega žganja in je tudi rekel, da sme vsaki piti, koliko se mu poljubi. V tretji fabriki pa ni dal nobene močne pijače, temveč je rekel naj pijejo samo vodo. In tako se je tudi zgodilo. A veste kmetje, katera iabrika je največ opravila? Največ so opravili delavci, kateri so pili vodo! Menje so opravili delavci, kateri so pili vino in pivo, a najmanj pa delavci iste fabrike v kateri se je pilo žganje. Kako to? Vse „močne" pijače imajo v sebi tako zvani alkohol, žganje, ga ima največ. Alkohol je strup za človeško bitje. Samo skusi, ako ne verjameš, da je strup, napij se vina ali piva, potem bodeš videl, kako slabo ti bode drugi dan. Glava te boli, želodec tvoj je slab. na celem životu trepečeš. In kaj je povzročilo to bolezen, katera se nazivljeod šaljivcev „maček"? Te je povzročil sam alkohol.
Pri nas je navada, da začnejo kosci jakc zgodaj kositi. Ob štirih, ob treh ali še bolj zaranc začnejo delatt, seveda na tešče. Toplega zaju-terka jim ni nihče skuhal, zato morajo biti zadovoljni samo s kruhom. Mislijo si pa, da je treba, da se kruh nekoliko pomoči in zato je pač v obče razširjena razvada, da se pije posebno od koscev že za-rano v jutro žganje. Kdor pa na tešče pije, temu nf diši jed. Sicer je res, da človek kratek čas po pijač ničesar ne čuti, da se tako rekoč z delom igra, kei celi život nekako plamti, ker se pretace v žilah kr bolj hitro. Toda kako dolgo trpi to ? Četrt ure poz nej pa si dvakrat slabši, kakor si poprej bil.    Zopel
že z lica bralo, da zna malo več, kakor hruške pečti Vsaka črta na njegovem obrazu je namreč kazala zvitega lisjaka.
Bil je drugače miren človek ter je vsakomui rad ustregel, če je le mogel. Pa imel je to napako daje zelo slabo slišal, to se pravi: daje bil gluh, pravi je to samo on, a vsi vojaški zdravniki, ki so ga preiskovali, so zopet hoteli vedeti, da ima popolnoma dobra ušesa. Zato so ga vsi oficirji in podčastnik (unteroficirji) vzeli na piko in ga skušali na vs« mogoče načine vloviti, toda ni šlo; on se je delal tak< spretno gluhega, da smo bili že vsi o slabosti njegovil ušes povsen prepričani.
Nekoč je nesel po stopnicah vedrico (škaf) vode Ravno na ovinku trčita z narednikom skupaj ir sitni Kregar je dobil vodo s posodo vred v svoje bučo in za to še mu ni smel nič storiti, zakaj Cepil se je izgovarjal, da ga ni slišal priti.
ti je treba „podkuriti", zopet piti. in tako gre naprej. Delavec, kateri dela s pomočjo kake pijače, mora biti v enomer od nje nekako omamljen, drugače mn ni mogoče delati.
Dragi kmetje, verjamite mi, da je žganje vaš največji sovražnik. Ne pijte ga, nikoli ne, tudi ne za „vračtvoa ali »zdravilo", ker vam gotovo vsakokrat škoduje. Po mestih so se začele v najnovejših časih ustanavljati društva, katere imajo namen braniti svoje ude proti Škodljivemu uplivn pijač. Udi teh društev ne smejo nobedne pijače piti, katera bi imela vsebi le količkaj alkohola. Da, ta misel je sicer dobra, toda ne vem ako se ga tak ud ta in tam na tihoma včasih ne — navleče. Bedarija je ako ljudje mislijo vsako pijačo odstraniti, neumno je tudi, ako se proti vsaki pijači deluje, toda mera mora biti povsod! Dragi mi, delaj celi teden, ne da bi pil kako močno pijačo, a v nedeljo pa jo potem slobodno za-eučeš malo v krčmo, da se tam s tvojimi prijatelji malo razveseliš in razvedriš. Toda pijte vino kmetje, pijte jabolčnik in ako teh nimate in vam ne privoščijo razmere, da bi si jih kupili, pijte vodo, nikdar pa ne žganja! Ubogajte me. in prihranili si bodete mnogo denarja, marsikatera solza se bode zabranila, marsikateri nesrečnež bode srečen, duše vaše pa in vaša   trupla   bodejo   imele   najboljši   dar   nebes   —
zdravje!
~------------——__^_
Razne stvari.
Gornja Radgona. Dne 12. julija 1902 je občinski odbor na Ščavnici gospoda Eranca Vračko, okrajnega načelnika itd. enoglasno (bili so vsi odborniki navzoči) svojim častnim občanom imenoval. Dne 24. avgusta izročil se mu je v pisarni okrajnega zastopa častni diplom. Gospod Wratschko ima za okraj tolike zasluge, da ni mogoče vseh popisati. Ako le pomislimo da je on bil, ki je rešil okraj velikega plačila. Kam bi prišel okraj, ako bi mogel plačati blizo 50000 K? Kdo bi vse to trpel ? Kmetu bi se plačilo na hrbet naložilo —  kmet plačaj,   saj si zato vstvarjen ! Gos-
Nekega dne je iskala stotnikova gospa svojega moža v „kasarniK. Krojač, ki je nesel iz kuhinje za pet tovarišev jedi, zlil ji je na ovinku vso jnho na lepo svilneno (zidano) obleko. Stotnik je bil sicer potem grozno hud, a Cepini se na zadnje zopet nič ni zgodilo.
Malo dni pozneje je lezel Bučar počasi po stopnicah navzgor. Kar prileti navzdol Cepin in na ovinku tako hudo trči v ,.hauptmanau, da je kar v zid od-letel.
Zdaj se nam je zelo čudno zdelo, da je na ovinkih vsakokrat tako dobro zadel. Zato so odslej na njega še bolj pazili.
Neke lepe adventne nedelje popolndne smo vsi zapustili sobo ter se podali pod milo nebo. Doma sta ostala samo Cepin in pa vodnik (tirar) Galuf. Zadnji je ležal v svojem kotu ter nadomestoval spanje, katero je prejšno noč zamudil.
pod Wratschko pa je tudi   okraj prepregel   z oJ nimi cestami prek in prek,   brez da bi le za                  i,
okrajne priklade  povzdignil.   Šole  v okraju dotikaj }rd leto za letom   podpore   in   vendar   še   ostaja zk    viex nekaj denarja.   On,   da lahko rečemo,    edino 01|iVf.,    („. napravil Raiffeisenjevo posojilnico, ki je pač vt^Kg;,-,:,0 celemu okraju. (Je gospod   Wratschko  pri  vsem še sovražnike ima, je naravnost rečeno, budalastl    ■ ^ popolnoma brezpametno. Ce pa bi mi vprašali! je njegov sovražnik, kaj bi dobili za odgovor?« sebičneži, ki bi radi ubogega kmeta pod stari jI spravili in do zadnje srajce slekli. Kar pa je pošli prebivalcev v okraju visoko čislajo gospoda Y\             ,^a
Če pa Vas gospod Wratschko Vaši sovražniki, hm je sicer že prav malo, primejo, ne bojte se! Vi M na Vaši strani neustrašene in poštene  kmete. M pripravljeni   za Vas  do   zadnjega   diha   se   boj^H Živili gospod Wratschko še mnogo let v prid okraju in nam ubogim kmetom!              Več kmflL-
Iz Dobja. Duhovniki vedno govorijo,   koliki   ; j- (1 \ kmetu dobrega storijo in da so   njegovi  naivečl brotniki   Ali pregovor pravi.   B Lastna   hvala sni Res je, da opravljajo za ljudi cerkvena opravifl zato so plačani od   dežele,   zato   imajo   štoiniil       i • i druge dohodke in njihova dolžnost jr.   tista  opil opravljati, kakor mora vsak uradnik zvesto izvrl svojo službo. Za to pa  še niso   dobrotniki   lia(l| »Kmj|j( Morebiti pa storijo duhovniki kaj druzega ii»            mnil
kmeta? Poglejmo!  Ker pa so skoraj  vsi  fiodobni^HL/ I)r^ drugemu kakor krajcar krajcarju, zato hočem za vi vzeti župnika iz Dobja, gosp. Jerneja Vurkelca, kije« kot kaplan iz Gornjegagrada.    On   bi  rad,  da I imeli vsi   za.  najbolj   pametnega,   najbolj omika^^H učenega,   pobožnega,   dobrotljivega,   usmiljenegfl Pa ker tega v djanju ne more pokazati, zato m Dobjani ne verjujejo.   Hvala Bogu ! Žetev jo lei      Rve*. i nas bila lepa, ker nam je toča precej prizanesla in M bo hruha, kterega je že marsikteri od zime setl grešal.   Župnik pa  skrbno pregleduje   vreče,   afl niso miši luknje v nje napravile,   da bi   poteml   krumi ali berje ne držali.   Ali pa veste Dobjani,   da sil
0   mraku   odpre   nekdo   vrata   in   na poli vpraša: ,.Ali je tukaj žnidar Martin Cepin?"
Poklicani  skoči brž od okna,   skozi katere^Hk..| ;* gledal ter zakliče: ,.Kaj, Tončka, ti si prišla? ■ si dobra, da me obiščeš !"
Cepin še ni bil pri svoji Tončki, ko vstane^B.; vodnik,   ki je celi prizor videl in slišal   in reče I   p.jjl0l strašenemu   zaljubljencu:    ,,Oho,   dobil   sem ptfl           t
Ti Cepin,   če   svojo   dekle tako   tanko slišiš, m zanaprej tudi druge ljudi lahko razumel.4,
Krojač zdaj ni več tajil, da se je gluhega J ker je hotel uiti vojaški službi. Za svojo goljufijo! bil obsojen na dva meseca težke ječe. Ko je odhajal, poslovil se je od nas z zlatim naufl „Fanfc/, če hočete srečni hitit varajte se žensk/l
Čudno, videli smo njegovo nesrečo,   pa ubogi ga vendarle nismo!
(Dalje prihodnjič.)
sadja;
S to biro W let odknpnino plačevali in jo izplačali |rcd kakim:* dvema leti.   Od tega nabranega kapitala leče župnik obresti, ki niso   majhne.    Torej ima Maj bero in   plačilo. Sicer se pravi, da je to za neke jožjepotne maše itd., a tiste so prišle vsako leto bolj ■navado in so le prazen izgovor.   Ce že hoče kteri kaj dati. pa naj v farovž nese   in ni   treba  beračiti m hiše do hiše, ker vsaki se boji zamere,  če se mu :<•& pod nos drži.   Kdo je tedaj večji dobrotnik, ki sitemu daje. ali tisti,   ki   sit jemlje?   Ljubi IDobjani! Jaz pa vam pri tem nekaj drugega svetujem. ilo se stori Človeku, ko vidi   vaše   otroke   stradati bno po zimi. V marsikteri hiši nimajo  krnha in ci nosijo suhe hruške s seboj v šolo, ali pa gredo rane domov ali pa celo v šolo ne pridejo, ker ni-jo kaj s seboj vzeti. Starši! kdo vam je bližji, za ;a bodete dajali večjo odgovornost, za vaše otroke za tuje   ljudi?   Dajte tedaj   rajši   vsak  ko-k o r  premore   krajnemu šolskem u   svetu, bodo dobili vaši otroci   pozimi,   ko ov soli. opoldne kako toplo  jed.    To vam   posebno pa vašim   o t r o ko m   na le 1 i k o korist.  Ljubi Bog je bil tako dober, da Hal   letos   vsak  teden   dež in  je   farovški   štepih In vode.    Župnik pa  je   ta božji   dar   iz samega iljenja do bližnjega zaklenil, tako da celo mežnar, jmikov prvi agent, iz šolskega štepiha vodo izmika. pride kteri prosit vode,   pa  ga župnik spodi in ima za lenuha. Takrat pa ste Dobjani  bili dobri, ste.      plačevali      farovški      šparherd    in    šte-I   Kristus   ni    imel,   kamor   bi   glavo   položil,   a rk.-lc se   buha, da je že dvatisoč ensto goldinarjev 'esc! v šparkaso, odkar je v Dobjn. Zato pa se ni iti, da je neki župnikov hlapec,   ki   velja  za pol mika v par mesecih lep denar   v gostilni zajedel, ^ je šel večkrat lačen od mize.   Župnik sam vleče kup,   kar more,   če si pa izdelani   kmet privošči feedeljo kak   kos mesa,   aH če si dene   v žep kos aha da ga po poti je, ker nima časa   celi  dan za ■o sedeti, potem pa mu pravi župnik,   da je   polih. Sv. evangelist Matevž pravi (6, 24—33): Nihče le more dvema gospodoma služiti (denarju in Bogu); i!i bo namreč enega   sovražil,   enega pa   ljubil.   Ne Hite tedaj rekoč:   „Kaj bomo jedli,   ali   kaj bomo ili ali ščim se   bomo   oblačili?   Ker   po   tem   vsem (fišujejo nevemiki".  Ali ste ga videli! Babja skrinja. jsko črevo in farovška vreča niso nikdar polni. — hodnjič pa še nekaj druzega.    Samo eden Dobjan. Pozor sadjerejci. Gospod Blaschitz iz Ptuja ku-ije vsaki  dan   jabolke   vsake   vrste v magacinu g. skosehegg-a v   Ptuju   nasproti g.   Hutterja,   v Or-ožn pa v magacinu g. Cajnkoviča; in sicer namizna |x>lka (Tafelobst) in mešano blago od 5 do 6 firaj-nv za kilo, ali   startinjak    18 do 20 goldinarjev. Od   23.   do 27.   septembra,   to je   od   torka do Ote od jutra do večera bode nakupoval ta gospod ja-kana postaji (štacjoni) vMožganjcih in sicer kislo sadje prešati (Pressobst) po 10 gold, startinjak. Nadalje simo naše sadjarejce Še enkrat, da nebi   boljšega (ja,   to je na   primer   mošancke   in   sploh   pozno
o —
sadje že sedaj obirali in prodajali, ker to sadje bo dobilo vsaj čez en mesec veliko višjo ceno. Gotovo bode se še cena povišala na 30 goldinarjev. Odberite boljše sadje posebej in ga shranite, saj če ga znajo prekupci shraniti po več mesecev, ga bodete tudi vi par tednov ohraniti znali. Poprašuje se seveda pov-sodi le bolj za namizno sadje, in to, mi vas zagotovimo, bode doseglo še bolj visoko ceno. Kaj se pa tiče sadja za mošt, ne ravnajte ž njim neprevidno, raji ga obdržite doma, kakor, da bi ga za malo denarja prodali. Ja-bolČnik bode letos drag, sploh pa je jabolčnica za delavce stokrat bolj zdrava pijača, kakor kuga kmečkih delavcev, katera se imenuje — šnops.
Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 17. t. m. se je prignalo 55 konjev, 797 glav goveje živine in 360 svinj. Prodavalo se je jako dobro. Prihodnji živinski sejem se bode vršil dne 1. oktobra. Prihodnji svinjski sejem dne 27. septembra.
Cesar Franc Jožefova gimnazija v Ptuju- Glasom odloka c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se je preložil začetek pouka na tem zavodu na 1. oktober. Sprejemali so se učenci v prvi razred in vsi tisti, kateri so na novo stopili dne 17. t. m. Ponavljalne skušnje so bile dne 18. t. m. Sprejem vseh učencev, ki so do sedaj obiskovali ptujsko gimnazijo se bode vršil dno 30. t. m. ob 8. uri dopoldne. Začelo se bode šolsko leto s svetim masnim opravilom dne 1. oktobra ob 8. uri dopoldne.
Kdor ima prodati slanino ali zasekan špeh naj ga precej proda, ker ima zdaj najboljšo ceno. Kmaln bode cena padla. Toraj pozor.
Kaznovan urednik. Krajuski kanonik in urednik grozno klerikalnega časopisa nSlovenca", Lampe, je bil pretekli teden v Ljubljani od porotnikov radi lažnji-vega obrekovanja obsojen na 6 meseov poostrenega zapora. Bog ve ali se bode to dalo tudi z denarjem odslužiti, ali bode častiti gospod kanonik moral sedeti? Ubogi klerikalni uredniki, zmiraj se kaznujejo radi laži.
Prošnja. Vse naše somišljenike prosimo da nam vestno in natančno tako hitro kakor je mogoče o volilnem gibanju pošlejo dopise in izrazijo svoje želje. Opr. in ured.   ., Štajerca".
Utopil se je 12. t. m. v Dravi v Ptuju Bruno Toplak, učenec 3. razreda ljudske šole in sin g. Frana Toplaka, c. kr. davčnega officiala v Ptuju. Nesrečni deček je šel ob 9. uri zjutraj iz stanovanja, ki je tik Drave, v privezan čoln ribi t, čoln izgubi ravnotežje, deček pade v vodo in izgine v valovih. V bližini nahajajoči se pijonirji ga sicer kmalu izvlečejo iz valov, a vsi poskusi oživljen ja bili so zastonj.
Iz Poljčan. V predzadni številki pograjal je „Stajerc", po zashišku, g. župnika in oštirja Gajšek-a, kar je nekatere med nami grozno razkačilo. Oštir Gajšek jo je prav po pameti potuhtal, ter v celi stvari molčal. — Mislil si je : kaj sem iskal, to sem najdel, in boljša je ena mila zaušnica kakor morda deset gorkih. G. župnika pa skuša na vse kriplje braniti mariborski „Naš Dom" v štev. 16; ta trdi da g. župnik se ni brigal nič pri obč. volitvah.   Mi pra-
samo g. župnika prav možato: Ali ni res, da ste pri obč. volitvah tudi po najslabših bajtah romali ter volilee nagovarjali in zoper Nemce ščuvali? In ta lažnjivi „Naš Dom" si upa to tako nesramno zanikati. Bolje bi bilo. da bi g. župnik s časoma po svojih zapuščenih vinogradih lazil in kaj tam popravil, da bi mu kaj vinca zrastlo, tedaj bi mu po takem ne bilo treba ob času tergatve z brentoj tudi še ravno pri tistih posestnikih beračiti, ktere ob času volitve kot „nemce in nemškutarje" znači. Kaj ne, brenta mošta iz nemške ali nemškutarske kleti Vam tudi tako dobro ugodi. G. župnik! Kristjani smo vsi brez ozira na politično ali narodno mnenje. Postopajte kot Kristusov namestnik po njegovih zlatih naukih : Učite in ljubite vse narode i. t. d. Kdo je vaš bližnji itd. in prav dobro se bodemo imeli. Ovce so udane le tistemu pastirju, kteri jih ljubi, odklonjene pa istemu, kteri jih preganja.
Premnvanje govedi v Ptuju. Dne 15. t. m. prejeli so sledeči posestniki državna darila za bike: Franc Babosek iz Karčovine 70 kron; zadruga za vzdržavanje bikov pri Sv. Lovrencu na drav. polju 60 kron; Marija Urbas pri Sv. Lovrencu 60 kron; Karol Sima na Bregu 50 kron; Anton Kopčič iz Majšperga 50 kron. Josef Fiirst iz Ptuja 50 kron; Štajerska hranilnica v Podlehniku 50 kron; Anton Mlaker iz Zupečkevesi 40 kron. Deželna darila za bike so prejeli: Franc Golob iz Podvinc 50 kron; minoritski konvent v Ptuju 50 kron; Franc Kaiser iz Ptuja 50 kron ; Rudolf Wibmer iz Ptuja 40 kron; Anton Kovačec iz Spod. Velovleka 40 kron; Vincenc Glatz iz Karčovine 40 kron; Jakob Simončič iz Ter-novca 40 kron; Franc Mahorič iz Kicerjev 40 kron; Janez Napas iz Mihovcev 40 kron; Franc Janžeko-vič iz Muretinc 40 kron; Jožef Medved od Sv. Lovrenca 40 kron; Maks baron Kiibeck iz Bori na (An-kenstein) 40 kron; Anton Sagadin iz Medvedcev 40 kron; Sebastjan Regvart od Sv. Trojice 40 kron; Simon Skerbinšek (zasebno darilo) 40 kron. Za krave pa so prejeli državna darila: Štajerska hranilnica v Podlehniku 70 kron; Anton Sagadin iz Medvedcev 60 kron; Viljem Schwab iz Ptuja 50 kron; Peter Bezjak iz Spodnjega Velovleka 50 kron ; Franc Kaiser iz Ptuja 50 kron; Anton Zagozda iz Gerečjevesi 50 kron; Jožef Ornig iz Ptuja 50 kron: Franc Tobijas iz Pacinja 50 kron; Franc pl. Hellin iz Šterntala 50 kron ; Jakob Gosak iz Majšperga 50 kron; Franc Šošterič iz Pobrcža 50 kron. — Brončene medalje za krave je dobila ^štajerska hranilnica" v Podlehniku. Enako odlikovanje je dobil za krave tudi Franc Kaiser s Ptuja. — To je znak napredovanja živinoreje v ptujskem okraju. Zanimanje je bilo veliko, a čudo, kje pa so naši kmetje, kateri imajo tudi gotovo jako lepo živino? Zakaj se ne vdeležuje takega premovanja? Seveda pa je jako neumestno prignati vsako živinče na tako razstavo, ker mora komisija marsikatero živinče, ki bi bilo sicer jako lepo. odvrniti od premovanja samo radi tega, ker ni pravega plemena. Zatoraj pa skrbite kmetje za pravo pleme — ne le pri   bikih,   za te skrbi   itak okrajni
odbor, skrbite tudi za dobre krave, naj še bodo bi tako dober in tako plemenitega plemena, tele n bode nigdar lepo in pravo, ako je krava slaba, j le za premovanja voljo je za naše kmete potreb« skrbeti za dobro rejo in oskrbo živine, temveč tre« je skrbeti za ta najvažnejši del gospodarskih dobfl kov v obče! Skrbite pošteno in pridno za vašo živini potem bodejo prišle tudi medalje!
Iz Ptujske Okolice. »Ljubi „Štajerc!" „Naš Donj pa je zares jako podučljivi list, posebno se raj vsakemu tistemu toplo priporočati, kateri ne zna lil gati in zmerjati (šinfati). Ta list pa izdajejo duh« niki! Kdor tedaj lagati ne zna, naj se v MariW poda! V predzadnji številki omenjenega lista napa mer stojijo sledeče lepe besede: „Krota, hinavd umazanec, zapeljivi vrag! (Opomba uredništva: ki ne, preklinjati ste se gospodje v bogoslovju učili ?) gifta krota, ti lažnjivi klukec, ti strupeni gad, vsiljen^ uboga para, lažnjivi in nemškutarski „Stajerc" pet vrag in drugočvrag! Vsakemu poštenemu človej se mora gnusiti, ako take reči Čita. Potem pa prava duhovniki, da vse storijo v podučevanje ljudstva, dj seveda ljudstvo se naj uči vsega, tndi kletvico! Via je pač vrag ako ni hudir! „Na gnoj ž njim — g še tam bi škodil!" Tako piše BSlov. Gospoda „Gospodar" in „DomH pač dobro znata kje je gna ker sta oba smrdljiva! Toraj proč s n Štajercem kateri ljudstvo pove, da znajo tudi gospodje kleti, j da lažejo, grozovito lažejo! Tačas pa z Bogom Ijni nŠtajerc", odpusti mi, da sem danes tako umazal besede rabil, veš, naučil sem se jih z „Našega Doma
Občinski predstojnij
(Opomba uredništva: Kaj ne dragi kmetje, to] regimentno pismo? Gospodje z Maribora pridite ■ gledat! In občinski predstojnik, kateri ni ..nemčur] kateri je izvrsten Slovenec, ga je pisal! Kam plovemoj
Iz LeskOVCa. »Našvrli „častni občan" Stok las hoj od ene hiše do druge, ter nosi polo papira za podpisi Posebno hoče prigovoriti bivše občinske odbornik naj bi mu sedaj pismeno potrdili, da je bil oni glasno izvoljen za častnega občana! No, bodeaj videli kako se bode stvar izvila! Radi tega paca kamo in bodemo odgovorili na Stoklasov poprava prihodnjič, da te ljubi „Štajerca ne bodemo v \m številki nadlegovali. Z Bogom. Večina obč. odbonii
(Opomba uredništva: Pismo s podpisi gospl Stoklas si lahko pri nas ogledaš. plačal pa bodes a to veselje, ako je hočeš uživati, za leskovške nbo| trpine, katerim si ti toliko pomagal (?) sto kron!)]
Zunanje novice.
Praznoverni Grki. V vasi Retendn (Pelopones)! umrl pred dvema letoma kmet o katerem se je seda nakrat raznesla govorica, da prihaja ponori iz svojes groba ter mori kot vampir kmetom cele črede oval in drugih živali. Nekateri so trdili, da so videli, kak« je iz njegovega groba švigal plamen. In tako oborožili neke noči praznoverni kmetje ter so $m svečami, bakljami in  kadilom   na   pokopališče,  izfl
7 —
bo    mrtve    kosti     in    jih    razmetali    na   vse i sveta; potem so se  pa še  ponašali po vasi s junaškim   činom.   Sedaj   jih   je  tožila   nesrečna plovil radi oakrunjenja mrtveca.
Samomor z možnarjem.  Posestnik Konrad Kanf-
gaim h Obermochla na Zgornjem Štajerskem   si   je
kaj   čuden   način   končal   življenje.   Nabasal   je
ar, s katerim se navadno strelja pri procesijah,
reedel nanj in užgal.   Seveda je bil takoj  ekspe-
rn na oni baje boljši svet.
Šivana srca. Američanski zpravnik dr. Shermann
[poročal nedavno v nekem predavanju, da se je več-
% posrečilo zdravnikom operirati človeško srce, ki
|ime!o po eno ali tudi več ran; in sicer so te rane
H Neki francoski zdravnik  Lannay je tudi zašil
[ kratkim rano v srcu, katero je naredila kroglja,
p;i ni segla dovolj globoko. Bolnik je sedaj   baje
polnoma zdrav.
Čuden   dež.   V Parizu   in   njega okolici je padel Irno dež črnikaste barve;   ko je   nekaj  te vode ihtelo,   se   je pokazal   jako fin  črn  prah,   sličen Winn prašku. Še bolj čuden dež pa se je pojavil [1873 maja meseca v Brugiu v Algiru. Tekom neke lne nevihte so  začele   padati   nakrat   na   zemljo in podgane, kar je vzbudilo v prebivalcih velik Bh.   Ta dež je trajal baje skoro četrt ure.   Bržčas Švignila neka   huda sapa živalice   od   tal v zrak, ji jih je zanesla tjakaj.
Popotnica V vreči. Iz Neapolja javljajo: Na par-jiku „Grof Szapary" ki je plul v Marseille, so našli deklo zavezano v vrečo. Dekle je povedalo, da [iz obližja Neapolja; potovati je hotelo k svojemu Jen v Marseille, a ker ni imelo denarja, se je dalo vezati v vrečo. Nova moška moda. Gandoura je novo društvo lih moških v Parizu, ki so izdali geslo; Proč s ijo, proč z vestjo, proč z ovratnikom, proč s Trato, proč s hlačami, proč s srajco, proč s kom-i. Udje tega društva nose dolg, platnen, naguban TL^i je baje jako udoben.
lenska roparica. Iz Bukarešta javljajo, da so jwdili v obližju Jaesyja jako nevarno in predrzno fersko tolpo, katera je imela kot načelnico in vo-|eljco 22-letno, lepo žensko. Skozi več tednov je j ta tolpa strah severnih rumunskih vasi. Vsako te jo oropala katero hišo ter mučila ali celo umorila Trivalce. Bestijalna voditeljica je pokazala veliki iroj duli s tem, da je izumela vedno nove jiroke. s katerimi so morali roparji trpinčiti svoje we. ObJastva so obdolžila roparsko tolpo 86 umorov, 8 drugih nasilstev in 648 roparskih činov. Na JVO načelnice so stavili 500 funtov šterlingov. Čudna razsodba. Na Dunaju se je izvršila pred iratkem obravnava proti 26letni odgojiteljici, Ani ISenrat. ki je nkradla iz zaprte omare 122S K, a je bik v kljub temu oproščena. Seurat je posetila ome-mptga dne- rodbwo dobterjs Asto/ts Xess)a^s, JtJat ibila odgojiteljica In ko je bila sama, je ukradla ilenar. Skrila ga je v svoji sobi za d i van pod podplat
čevlja. Tajila je le maio časa, potem je priznala, da je vzela denar v trenutku duševne zmedenosti, vedela ni, kaj je storila, a ko je imela denar že v rokah, se je sramovala vrniti ga. Porotniki so zatoženki popolnoma verjeli in vseh 12 je zanikalo vprašanje krivde, zato je bila odgojiteljica oproščena. Državni pravdnik je uložil takoj ničnostno pritožbo in je zahteval, da ostane A. Seurat v zaporu, kar se je tudi zgodilo.
Peklenske muke. Rev L. A. Georges od Trinity kongregacijske cerkve je pred nedavnem pridigoval o peklu, katerega je natančno opisal takole: nGreš*iik pride v pekel, kjer bo imel 1000 hiš. V vsaki hiši bo imel 1000 sob, v vsaki sobi 1000 postelj in na vsaki postelji bo ležal 1000 let bolan za garjanri. Na nosu bo mu rastel osat in v želodca kamenje. Pljuval bo britve in izkašljaval žepne nože .. ,"
Nogavice za 2000 kron. Neki angleški list poroča, da so začele nositi bogate Angležinje svilnate nogavice (štunie), ki so z roko umetno poslikane. Take nogavice stanejo 1000, 1200 in tudi 2000 kron. To modo je vpeljal „star'i neke angleške glasbene družbe. Ta gospa ima zlate podveznice, v katere so všiti najdragocenejši biseri. Ravnajo se po tej modi, je podaril pred kratkim neki bogataš iz Liverpoola svoji nečakinji kot svatbeno darilo nogavice, lepo poslikane; poleg tega je bilo vsitih v nogavice tudi lepo število bankovcev. Neka amerikanska miljionarka, mrs. Barter pa ima nogavice, ki se zde celo Amerikancem predrage. Tkane so iz zlata in srebra ter pošite z neštevilnimi, prav majhnimi zvončki, ki lahno zvone, kadar gre mrs. Barter po ulici.
Čarovnica v černovicah.V črnovicahje bila obsojena nedavno neka Marija Mizealo na osem mesecev zapora kot čarovnica in vedeževalka, ki je s hudičem v zvezi. Imela je med praznovernim ljudstvom a tudi med najboljšimi krogi jako mnogo poslušalcev. Bila je radi svojih sleparij že 6 mesecev zaprta, a jedva je prišla iz zapora, je obljubila nekemu kmetu', kateremu se je žena izneverila in je ljubila druzega, da mu pomore v enem tednu do ljubezni nezveste soproge. Kmet je plačal za to »čarovnici" 130 K; toda ker se ljubezen žene le ni hotela povrniti, je tožil kmet ,,Čarovnico".
Gospodarske stvari.
Oteklo vime pri kravi. Imam kravo, ki je pred 10 tedni imela tele, a ji je sedaj vime oteklo in tudi sesci. Vsredi sescev je jako trdo in na sescih so rdeče lise ki kravo bole. Močil sem z mlečno vodo, toda brez uspeha. Kako naj kravo zdravim? Krava ima vnetico vimena. Vnetica je dvojna, vnanja ali površna in notranja. Pri vnanji vnetici je koža napeta, nekoliko rdeča in se sveti. <je se pritisne s prstom, se nekaj trenutkov pozn& vdrtina; drugače pa krava ne kaže nobenih znakov bolezni, je in prežvekuje fcafcor navadno.   £e koža nj  posebno napeta,   potem tudi ni
^    —
znatnih bolečin. Zdravilo proti tej bolezni je maža iz glicerina, ktoremn .se primera o% karbolne kisline. — Notranja vnetost vimena je sitnejša. Navadno* je prizadeta le četriinka vimena, včasih pa več, in le redkokdaj vse. Mleko je v pričetkn pokvarjeno, poz-nej pa, če se ga sploh da še kaj izmoMi, je pomešano z gnojem, je grde barve in smrdeče. Če vnetica ni hnda, vime kmalu ozdravi, in Časom prične dajati zdravo mleko. Ako se pa bolezen zanemari, pa sesec more oglušiti ter včasih začne mleko dajati žele po prihodnem teletu, včasih pa sesec (pravzaprav žleza) za vedno ogluši. Tako vneto vime je vsako nro po-molziti do zadne kaplje. Skrbeti je, da mleko po možnosti usahne in sicer vsled prikrajšane krme. Najbolje je pokladati zrezano repo, pomešano z rezanico. Dobro je dajati ne prehuda drištila, na pr. %—l\8 kg. glavberjeve soli v kamiličnem Čaju. Vime je varovati pred mrazom; celo nevarni so pa mrzli obkladki. Dobre so parne kopelji, ki se kravi dajo večkrat na dan. V to svrho se dene prav vroč krop v visok škaf, v krop se dene senenega drobu in vse skup se postavi pod vime, krava pa se pokrije z odejo, ki na obeh straneh sega do tal. Kadar vnetica in bolečine ponehuiejo. se v'me maže z mažo iz kafre, ki se dobro v kožo vtre. Sploh je dobro, vneto vime precej pričeti mazati. za kar v sili zadostuj** vsaka Čista in dobra mast ali olje; varovati se je pa vsake soljene masti.
Ali se zares spremeni ječmen v oves in narobe?
Vse to so same vraže. Zapomnite si enkrat za vselej, da iz ječmenovega zrnja vedno vzraste le ječmen, in to velja tndi za oves, rež in sploh za vsako seme. Ce ste sejali po Vašem mnenju še tako čisto ječme-
nu vo zrnje in se   je   potem  pokazal   med jočB oves, je to le doknz, da ali  some ni  bilo čisto, ali pa je bil oves že na njivi.    Na vsak i je oves prišel na njivo na ta  ali na oni unčin;j se ni naredil in tudi ne izprevrgel iz ječm^naj njive niso nikakor tako čiste, kakor   bi   moral in tudi seme  se   premalo skrbno pripravlja, za umevno,    da   je   med ječmenom    veliko ovsa. \ men je glede vremena zelo občutljiv,   dočim je manj občutljiv, zato v letih z neugodnim  vrenuj po nečisti njivi,   ki   je bila vrhutega   posejana z čistim     semenom      dostikrat    ječmen    izostali oves   se   bujno   razvija,    in    ljudje    potem   pj da je vreme  vzrok,   če se   ječmen  izprevrže v Isto velja tudi   za rež.   Proti taki nepriliki skrbnejše    obdelovanje   umno   kolobarjenjo, <H semena   v   prebiralnikih in menjavanje semena
Pisma uredništva.
Gospod   J.   R.   Cliislon   Amerika.   Hvala za 1 Dopis   porabimo   prihodnjič.   Le tako naprej!   Srčen i vsem napredmakom onkraj velike mlake!
Večini dopisnikom. Prosimo potrpljenja! Z Boj Gospod S. St. v H. v mariborskem   okraju. I pismonosa je primoran dostaviti   »Štajerca*   odjemalcu j bode ta kmet ali delavec. Pazite na vašega »gospoda« noša in nam naznanite vse!
Loterijske številke.
!      Trst, dne 6. septembra:   69,      2,    48,    29, i      Gradec, dne  13. sept.:     11,    31,      2,    19,
F
zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne posije.
Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo.!

Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljndij,   se opozarjajo  vsi tisti,   ki  imajo   kaj za prodati
ali  kupiti, kaj za v najem dati,   iščejo kake službe,   ali sploh imajo kaj  po časnikih naznaniti,
naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Stajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono'
se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed.

m
[Osvežujoča pi,
0Wf??£=sa SVETOVNOZNANA tCA- ftepresegljiva zdravilna voda.
7;;
Učenec
a pivovarno (Brauerlehrjunge). »::: ;e močen in dobro vzgojen, Bbrejmc v   pivovarno   pri   3-W\i i Velikovcu (Volkermarktl Mi Spodnjem Koroškem.    (>H-(
Bifla Grohman,   krčmarica   na-■Kti mestne hranilnice v Ptuju.
Iproda posestvo
i v občini Žitale tik glavne ■Posestvo meri blizu l9oralov ■id obstoji \z travnikov in goz-Ilo posestvo se bode, ker hoče Tljalka drugo kupiti, po jako i ceni in po ugodnih plačilih o. Kupci se naj oglasijo pri illi pismeno ali ust meno. B*tf
Avenarijev karboiinej
najboljša
maža
za  žes
BuioD, jn g0hi.   Fabrika [   za karboiinej
jAvenarius, Amstetten.
w Prodaja se pri
i & Sfiger v Celju in _ 'in Sin v Slov. Bistrici.
|lo 25-lotna deklina
Mobro izurjena  Y kuhinji in
■ drugih gospodinjskih stva-
(JKira znati dobro nemško in
govoriti,  se  vzame k
temu možu   za   gospodinjo.
m pod štv. 638 naj se poš-
m upravništvii „ŠtajercaH v
Ptuju.                638
[den   a 1 i   d v a učenca
i lolelna. Čvrsta, ki sta ohi-
"a ljudsko   šolo,  se   takoj
»la v učenje  pri Johann
zdelo valcu    krtač   v
jji Bahnhofslrasse.   67.-J
Mlad komi    *69
ki je  zvest   in   priden,  se   takoj sprejme   v   trgovino     mešanega i blaga. Josef Filad v Podčetrtku, i
Učenec
z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v špecerijsko trgovino pri Adolf SeUinschegg-u
v Ptuju.
Učenec
ki je zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme v mešano trgovino pri 30$Cf Ulatti v Velenju (VVollan).      «81
na glavnem trgu v Rogatcu, prav izvrstna, še dolgo znana, se zaradi starosti lastnika po jako ni%M ceni proda
Vpraša naj se pri
Kari Ferschnig-u u Rogatcu.  «»
Prav   lepo   in   v   najboljšem vinskem kraja   (okolica Maribor) se nahajajoče
Učenka
za trgovino z mešanim blagom. ki je stara U> do 18 Jef, zmožna obrh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri Katarini Blodnik v Leskovci pri Ptuji,   677
JSt- posestvo ^g
z hišo (Herrenhaus), 3 viničarijami, prav lepo kletjo, 14 oralov (johov) vinograda, 6V« oralov njiv, 5 oralov sadnega vrta, 12'A oralov prav izvrstnega travnika, okoli 6 oralov spa.šnika, 17 V« orala hoste za sekati. Vse to se s pilnimi pridelki proda Z3 40.000 K* To posestvo proda se tudi na drobno. Vpraša naj se pri
Albin Pristernik=u
v KI a s* i & o r u   Burggusse štev. 4.67$

i
Resnična
na ponudba,
281eten fant, mizar, ki se razume tudi še na druga dela želi vzeti v zakon žensKo. katera naj ima 2 do S tisoč kron dedščine. Po-nvulta £e mogoče s fotografijo naj se pošljejo ilo 5. oktobra pod naslovom: »mizar fl. Fl. $. *7« P0$tC r«SURt« 0«knit (\VoHan.,) _______________________670
Mlad mož
iSče tem potom vsled pomanjkanja znanja družico staro okoli 22 do 26 let s premoženjem 1000 do 2000 kron. Ponudbe je pošiljati pod štev. 671 na upravnjgtvo „StajercaK.           671
Kovaški učenec.
Mlad. močen fant. z dobrim obnašanjem, ki je najmanj 15 let star, se takoj sprejme kot kovaški učenec pri flflolf PoiMtSCb-nlg-tl kovaškem mojstru v Velikovcu (Volkermarkt) na Koroškem..             67*
oroške brusnice
ptičje črnice (Preiselbeer)
nan sveže (frične): dobro zrele, liter po   12 kr. prodaje
[Heinrich Maiiretter, Ptujr
S tem se naznanja,  da so  morajo javiti učenko na ptujski
mestjanski šoli
za deklice
| najmanj do 25. septembra, ker se pouk že 1. oktobra začne. Vpisati se lahko dajo učenke pri odboru nemškega mestnega zavoda za odgojo deklic (DeutsehesMadchenheim), kateri radovoljno da vsa druga pojasnila.
Odbor.

— 10 —
UBOfmstemafLm wMMmwm^^
Občinska
hranilnica
v   Ormoža
(Gemeinde-Sparkasse in Priedau)
obrestuje vloge po 41>% in jih sprejema
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od ,9. do 11 ure dopoldne-
Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne  odtegne vlagateljem,   tako,
da dobijo isti popolnoma 4,2°0 obresti.
656                        Ravnateljstvo.
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, \z\o splošna   priljubljena
-4=   pari   če-^13eTr| za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine /.a tako nuko^ £- .
St3i
1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih /a vezati, zmifl zbilimi podplati,  najnovejše oblike;   dalje 1  par moških ■ par ženskih modnih Čevljev /, obšivom, eleganlni in lahki. 1 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. proli pošinemu povzetju.     Zaloga čevljev
Jungwirth, Krakov 21. Poštni prodalftjJJ
Neuaajajoče se vzame takoj nazaj.              : T   T   i    J
po
-
Najboljše in najbolj pripravno sredstvo za
i&T uničevanje muh "i
je in ostane amerikanski   papir /a mn
,,Tanglefootu           I
Dvojna   pola   8   krajcarjev. Za   prekupce   posebno   znižane ceni
Dobiva se pri
J o s.  Kasimir=u
trgovina s špecerijskim, meterijalnim in barvnim b v PtUJU poleg  ., Štajerca."
Vse v to stroko   spadajoče   blago   je   vedno  po nižjih cenah v zalogi.
Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITE^ .           pristno Oentiibliei
vlečilno   mazilo   zzrz
je najkrepkejše   vlečilno   mazilo,   deluje temeljito   čislenje   bolečine   olajšujoče   u pri Se  tako   zastarelih  ranah,  "odstrani omehčanjc v rani   se   nahajajoča  tuja tej vsake vrste. Dobiva se v lekarnah. S poŠto 2 ločka H krone narjev. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited v Pregradi pri R Slatini. Ogihlje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsi lončekn vžgano varstveno znamko in firmo.
Brata Slawit^
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stil
(Nahmasehinen) po sledeči a  I
Singer A ...    70 KI Singer Medium    90 Singer Titania   120 Ringschifchen   . 140 Ringschifchen za
krojače .   .180
Minerva A............100
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   G pogodbi na obroke (rate)* Cenik brezplačno-!
Eden ali dva učenca  j
14 do 15-letna, Čvrsta, ki sta obiskovala ljudsko šolo, s« sprejmeta v učenje pri Johann §agar-ju, izdelovalcu v Celju, Bahnhofstrasse,
K
goldinar
»rej. B«
se to
Fozarjam š
in druf
.
— 11

10.
mi en
Vsi' se
462
StavbinskO Dietrich   Dickstein  & Wilhelm Higersperger
■     B          ^                         arhitekta in mestna stavbhiska mojstra, Celje, RlngstttSW 10
P O ClJ G tj Ga      priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. pojasnila 1       na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih.
^YYyfYMfTfTfffTttfff
he
gom
naj-
(64
r
Q
OZ
kc :o/. »ca
vi-Cki eni
>3f)
Vsakemu poljedelcu se priporoča
„dr. P. Schuppii-ja navodilo za živino
rejske tečaje na Oberhofu".
V tej knjigi se nahajajo poucljivi predpisi in nauki o živinoreji in živino vzgoji, mlekarstvu in sirarstvu.
Dobiva, se v vsaki kiijigotržiiici po nizki ceni.
ch
troje
■eni:
2&
, ■ k
t
//
%s.
l&=*
ne  p<
I.       64^
;e tak(
u krt
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar 598
glavni trg št. 1 Ptuj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja
priporoča svoje
ure, prstane, veri= žice za ure in uhane.
Vse po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz niKelna z&
(dinarje in dražje. Srebrne Žepne ure od 4 sold. 60 kr. i Budilnice za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
flam Se mojo bogato zalogo UhaitOP in prstanOP iz srebra,
Lin drugih kovin, srebrni prstani x* zaročence od 4o kr. naprej.
DO
h
Tovarna za poljedelske stroj«
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
zbofjšane
J (Gopel)
miatilnice
z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče
Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu   se postavi   vsak stroj na njegovo železnično  postajo
voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo
poštnine prosto in zastonj.                        621
~ n _
Najizvrstnejši in priznano najboljši
u g i i z j e k 1 a  na
hr'lJIP   za travnike in mah,  razdeljene in V t cillw                      diagonalne,
i-,    2-,    3"
4-rezala,
poljski valari, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agrlcola",
stroji za košnjo in Žetev, z*mZ%£*m°
</rablje za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za  rezanico,
na   valjčkih   in  t   mazljivimi  tečaji, Jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči.
Mline za debelo moko.
fttrnil 7?5 inlntlti8  Patentovanimi valjčnimi,  okrogj s otl *JmI £*<x UUaiHlj,, mazljivimi tečaji na roko.  n^viig
-hiteli (kupje)    zaoaprlngorain.fop"ivinJ
Najnovejši mlini za čiščenje žita  irifcrji za roškauic tursitij Samotvorne patentovane
po Gi
rez nice   za   repo,
Ustanovljene 1872,
Dsinaj, IK
brizgalnice za  pokonča-
vanje grenkulje in trtne
uši
»Sfpftonta",
prenesljive
štediine peči,
parniki za krmo,
j preše za seno in slamo
na roko,  pritrdljive in za
prepeljati,
kakor tudi   vse druge  poljedelske  stroje  izdeljuje garaztldi najnovejši iu pripozuano najboljši napravi
Fh. Mayfarth
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa In fužine  na par.j
Taborstrasse št. 71.                 s*9 tf«*»'yy;
Odlikovana s oroi 490 ilatiml,   srefternlml  in Bronastimi »vMinami na vsoli večjih r»ntavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priznanja pisma brezplačno — Zantopnifei in predajalo se radi sprejm-6.       Dopisuje se tudi  v slovenskem jezik«.
Dobivajo in ogledajo se tudi pri franz makCSCft-U v Ptuji.
$$$$*#$#$$$$$$$$$$&
m
m
eliioscheg
Dobre cenene ure
s   Slelnim   pismenim   jamstvom   razpošilja
zasebnikom
I
tovarne za ure  in eksportna  hiša zlatnin Most (Brux) Češko.
Dobra nikelnasta remonto^rka .  .   .   . gld 3-7»
Prava picbrnaremontoarka......,   5"80
Prava srebrna verižica.......,    1'20
Nikelnasti budilec.........,.   1*95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ler tiroč" in tisoč prl-znalnih pisem. Ji'iitlrifttiti t;utal*><f ziintvj.i" poštnin" prosto.     510
špecerijska trgovina ,,k zelenemu vencu*' v   Ptuju
kupuje  vedno
vsakovrstno frišno   sadje
kakor: mošanske, renetke, hute-lice, ananos, pariške ramhou;■, le-derce in vsakovrstne druge ja-bolke;dren9Sesiuiv,hrnške.slive, breskve, kutine, kostanje, orehe,   $      Refl MIT   LlflC,   AlltWe grozdje, jajce.kronipir,luk,če$eii, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe erešnje, suhe slive in jabloene krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah,
	
	-4
p:,.	
|0	
	KI
Prve vrste parobrods.   - Naravnost brez pi danja v New York in v Philadelphijo. - - Dobra — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne
roda  se
1 lesena omara za Stacnno (Budel) petrazdelna. 1 taka omara (Budel) za petrolej in i omara za olje; vse to je znotraj s ploščevino (plehona) prevlečeno. Dalje 1 velika železna peč (Piilloffen) 8 cevmi (rori), i mala decimalna vaga, i svetilnica za izložno okno, 1 (Abfiillkammer), mere (cementi! in pločevine. Naslov pove upravništvo „Štajerca".                  660
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Did
ali
;, konc. agent v Ljubljani. Kolodvorske ulice štev. 34.
od skurjenega lesa kupuje
W. Bianke v rtuju fRi
i3 —
S
iTsako velikosti, močne,  od vina izpraznjeno,  največ
Lo 600 do  G50 litrov, razpošilja na vsako ŽelezpižnO
postajo po 12 goldinarjev.
J. Kreiriigg, trgovec v Žalcu.           64s
i
po
563

au
tal^i^^^
Raz
gias.
Od
(sparkase)
se naznanja, da se  sposojujejo
hipotekama posojila po o1)« pro-
centov,mejničnaposojila(vekseI)
pa po G procentov.
Kdor denar v nas zavod vloži, dobi 4!la procentov; k temu spadajoči rentni davek plaža hranilnica (šparkasa) sama.
676
Ravnateljstvo.
A. *A* JAJ .A. «A, »A, jA* »A» *i» -6» *4* *6* *£* *y- »O* *£* *6* *V*[*^r*
cime
ireKl hrai i ceni
KiiV
(Malzkeime)
prodaja v vedih množinah pivovarna
is  &otm
v Mariboru.           678
Lepi pes
ije
II.
tiletui lopi pes   („Tigerdogge") velik in m. jako prikupljiv, proda se za 50 K
pri                                 669
fitter v. Matthieu v Zrečah pri Konjicah. !
Št.  36362.
i,
azfflas
Dne 1. oktobra tega leta se bode odprl v Mariboru 1. letnik deželnega učnega zavoda za učiteljice z nemškim učnim jezikom, kateri zavod se je od visokega štajerskega deželnega zbora v seji dne 24. julija tega leta vstanovil.
Učenkam se je javiti dne 27. septembra od 9 do 12 ure predpoldan in od 3 do 6 ure popoldan v pisarni ravnateljstva tega zavoda (dekliška šola III. Tapainer-platz Maribor). K vpisovanju naj se prinesejo a) krstni ali rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) spričevalo od uradnega zdravnika, da je učenka telesno za učiteljski stan sposobna, d) Ako prosilka ne pride iz katere javne šole mora svoje do-sedajno naravnost skazati, tudi da seje v le-popisju v risanju in v ročnih delih že dovolj izurila.
Prosilke morajo biti stare najmanj 15 let. Iz posebno važnih vzrokov se prosilkam, katerim še manjka 6 mesecev do 15. leta vstop lahko dovoli. Za to dovoljenje pa morajo imeti potrdilo od deželnega šolskega sveta.
Pri vpisovanju se mora plačati 10 K. Prošnje za pomanjšanje ali pa celi popust teh prispevkov se morajo poslati na riv-mteljčtro tega zavoda.
Vsaka učenka se mora podvreči strogi sprejemni skušnji, da s tem dokaže zahtevano znanje, llčenke se skušajo iz ve-ronauka, iz nemškega učnega jezika, iz geografije iz zgodovine in naravoslovja, prirodoslovja iz računanja in geometričnega oblikoslovja, iz lepopisja, risanja in iz ročnih del. Tudi se bode na to pazilo, da so učenke nmzikalične, in če je od njih pričakovati, da bodejo po svojem posluhu s podučevanjem muzike napredovale.
Razen učnega jezika se bodeta tudi kot prosta učna predmeta predavala slovenski in francoski jezik.
Sprejemne skušnje se bodejo vršile dne 29. in 30. septembra t. 1.
Gradec, dne 11. septembra 1902.
076
Od štajerskega deželnega odbora.
—. 14 _
1 a n k e
v Ptuj i
glavni trg štev. 6 nasproti nemške Ume cerkuc.
ogerska ulica štev. 6 nasproti tteiike ooiaSnice.
Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskiini potrebščinami na debelo in drobno.
C. kr. zaloga
šolskih knjig.
Zaloga attTkart.-3tfS —?■■■ r, ■ i■Lt-ac-■ i l-h—v?,
Vsaki čas v«lika zaloga vseli JolSkift kltjifl v najnovejši izdaji kakor
tudi trgovskih vpisoualnih knilg za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebičin, Eichmann-ovih pisank in titanic, pisanega in tvilnega papirja v vseh barvah, pisalnega in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnatih preči« »apiria za zayiianw itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah.
Na drobno in na debelo.
Zaloga  vseh   iiskovin
za slavne ftpnfjsftt urade, ioteka wftfor, obč. trrcdstoiništM M v
dvojnem jeziku in vseh vrst kaneelijskib pOtTCbttin po nizkih cenah.
Izdelujejo se po ceni in hitro:  trgOPtke titkOvine za trgovce  in
obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrtk, taclMi, oizitniCe,
nasloone karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe,
Jtampilie iz kačuha in kovine.
Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih
-=  molitvenikov
v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Velika zaloga
slovenskih  pripovednih  knjig '
zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi.
R azglednice
v najtineiJi soetlotiskovni  izvršitvi pošiljam jaz za  K 35. -
1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku.
Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila.     655
jft*
Drogerija aH prodaja z dišavami       iil|
max Wolfram v lHariboru
Herrengasse št. 33, priporoča
Poklalno apno
za krave,  da se pridela več in
boljšega mleka in povzdigne jalovina.
Očetova ali iesi-nova esenca t
lU litra te kisline da 10 litrov [močnega, čisto okusnega namiznega jesiha.
Vsake vrste zelišča,  katera priporoča župnik Kneipp so frišna vedno v zalogi.   515 |&

Snovi za mošt za napravo zdrave domače pijače. En liter narejene take pijače velja3krajcarje.
}!•&$]
Na deželni sadje- i n ti r e j s k i šoli v Mariboru sel od 22. do 27. septembra tega leta valo kako se najboljše pol sadje iu pa vrtne in druge) ristne zelenjave. TeoretiM praktično se bode poučevalo, kako se; najbolj primerno zbira, kako se razpošilja in pa shranjuje, sploh mora s sadjem ravnati, da obstane. lagalo se bode tudi, kako se shranjuj lenjava in sploh kako je ravnali i Vsaki, kateri se hoče vdeležiti. se brezplačno v vseh teh važnih so podučil.
Kdor se hoče vdeležiti, naj se J ravnateljstvu  deželne  sad] vinorejske šole v MaHbi
Doktorja pl. Trnktfcz;
že mnogo tot izvrstno preskuiena zdravila,  red lino In dletoticna  credttvt,j čca» v etotlnah zahvalnlo, priporoča In razpošilja
lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranji
Majconeje te dobivajo, če so naroča 30 poŠti v toj lekarni, odkoder te tli vsak dan lakoj pošiljajo na vse strani svete e povratno poŠto s »oSInlm*
tudi celo samo  en komad z natančnim rabllnlm navodilom. Z;i Sledilne gospodinje, dojenčke,   otroke, nervozne,  okrevajoče,   slabotM krvne, bledicne, za vsakega boinika, sploh za vsakega se namesto  brezrot draiujocc kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnkoczyjev
Kakao sladni 6ai p"p°lr"i:i h°,1 «*»<>. krepimo zdravo m
n------------t^™         '                        hrninlno sredstvo. Bolje kol sludna kava.
{I* kilo vsebine) 40 h, 14 tavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja
ZelodeČlie   kapljico. Itborno sredstro ia  zelod.ee.   Deluje  porairji n ,,            1. 1 n   !'1""   kolesi utetujocc, iek vzbujajoče, Cisti ielodec i*)
.prebavo, Steklenica *0 h, \>o\ meat:. 2 K.
"KrOglice     odvajalne, ŽOlodeo Člttllne. Odvajajo blato brez vseh ***       O             '   ki.r se to lesiokrai pripeti pri drugih kroglicah. Ubrai
sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled tapehe,  napenjanja M <2 h, hat škatlic 2 K  10 h. - - Pocukreno kroflllCB. Škatla SO h, tri
Pršili    Pljučni in ka&jev Sok ali zeliščni tirup, prirejen  1  lahko ni —        .    _- :"-'"c"'"1   ieleaom,   uteSuje  kaaelj,   raitvarja slb,   lajU boJ Vlbuja ick in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
"Hranilni  a,i udov CVBt WchtQelat) priporočljiv je kot boli  atefl iii£uiiiii^J,,4e drgnenje v križ«, rokah in  nogah,   kot novo poti^Nj neiiji- po d »Igern hodu in tetkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic *|
Tinktura za kurja
preTkuTeno    sredstvoproti   bole očesom,  bradavicam, roicnici, tulj-linam. Ima to veliko prednost, dij priloženim  čopičem  bolno  mesto zati. Steklenica SO h, Sest stekl Ker Jo vedna tkrb p. n. ekonomi cev, ilvlncrejcev itd. obrnjena«! Je zdrave In krepke živine, poasbno na doktorje pl. Trnkoci Varstvena znamka.                   pripravke za iivlno.
Doktorja pl. Trnk6ci!ja
Ž.ITritisiltl    r«dilni praiek zanotranjo rabo pri
#i»waai trft»nh volih in konjih. Ze blizu aO let 1 najboljiiin uspehom uporabljcvan, kadar krave nočejo žreci, in da se sboijlti)« ">>!e-ko. Zavojček 1 navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov tamo -4 K.
PraŠlčli   redi,Bl in krmilni prafiek.   Varstvc •>     "" in dietetično sredstvo  ta pravice. Za notranjo rabo, sluti za tvorbo mesa in tol&ce. Zavojček 50 h, pet zavojčkov eamo 2 K.             cua.i Varstnuah.
Pozorl  Ta praliČji prašek  in   Kakao sladni Čaj dobite tudi v vseh če pa ne, potem po pošti.
tvornica
priporoča naj i zborni
-*. tfc —
;del
Sfranilnica (Sparkassa)
ČekoYu*»H ra-&uuHt86W51 pri c. kr. pei-
cradi.
#//?/£ driavnega mesta
<$>tuj
Mestni de-naroi zavod.
e vsa- \me
Giro kont« pri
podrHiaici avst
ogersk. banke
v OradeH,
Uradae ure
za poslovanje 8
strankam' ob delavnikih od 8—12 ure.
priporoča se glede kega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Otfeiie z
*v$f. ogerrto
fcaike.
pri poro-
Ravnateljstvo.
Is Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ meso, najfinejše klobase       2
Ch
j vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-   =•
nižji ceni
E J. Luttenberger
mesar v Ptuju.
i
o
4   Zunajna naročila   odpravijo se    a 2                vestno in  hitro!               sss^

ajulnicah,
-
ranz   Sodia
(vomica pušk v Spod. Borovljah na Koroškem
(Unter-Ferlach in Unter-Karnten)
priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, BJizbornejSa doveršitev za streljanje: ročno delo a jamstvom.
Velike ilustrovane cenike   s podobami pošiljam   vsakomur za-j in poštnine prosto.   — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.                                  668
%•»
• •0
Powo?uje presenečenje.
50 komadov za samo 2 gld. 25 kr.
Iranko in poštnine prosto na vsako poito postavljeno
1 elegantno, mično pozlačeno, 36 ur natanko tekočo anker-uro, ki kaže sekunde in se jamči 3 leta; 1 elegantno duble-verižico za gospode, J jako fino kra-vatno buciko z simil-kamcom, 1 e'legantni moški prstan z simil-briljantom, jako rn»mljiv, 1 garnituro manSetnih gumbov in gumbov za srajce iž double-zlata, 1 fini kolir »a vrt»t s srcem, 1 posebno eleg. diadem za lase. najlepši kinč za ženske, 1 par uhanov z finim simil-kamnom, 36 kom. japonskih čudežnih rož. 3 kom, 3 čudežna prerokovanja (posebna novost). Ovili 50 komadov z uro, koja je sama tega denarja vredna, se s postnim povzetjem za 2 gld. 25 kr. pošnine prosto na vsako pošto pošlje. Samo malo ča-*a.   Naslov je:
Ch.  Jungwirth
Expeditionshaus   Krakau   P-/19-Nevgojajoče se vzame nazaj
Carl Hantich
državno izprašani nadiogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec
v Mariboru
Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 607
Trgovina z barvami in  ščetinarstvom.
J. Sorko
Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 nasproti velike kasarne,     v Ptujš.      zraven Osterberger-ji
^T©,jrxižoe  cene!
Prodaja vsakovrstnih oljnatihbarv (farb),firneža, tcrpentina, lakov, sikatifa, brnnolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za lladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne stihe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe. rute i. t. d.
-■ŽE Ščenlinarsko blago* =      -
Priporočam vsakovrsine pinzelne in pripravo za /aztiro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe za vozove snažiti, gobe za Šolarje, pasje biče, gajŽelnike,
vso pleteničarsko blago i. t. d.
Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno
znižane cene.
Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela.
S spoštovanjem                       J^   Jq^q.
HOudovita isnajdbal!
Poštnine prosto pošljemo za samo 2 gld. 10 kr. i krasno, postavno zavarovano, natančno 36 urfl ajiker-uro z sekundnim kazalom, lepo pozlato 2-leinim pismenim jamstvom in tudi eno e!ei pariško verižico zastonj! Zgoraj imenovana pošlje poštnine prosto za 2 gld. 10 kr. Item mora poslati naprej ali pa naj se naroči po p< povzetju (Potnachnahme). Naslov je:
Ch.  Jungwirth,  Krakau]
(Expeditionshaus. Postfach 29.)
584
vj %ftt& C$J ©B5 Cffi$ (M &$& *iw*
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo takevspehekakorkrapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. lOS.Kflsitnir in v kopališču samem.
mmm

C. kr. pri«,
tovarna za cementi
Trboveljske premogokopne dražbe v Tf bOVEJsM
priporoma svoj pripoznano izvrsten Portland-CCtatRf v vet jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in liilektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne inkd daltt nadkriliaiOČI dobroti, kakor tudi svoje prisoano a vrstno apac.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdb so na razpolago.!
Centralni urad:
Dunaj, IIX/3 Rennwerf 5.
m
hlUHlft (iVftVGSft sLrTjabXpoTi.^
hruške po K 1.20 do 1.60. boren jabolčnib iz lastnih bletij od 14 do 18 vinarjev  za OsferbnUtOO   tnarcab«tg   (Gutsverwaltung  Mahreuberg). Tam tmli jorfcSfaski plemenski prašiči,
Mehanska parna žagi
SB novem isatnsnt trgu (Londplatz) ?
zraven klaVnice in plinarske hiše postavljena jij
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.   po zu.hl.evi tad žaga. Vsakdo pa sme todi sam oblati, vrtati ii hali i. t. d.
Stavblnsko podjetje.
Stavbinsko podit
X*adislai&s Johasin B>®ih
rzr^m inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster z^Z^Z^Z
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Stavba BJ05t0t> iz kamna, cementa in železa, tudi stavba
mostov za silo. UOdna Stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa,
kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek,
varstvena naprava obrežij,  priprave  za osuševanje,
sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno  postavljanje  mašin  in  druga  fundamentna  dela iz petona,   trotoi petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh.
523                                                                                                                        inžener in oblastv. aut. mestni stavhinski mojster.
Stavba cest tU  pOtOP, kakor tudi traciranje ta PodZCtnska   dtlat (Tiefbauteu)   kanaliziranje,
cevy, vodovodne stavbe. StavftC na P0vr$jtf   (Hocbbauten) in sicer: vile,
gospodarska  poslopja,   fabrike   in  javna
adaptacije vsake vrste.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Jlbnk«- v Ptfl
45