POŠTNINA plačana v gotovini | TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE. 25—67 lil I POSLOVALNICA CEL IE PrcSernova 3. tel. I POSTNI ČEKOVNI RACON 11.400 | Maribor, 9. in 10. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena j din 1*_ j Predlog za izključitev Rusije iz Zf ze narodov Po dosedanjih prognozah bo Sovjetska unija izključena iz Zveze narodov in pro* njej bodo uvedene tudi sankcije — Možnost razširitve vofne na Sovjetsko unijo — Mednarodni položag postaja vedno bolj zapleten Pred važnimi odločitvami v Ženevi ŽENFVA 9 dec Azex Priprave za sejo sveta Zveze narodov so v pol-3» teku. Po razpoloženju sodeč, bo slavilen predlog za izkliučitev Sovie^ke ‘ h ZN In za uvedbo sankcij proti njej. Tak Podlog bodo stavile po vsej nekatere južnoameriške države na podlagi ci. 6. statutov Zveze njodov. enega dvoma ni da bodo za ta predlog glasovali tudi zastopniki velikobri-*ega Imperija in Francije. Po poročilih iz Washingtona je tudi mogoče, da jHodo skTeS v Ženevi naknadno pridružile Zedinjene države, čeprav ruso ^MOSKVA^l ndecd°Havas. Vesti o koraku, ki ga je storila Argentina v Jvrho Izključitve Sovjetske unije iz Zveze narodov, tukaj niso objavili. Tako se ta korak v Moskvi tudi ne komentira. Frucoski glas za nastop proti Kosiji r PAj;tl2, 9. dec. Havas. Včerajšnji »Le st®W« se ukvarja s situacijo, ki je na-'aia s linsko-rusko vojno za obe za- I , ci na zahodu. Med drugim ugiba /fSJednje: »Če bi jutri obe zahodni de-?°faciji izdali skupno resolucijo, da je 15ska svoboda tudi njuna stvar, ne bi ■ 0 težko pregledati posledic te geste. y'co-sovjetska zveza bi se samo Pila in konsolidirala. Tiho, nepri-upanje o možnosti nesporazuma IJJ Berlinom in Moskvo, ki ga gojijo v ^erlh krogih, bi uplahnilo ali celo Izginilo.« Pariški dnevnik ugo-» dalje, da bo zadržanje Francije in '*Iije v tem delikatnem konfliktu prehodno odločalo o razmerju malih dr-do zahodnih demokracij. »Le se postavlja na stališče, da je ^ladierjev pozdrav Finski S fARiz, 0. decembra. Agex. Na zadnji 'ejl ^ancoskega parlamenta je imel mi-rskI predsednik Daladier govor o sov-hukem napsdu na Finsko in izjavil, da Si* po vsem svetu gnus in odpor. k Pojde tudi francoska delegacija v slanevo, da odgovori na finski apel, po-■J Zvezi narodov, čast vsega človeštva aw- da ves svet protestira proti temu Padu. Ob koncu je poslal v imenu vse-francoskega naroda Finski tople po ta ISMET INONt) Lednik turške republike, bo v krat-°dpotoval na inšpekcijsko potova- li« treba odločno poseči vmes in zaključuje tako-le: »Kar zadeva nas, mislimo, da dejanje vedno zahteva tudi tveganje, toda to tveganje je vedno manjše kot nevarnost, ki je skoro zmerom posledica resignirane pasivnosti.« »Le Temps« je prepričan, da je s finsko vojno usoda Rusije in Nemčije tako povezana, da ni misliti za sedaj na kakšna nesoglasja med rusko in nemško vlado. Zato se zavzema za odločen nastop, čeprav bi ta nastop tvegal vojno z Rusijo. Francoska desnica se torej zavzema za to, naj Francija in Anglija v sedanji vojni obračunata hkratu z nemškim nacionalnim socializmom in ruskim komunizmom. PARIZ, 9. dec. Havas. Današnji francoski listi razpravljajo o izrednem sklicanju sveta Zveze narodov in se večinoma zavzemajo za to, da se postopa proti Sovjetski uniji enako določno kakor proti Nemčiji, kajti nikakor ne bi bilo mogoče opravičevati vojne proti Nemčiji, a dovoljevati Sovjetski uniji v enakem primeru svobodne roke brez odpora. V Moskvi so zelo presenečeni LONDON, 9. dec. Exchajtl:e Tele-graph. Kakor poroča moskpvski poročevalec »Timesov«, je juifeSka finska obramba Moskvo zelo presenetila. V Moskvi so bili trdno prepričani, da se bo finska obramba že takoj v začetku zrušila zaradi nemirov, ki bodo nastali v republiki. Finski komunisti, živeči v Sovjetski uniji, so namreč stalno zatrjevali, da je na Finskem njihovo gibanje tako močno, da finski narod komaj čaka, kdaj bo lahko izvedel prevrat. Sedaj se je pa izkazalo, da na Finskem ko- munizma v pravem smislu sploh ni in da je ves narod složen v odporu proti sovjetom. Sploh pa je Stalin upal, da se mu bo po sporazumu s Hitlerjem posrečilo brez vsakih oboroženih intervencij doseči zastavljene cilje v Evropi, tako na severu kakor tudi na jugovzhodu. Sedanji razvoj dogodkov grozi nasprotno, da zapiete Sovjetsko unijo v večjo vojno, na katero ni pripravljena in je malo upanja, da bi se končala ugodno za sovjete. Turčija in Finska sta napravili velik križ čez Stalinove račune. Kritično prerokovanje za pomlad LONDON, 9. dec. Exchange Tele-1 Irana in Afganistana. V primeru takega graph. Mednarodni položaj se po soglas- razširjenja vojne je pa nedvomno, da bi ni sodbi londonskih političnih krogov j bile prisiljene poseči v konflikt še mno. aadnje dni nevarno poostruje in n ena- ge druge, sedaj nevtralne države. Splo- dotna vstajajo nove nevarnosti, s kateri mi prej nihče ni računal. Ni izključeno, da se bo sedanja vojna, omejena le na Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, razširila poleg finsko-sovjetskega spopada še na nove vojne konflikte, ki bi utegnili nastati med Sovjetsko unijo in njenimi sosedami na jugu in jugovzhoda. Taka nevarnost obstaja zlasti glede Madžarske, Romunije in Turčije, pa tudi | Ivan Boldin. šno se pričakuje, da bodo meseci po Novem letu, in posebej na pomlad, zelo kritični In bodo odločili vso bodočo usodo sveta. MOSKVA, 9. dec. Mavas. Iz pisanja »Krasnaje Zvezde« je razvidno, da je bi- lo ustanovljeno nedavno v Odesi novo vrhovno poveljstvo za južno sovjetsko armado. Poveljnik je vojske je general Ryti|ev govor po radiu HELSINKI, 9. dec. Havas. Predsednik vlade Ryti je v radijskem govoru sinoči dejal, da prakticira sovjetska Rusija surov in zagrizen imperializem, ki ga je prej očtala drugim državam. Svojo prvo akcijo je začela Moskva proti Finski, in to z lažnimi podtikanji. Sestavila je neko lažno »narodno vlado« na finskih tleh. Oblast Kuvsinena ne bo nikoli segla dalje od kraja, kjer je prišla do moči s pomočjo sovjetskih topov, če misli Moskva, da bo z uničevanjem vasi, žensk in otrok udušila fnski odpor, se globoko vara. Kar delajo sovjetski diktatorji, vzbuja gnus ne samo v Finski, temveč po vsem svetu. Treba se je res vprašati, zakaj gredo delavci sovjetske Rusije v ogenj? Angleži potopi zopet tri neišbe podmornice Nemške podmornice in mine so pa potopile ceEo vrsto angleških in nevtralnih ladij — Nemški parnik zadel sam na nemško mino — Sovjeti streljali na nemško ladjo W Notranjost države. S tem v zvezi v^nj-^tolska agencija, da bo to po-^'kav lnie^° namene, kakršne so mu 11 nekateri tuji listi in radijske postaje. LONDON, 9. dec. Reuter. Včeraj zjutraj je neko angleško letalo potopilo neko nemško podmornico. LONDON, 9. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo je pozno ponoči javilo, da je bila v kratkem času že druga nemška podmornica napadena In potopljena po angleškem letalcu. Pilot je podmornico zadel, na morju se je pokazal velik madež olja, dva rušilca sta nato spustila v globino na kraju potopljene podmornice še dve podmorski mini, ki sta končali zadnje dejanje tragedije. LONDON, 9. dec. Havas. Angleško vrhovno poveljstvo objavlja, da je potopljena nemška podmornica, ki je poškodovala angleško kontratorpedovko »Jer- S6]L()ND0N, 9. dec. Reuter. Iz podrobnosti o potopitvi nemške podmornice se doznava, da je nemška posadka poizkusila vse,’ da bi podmornico pogreznila v morje, čim se je pojavilo angleško letalo. Prva bomba, ki jo je vrgel pilot, je eksplodirala en meter od podmornice, je bil njen opazovalni stolp še do polovice nad vodo. Od eksplozije je bilo najbrž poškodovana zaščitna površin? podmornica se je nagnila in zadnji del je segal nad vodno površino. Pilot pravi, da je v trenutku, ko je podmornica s prednjim kljunom tonila v morje, vrgel še eno bombo, ki je eksplodirala na istem mestu kakor prva. Morje je okrog in okrog zalilo mastno olje, znamenje, da je bila podmornica zadeta v polno in se je potopila na dno. LONDON, 9. dec. Reuter. Iz mornariških krogov javljajo o posebno uspešnem sedanjem lovu na nemške podmornice. Način lova je izveden tako, da sta že dva rušilca v skupni akciji uspešnejša od 10 rušilcev v svetovni vojni. Angleški rušilci so opremljeni s posebnim hi-drofoničnlm aparatom, ki je bil v zadnjih 17 letih že večkrat preizkušen in do popolnosti predelan. S pomočjo ostalega orožja se bo angleški vojni mornarici skoro posrečilo, očistiti oceane nemških podmornic. Problem min se seveda ne sme podcenjevati. Te mine so izredno občutljive, zato je ves tehnični aparat na delu, da najde sredstvo, ki jih bo uspešno onesposobilo. Strokovnjaki se nadejajo, da bo že v doglednem času uspelo, vse plovne prehode očistiti tega nevarnega morskega orožja. LONDON, 9. dec. Exchange Tele-graph. V zadnjih dveh dneh se je vojna na morju nadaljevala z vso srditostjo in bilo je potopljenih zopet mnogo bojnih in trgovskih ladij, deloma po minah, deloma po podmornicah in letalih. V Ro- kavskem prelivu je neka nemška podmornica torpedirala holandski parnik »T a j a n d o e n« z 8169 tonami. Na parniku je bilo 77 mož posadke in potnikov. Potopitev je terjala več človeških žrtev! Na Severnem morju je zadela na mino angleška ribiška ladja »W a s h i n g t o n« z 209 tonami. Dalje je zadel na mino 1000-tonski angleški parnik »M e ral«. Angleški rušilec »J e r s e y« je potopil nemški torpedo, po nesreči se je potopil angleški parnik »Chancellor«, na parniku »W alt o n« je pa nastala eksplozija. V južnem delu Atlantika je bil pa potopljen parnik »Na v a so ta«. KODANJ, 9. dec. Havas. Agencija Ri-cau poroča, da je nemška motorna ladja »Odensee« naletela v bližini Lange-randa na nemško plavajočo mino in se potopila. Utopili so se tudi vsi člani posadke. HELSINKI, 9. dec. Exchange Tele-graph. Na potu na Finsko je neka sovjetska ladja poškodovala neki nemški tovorni parnik. Parnik je prispel kljub temu še v finsko pristanišče. Sovjetska oblastva so izjavila, da je bil nemški parnik pomotoma napaden. Maribor, 9. decembra. Slovenska zemlja je bila v pogledu novinstva dolgo časa osamljena. Svetli žarek, ki je posijal nanjo v Vodnikovem naooru na kraju 18. stoletja, je bil osamljen poizkus velike volje našega prvega pesnika. Vodnik je doumel pomembno vlogo v domači besedi tiskanih novic na naših tleh, ni pa žel v kulturno še zamreženem narodu dovolj priznanja za svoje delo. prazilma’ ki je nastopila za Vodnikom, se je izpolnila šele pred »pomladjo narodov« 1848. Toda, treba je bilo nadaljnjih desetletij, da je prebujeni slovenski narod lahko segel po prvem svojem dnevniku. Ko se je po Bachovem absolutizmu in slovenskih taborih dramila odločna narodna zahteva po zedinjeni Sloveniji, je začel naš dnevni tisk polagoma naraščati, dokler ni v duhovni evoluciji pomnožen na pragu 20. stoletja osvojil vse sloje naroda. Pred v vojno je bila v Sloveniji že močno zgoščena mreža naročnikov dnevnega tiska, tako ob Jadranu in Soči, kakor v Posavju in Podravju. Po osvobojenju je za novinarstvo zelo razgibano slovensko ozemlje nenavadno Oživelo. Zvrstili so se ponovni poizkusi dnevnega tiska, prodrli, pa tudi zamrli. Zanimanje za novine je silno naraslo tudi pri nas in danes je količkaj podvzeten »lovenec naročen na dnevnik. Velika je vloga novin v sodobni kulturi. Postale so nepogrešljiv vsakdanji spremljevalec ljudi. Z listom v roki leže človek v posteljo, na omari ga pričaka, Spremlja ga na potovanju n Izletih, človek seže po njem v uradu, Kavarni, doma in na ulici, pri oddihu in delu, v mestu kakor na deželi. V sedanjem pospešenem tempu življenja najde človek še vedno čas, da seže po dnevniku. To odgovarja naravi mo-derne dobe, odpira ljudem poglede v domače m tuje dogodke iz vseh panog SSEh Novtae 50 ,>ostal' !n javnega mišljenja, proboj- rLi^ L m kultumi činitelj. Kakor na- Sf ?OUrna reka osvaia današnji tisk 1™!’ Za ° 3e niegova odgovornost pred svetom tem večja. verair S° PraktiČ11° tesnt> po- nrnff Z na?e!l sv°bodoljubja. V njih ni ^ koristoIovstvo, zaščitnica so SS RZfme 'ia?drie ku,t^e in humanosti Boj za svobodo in pravico po- bi,i “"o™”'"- sn .v ’ hoče iz naroda zajemati besedi speJ A* v kraciii K r--ev' v resT1'čni demo-tiSa kval,ficirana vsebina dnevnega tiska zamore respektirati ljudsko bit- vS Ste,var zani0 pravičnt> rešitev vseli aktualnih političnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih problemov. Registrirajoč vsako najmanjšo aktualno vest stopa novinar iia branik člo- V,ef-!,a’.katero naj ne Izpostavljeno dobickazeljnim in izkoriščevalnim instinktom posameznikov. Zato je naravno, da je poleg druge vsebine tudi reportaža svojstven in dragocen material originalnosti vsakega lista. V nazorni reportaži, ki vsebuje poučna zrna, je iz->r cevalo novinarjeve zrelosti. Prav tu S dTrVrfP0Skii can, da postane ustvarjajoča sila, zdrava vez med državo ,n narodom, ventilator vseh perečih vprašanj. Kriminalne sen' zacue naj bi izginile iz listov, prav tako osebna, strankarska in verska razraču-navanja. Poplemenititi je treba duhovno vez našega človeka s tiskom, ljudi je treba navajati na vzgojno, zgledno in poučno snov, kateri bodi nazoren pogled v svet in življenje koristno dopolnilo. Naravno, da je za naporno delo po uredništvih treba čira večjega razumevanja države in javnosti. Sporedno z Čuječnost Italije na jugovzhodu Evrope Sklepi seje velikega fašističnega sveta — Italija bo še dalje ostala nevtralna, toda pripravljena nastopiti vsak trenutek za obrambo svojih interesov nji minister grof C i a n o korporacijski zbornici podrobnejše zadevno poročilo. Nazadnje je sklepal še o zadevah fašistične stranke. Po seji je stopil Musso- RIM, 9. dec. Stefani. V noči od četrtka na petek je bila tu prva seja velikega fašističnega sveta po začetku nove vojne. Pričela se je v Beneški palači ob 22. uri in končala zjutraj ob dveh. Poročili sta podala zunanji minister grof Ciano in Mussolini. Pred palačo je ves čas čakala velika množica ljudi, da izve za sklepe. Komunike, ki je bil izdan včeraj takoj po seji, pravi, da je razvoj vojnih dogodkov v Evropi popolnoma opravičil sklep vlade z dne 1. septembra, ki je določil, da ostane Italija izven vojne in preprečil, da se ni spopad razširil tudi na evropski jugovzhod in Sredozemlje. Dalje pravi, da so ostali odnogajl med Italijo in Nemčijo prav taki, kakršni so bili ustvarjeni s sporazumom. Kar tiče Podonavja in Balkana, ne bo Italija pod nobenim pogojeni dovolila nobenih sprememb ali vmešavanj s strani tretjih, in to predvsem že zaradi njenih skupnih kopnih in morskih mej s tem področjem in njenega položaja v Albaniji. Glede pomorskega prometa bo Italija skrbno čuvala svoje interese. Ob koncu je svet odobril dosedanjo zunanjo politiko vlade in določil, da poda zuna- lini na balkon in pozdravil čakajočo množico, - ki je manifestirala za vladno politiko in vzklikala tudi Finski. BERLIN, 9. dec. DNB. Nemška diplomatska korespondenca piše o stališču, ki ga je zavzel veliki fašistični svet, da je edino pravilno. Italija je s tem dokazala, da pravilno sodi o mednarodnem položaju, hoteč s puško ob nogi in vedno pripravljena na vse eventualnosti zavarovati le lastne interese. S i-m, da hoče Rim onemogočiti raztegnitev sedanje vojne na njegovo interesno področje, sledi samo težnjam Nemčije, ki tudi noče, da bi vojna zavzela širši obseg. Svet je pomirjen s tem, da se je Italija utrdila na Balkanu in budno pazi, da bi kdo ne zanesel intrige na ta prostor. Že v boju proti sankcijam je Italija dokazala, da noče nikakšnega varuštva in kontrole nad svojo zunanjo trgovino, hoteč si tako neovirano zagotoviti samostojne poglede na bodočnost. PoBožaj Finske še ni nevaren LONDON, 9. dec. Exchange Tele graph. Po zadnjih poročilih s finsko-sovjetskih bojišč se potrjuje finski demanti, da sovjetske čete niso i/rebile Mannerheimove obrambne črte na Ka-relijski ožini, pač pa so na dveh mestih predrle do te črte in zavzele nekatere sprednje postojanke, za katere se še bojujejo. Slabši je finski položaj severno od Ladoškega jezera, kjer se je sovjetskim četam res posrečilo napredovanje na več mestih. Ako bi se napredovanje nadaljevalo, bi sovjetske čete Jahko prerezale Finsko na dva dela. Na skrajnem severu se bijejo prav tako ostri boji z menjajočo se srečo. Vendar položaj Finske za enkrat še ni nevaren. HELSINKI, 9. dec. Havas. Sovjetske čete so poizkusile izkrcati se pri Viipu-riju (Viborgu). Finske čete organizirajo sedaj odpor proti tem poizkusom. Medtem se bije srdita bitka na Karelijski ožini. HELSINKI, 9. dec. Reuter. Komunike finskega vrhovnega poveljstva javlja, da je sovražnik nadaljeval napade blizu Tailalenjokija na zahodni obali Ladoškega jezera. Napadi so bili odbiti. Sovjeti so na vzhodni fronti zavzeli Suomusal, v Finskem otoku pa otoka Sursaari in Hogland. V zraku ni bilo napadov. LONDON, 9. dec. Reuter. Leningrajsko vrhovno poveljstvo javlja, da so sovjetske čete napredovale na vseli frontah. Na vzhodnem delu Karelijske ožine so čete po predodu napredovale v severni smeri in z boka. Letalstvo je zaradi slabih vremenskih prilik mirovalo. Oflimažg saošskj AvdSerjce na dvoru Nj. Vel. kraljica Marija m Olga sta sprejeli v avdienci ® ^ sipino Maček, soprogo po^edse ^ vlade. Knez namestnik Pavle J P jel predsednika vlade Cvetkoviča. Dr. Maček o sP0,aIumU Dopisniku »Pester Lloyda« 3_Mr’^ ček med drugim dejal, da je ^ riti idealno gospodarsko z gv. kmetskih narodov srednje rti J . ^ rope. Sporazum med Srbi n* v glavnem končan in tisti. jp * .. pisali, so stvorih Jugoslavijo' to močno, na zdravi osnovi m V slogi Hrvatov in Srbov j« Po veličastnih sprejemih na Liko se Je ban dr. šutaSič nim Srbom in Hrvatom v Kor ^ glašajoč, da je lepa bratska Srbi in Hrvati najboljši čuvar svobode in moči kraljevine ■ Usoda malih narod°v^ V velikih spopadih je fti* malih narodov. Prekonjih žajo interesi močnejših. . ^ nepripravljenost in nesloga ^ ®u dov je povoljna napadalcu, ^ pa osvajanje in propast. Pra\ • > $ je samo obrambna vojna. ^ 0 ne more ogražati bodoaw # Nemči';a ukine češko avtonomijo BUKAREŠTA, 9. decembra. Reuter. Po poročilih iz Prage, namerava Nemčija akiniti avtonomijo češkega protektorata. Neka odločujoča nemška osebnost je dalje izjavila, da bodo Nemci v primeru novih uporov in nemirov Prago bombardirali iz zraka. Sklepi konference v Os’u OSLO, f). decembra. STA. Na konferenci zunanjih ministrov švedske, Norveške in Danske je bilo sklenjeno, da bodo omenjene države storile nov poizkus za ustavitev sovjetsko-finskih sovražnosti in obnovitev pogajanj. Kakšni so bili nadaljnji sklepi, zlasti za primer da ta prizadevanja ne b‘i uspela, ni bilo mogoče izvedeti, ker je bila konferenca strogo zaupnega značaja. Španski častniki za Finsko MADRID, 9. dec. Havas. Mnogoštevilni španski rezervni častniki so zaprosili za dovoljenje, da odpotujejo na Finsko kot prostovoljci. SOVJETI DEMANTIRAJO MOSKVA, 9. dec. Generalni štab sovjetske vojske demantira vesti raznih tujih listov, da so njihove čete uporabljale dumdumske krogle in strupene pline. Leningrajske čete še posebej niso uporabljale strupenih plinov in kaj takšnega sploh ne nameravajo' SOVJETSKA BLOKADA FINSKE MOSKVA, 9. dec. Tass. Sovjetska vlada je odredila s pričetkom 9. t. m. pomorsko blokado Finske. MAGINOTOVA LINIJA PODVOJENA PARIZ, 9. decembra. Havas. V zadnjih treh mesecih je bila Maginotova črta podvojena in raztegnjena od italijanske meje pri Švici do morja. PRETEP S KOMUNISTI V AMERIKI VVASHINGTON, 9. decembra. Havas. Javni komunistični zbor za proslavo 22-letnice ruske revolucije se je na mali iz-preinenil v pretep. Na zborovališče je vdrla skupina manifestantov z veliko ame riško zastavo, pevajoč narodno himno Prišlo je do pretepa, več oseb je bilo ranjenih. Kakor poročajo iz Rio de Janeira, so tam aretirali 101 komunista, ker so pripravljali zaroto proti obstoju države. SMRT KOMPONISTA SELLINGA NEWYORK, 9. decembra. Havas. Včeraj je v 63. letu starosti umrl ameriški pianist in znani skladatelj Ernst Selling. Pokojnik je bil učenec in velik prijatelj Paderevvskega. Ena najbolj znanih njegovih del je simfonija >!>Ples zmage«, ki jo je zložil ob priliki premirja po svetovni vojni. Borza. C u r i h, 9. dec. Devize. Beograd 10, Pariz 9.87'A, London 17.44, Newyork 446, Bruselj 73.56, Milano 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kopen-hagen 86.10, Praga 5.40. Varšava 80, Budimpešta 3.40, Atene 3.50, Bukarešta 3.40, Helsinki 8.90, Buenos Aires 102.50. majhnega naroda, če ima za obrambo. Le tisti nar0f^ pripravljeni braniti svojej* ’egalj no kulturo, bodo po v® *anStv3> kali mir v svobodi cloveg dr. H. Križman v »Vara**?8® stih«. . -'mA'' K finančni samo«toinl’i Sloveni)« , Univ. prof. dr. Gosar # *- prispeval sestavek o S spodarskem stanju Slov6f‘p!8^e5 v čnimi podatki je dokazal* .^gv v -K venija letno nad 200 de"1 L0-B©ograd, kakor pride ^ Gos* nov, ki jih iz Slovenije ClJ" Dr fondi in drugi skriti tJ Sflo j# sko gospodarstvo bi s :\juStriia mijo mnogo pridobilo, -jem* obvarovana pred demontira1 ^ !l vonlja In 1»»"^ Naša banovina inia ^O0/« avtomobilov in avtobus® • lani •v državi. Osebnih avtov J (l7°/o}, motociklov 270 drza^- (0r- pa 148.000 ali 40°'» ^ehdržavneg^°veji: no je že, da odpade od ^ Slo p nega prometa žeteznic - v držav jo in 31°/° vseh P°tT11^estnega Pr°^t' nas je 20°''° celotnega ^ javfla ^ v državi, dobili smo> P nliiijon£> ^ na dela namesto 8« .}l cest gj(t- Imamo le 616' Jrkm odpade v jo' veniji, na vsakih 100 ytobusovs vornih avtoirKibilov m a^0ni ,vr^ pd' navski banovim z B ^ savski. jjd- ša to razmerje le 144. darSki - w morski 44. drmsto 25, ^ Osebnih avtov odpade ih s* p novini 252. Dohodkii od y ^ bi sc tedaj moral, na banovinsek cestne nija«). V S® v«)1’1 pr. cadanji Nevtralnost v b5utijo ^ „ „ Je lie 0 v5^ Nevtralne države -ll0Sti voj sledic, ki morajo po vtraloe sP0' čas nastopiti. Oo,f§e nerešen^ se podvizajo, ure kulturna i# ^0' darska, narodn ■ ajo if da prj vprašanja, fti* slabilo t jo vse, kar bi la'lklorožuie^n-L tako mrzlično s vredna bo njihova svo brani)0- jružit* kor so v stanu,.da i mora,o rA Wg države se PolegAf ki so deželami in narod^, zdrUženn ^ t položaju. i3aal<^i dosežejo ^ .-e ia»^°tnali mejah ustavila Ra zad ,v0 na jc "^^najsSnejše bila vedno naJ'p*iie^). rarnbe. (-Nova R Nazai k načelnosti! Odziv, ki je sledil vesti o akciji za obnovo SDS v Sloveniji, je v vseh krogih meščanstva v Mariboru tolikšen in napadi prizadetih tako hudi, da je res treba, da se motivi, ki vodijo akcijski odbor, tudi načelno pojasnijo. Akcija je upravičena, če bi tudi res bil njen namen edinole ta, da se najde politična oblika za napredne ljudi, ki ne morejo z JNS. Glavni "a^b za politično sodelovanje je vera v ^peh. Toda kako vero naj ima Mariborčan v JNS? Ko so poznejši voditelji prejemali nasledstvo iz rok dr. Frana Rosini je bil Maribor močna napredna trdnjava. in niti nasprotnikom se ni nikoli sanjale-, da bi mogli v doglednem času Uspeti. Toda voditelji so imeli dve levi no-8'. in česar so se lotili, vse je šlo postrani, 'n posledica vsega skoraj dvajsetletnega njihovega dela v Mariboru je ta, da so Se volivci odločili za konservativce in da 50 naprednjaki razbiti v frakcije in struje. ; Ali ni smešno, če se »Jutro« še norčuje 12 tega, ko našteva, koliko je naprednih j^ank, ki hočejo izvesti koncentracijo sil, 0 je pa vendar njegova stranka vse to fazbitje sama zakrivila? Kako naj nadalje 'ma volivec vero v JNS, ko je v štirih letih oblasti v Sloveniji na vseh področjih žela samo neuspehe, ko je celo tako daleč pohabila na načelnost, da niti v diktaturi ni bl'a dosledna, ko je, pustivši vnemar res naPradne elemente, ljubimkovala z opozi- in to mesalianco držala tudi v . Gorskem občinskem svetu! Kdo naj ma končno še vero v stranko z oblikami kt*ture, ki so danes v svetu pač naj-niani 'simpatične, če pa vere v uspeh ni, !n v Mariboru posebej je biti ne more, po-je upravičeno, da se obnovi stranka, 1 ne odbija že kar vnaprej. zbiranje demokratskih ljudi je si-ter formalna in taktična stran nove ak-!%, ni pa glavno. Glavno je, dati ljudem 'Jejo, prepričati jih, da se ne bore za eno-r*vne koristi, ampak da vodi delo stran-eosnovna, vse delovanje obsegajoča mi-živeli smo v dobi, ko so zaporedoma Ranice zatajevale svoja načela. Tako so ^ JNS pristopivši deli demokratskih %nk, čim so se oprijeli diktature, pu-pasti idejo demokracije, nazora, ki je danes prav tako živ, l^akor je bil v £a-5 ko ga je rodila francoska revolucija in ! Zopet združuje ves svet v odpor zoper Mature. Prav tako so pustili pasti svoj ?3zor v drugem taboru, skrivajoč se sicer dalje za demokracijo, toda ta demo-!faciia je tudi pri njih le uboga Peptlka. balisti, v kolikor tudi niso prešli v raz-"e režime, se drže svoje marksistične dok-r,ne. Prazen pojem naprednosti, pod kakega se skrivajo poslednji ostanki JNS, a ne pomeni nič drugega, kakor da stie-1 stranka za vseobčim napredkom, toda ,8a niti najhujšim reakcionarcem č»ovek j)es ne more odrekati. .Napredni ljudje v Sloveniji so torej, od-|JJe JNS zavrgla demokracijo, brez polnega gesla) brez načeia in brez ideo-sije. Trditev, da je »integralno jugoslo-I(vn!tvo« taka ideja, ne drži, ker je to pač oSnCjemu le Polit>čni cilj. Ker pa je v$ 0Vna misel, ki je vodilna smernica za e Politično delovanje, največjega pome-uspeh vsake politične stranke, je te-^ "eobhodno važno, da se slovenski de-s0 ,‘ratski ljudje oprimejo enkrat ideje, ki str J0 4°. sedaj tako imenovane napredne ci;n^e zatajile, t. j. ideje d e m o k r a-J e. d0^s je rešila to idejo skozi vso mrko lj ,° dosedanjih režimov, ona je prizna-^alUdi naravno danost narodnih indivi-v0j n°st>j videč v njih svobodnem razilo* ^očno državo v sedanjosti, in v bo-h*« rojstvo centripetalnih sil v smeri H nS.0vanske sinteze. Pod tako zastavo VtJ 2^erejo vsi, ki niso vezani na ozki 't0nJnejo Slovencem, ki niso v taboru Dr. ftfekso SnuderS Nas pri tem delu nič ne moti, da se demokratski elementi na deželi zbirajo v Delavsko-kmetski stranki, kjer se hočejo bojevati za svoje posebne interese. Mi pozdravljamo vsako formiranje demokratskih sil. Prepričani smo, da se bomo našli v skupnosti v vsaki pomembni zadevi. Ne formalni obstoj baš ene formacije, ampak skupna akcija je bistvo pri zbiranju demokratskih sil! ffial&rikladnešši h&žiini dar ie žhrliemtka polica! Ali ste mislili na Vaše moralne odgovornosti za Vašo rodbino? življenjska polica predstavlja vedno razpoložljivo gotovino, ker »CROATIA« redno izplačuje posojila, odkupe in zavarovane glavnice. Za vse vrste zavarovanj se obrnite z zaupanjem na „Croaffo“ GLAVNO ZASTOPSTVO: zavarovalno zadrugo po tr£. za_k. Maribor, Trg svobode 6., telefon 23-37. Jugoslovanstvo v preteklosti in hodcinosti Prot dr. Slobodan Jovanovič V beograjskem »Srbskem klubu« je znani naš učenjak prof. dr. Slobodan Jovanovič predaval o jugoslovanstvu v preteklosti in bodočnosti. Svoje osnove predavanja je v začetku naslonil na mirovno konferenco 1919, na kar je prešel na notranje prilike Jugoslavije. Pri Hrvatih, je naglasil, so prevladovali sprva trije pogledi na državno, skupnost. Eno so zastopali dalmatinski Hrvati, ki so bili mnenja, da je treba državo organizirati v smislu krfske deklaracije na osnovi širokih samouprav in avtonomij. Tu ni bilo govora o federaciji. Druga skupina so bile meščanske stranke Hrvatske, ki so bile za federacijo v pravem smislu besede, ki prizna-, va suverenost, in tretja skupina, kmetska stranka Radiča, ki je zahtevala konfederacijo. Hrvatska naj se organizira kot suverena država, ki bi imela določene zveze s Srbijo. To je bilo hrvat.sko stališče. Drugo, ki je bilo osnovano še pred vojno in je slonelo prvotno na jugoslovanski, nato pa na srbski ideologiji, ne morem nazvati posebno gledišče. To je bila ideologija, zgrajena po Srbih in Hrvatih na habsburških tleh, ki so zastopali stališče, da ni popolne bodočnosti brez skupne zajednice. Srbske stranke so povzele to ideologijo, vendar je napačno govoriti o njihovi hegemoniji, češ da so Srbi hoteli drugim ■navreči Veliko Srbijo. Jugoslovani so spojili pojma unitarizem in centralizem. S teoretične strani je to bilo napačno. Tako se moramo vprašati, ali je centralizem jugoslovanstva nagnai Hrvate v federalizem ali je federalizem Hrvatov silil Jugoslavane, da so postajali hujši centralisti. V jugoslovanski ideologiji so imeli več vpliva politiki izven Srbije. Mislili so, da je treba potencirati izenačevanje Srbov in Hrvatov, toda tisti, ki so menili, da je za to treba časa, so imeli prav. Zgodovinski proces se ne more pospešiti z državno oblastjo. Osebni državni režim se ie polagoma pretvoril v odkrito diktaturo, češ da je to edino sredstvo, da se doseže srbsko-hrvatsko edinstvo. Istočasno smo dobili novo državno ime Jugoslavija. Srbskega in hrvatskega nacionalizma niso priznavali. Borba diktature proti strankam je žela več uspehov v Srbiji kakor na Hrvatskem. 4/. / Diktatura je pa imela tu-di druge posledice. Storjen je bil nov jugoslovanski patriotizem. Pri tem moramo strogo ločiti predvojne in povojne Jugoslovane v političnem pogledu. Predvojni Jugo-slovani so se borili za jugoslovansko Idejo, povojni Jugoslovani kot neka vrsta patentiranih patriotov so pa imeli od jugoslovanstva samo koristi. Ljudje, ki niso bili ne Hrvati ne Srbi, kj so bili Madžari, Nemci itd., so se naenkrat pojavili kot integralni Jugoslovani. Imeli smo pa tudi slabe Srbe in Hrvate, ki so bili v narodni borbi kompromitirani, pa so se oglasili za Jugoslovane. Drugi so sprejeli jugoslovanstvo kot izgovor za diktaturo. Tako je bilo jugoslovanstvo izenačeno s posebnim političnim režimom z nevšečnimi elementi. Nekega dne je nastala kriza osebnega režima, z njim seveda tudi kriza jugoslovanstva. Ta ne obstaja le pri nas. Po sporazumu na Hrvatskem ni za ni- kogar slabše tam, kakor za Jugosietvane. Kriza jugoslovanstva obstaja tudi na vrhovih hrvatske inteligence. Kako naj to krizo zdravimo? Po Macohiaveliju vemo, da kadar zabrede država v \rizo, se mora vrniti k osnovam, na kateftih je bila zgrajena. Saj je znano že izpred vojne, da pri Srbih kakor Hrvatih jugoslovanska politika ni slonela na medsebojnih simpatijah. Slonela je na uvidevnosti, da lahko le v skupnosti ustvarimo svoj nacionalni program. Zdaj je za nas le vprašanje: ali moramo iti Srbi in Hrvati skupaj, ne pa če hočemo to. Ne smemo pozabiti, da mora biti poleg razdvajanja tudi zedinjevanje. Neka skupna centrala, ki zbira narodne sile, mora obstajata. Ni dovolj, če imamo skupno krono, vojsko in diplomacijo, treba ie imeti tudi eno telo, v katerem se lahko vrši moralno spajanje in izenačevanje Srbov in Hrvatov. Nisem poklican, da dajem Hrvatom nasvete, Srbom pravim, da moramo braniti srbstvo. Ne smemo reči, da imajo v tej državi samo Hrvati svojo narodnost, mi da je pa nimamo. V vsakem primeru pa Srbi ne smemo pustiti z vidika obče jugoslovanske interese. Pruska je bila zasebna država, imela je svoj pruski militarizem, pa je to ni motilo, da je v danem trenutku postala, nosilec nemške ideje in da je stavila svojo eksistenco zaradi nje v dveh vojnah na kocko! Srbi smo v preteklosti pokazali sposobnosti, da delamo in se borimo za širšo nacionalno in državno idejo nego je bila naša lastna. Na kratko: pri nas je treba namesto nasilnega izenačevanja Srbov in Hrvatov delati na politični vzgoji obeh. Dokazovati je ^ treba obstoj jugoslovanske ideje brez žalitve in slabljenja narodne misli. Kar se trenutno ustvarja, ni proti našim narodnim tradicijam. Treba je, da pri nas (v Srbiji namreč, op. ur.) prevlada prepričanje, da brez Jugoslavije in brez skupnosti s Hrvati ne moremo dalje. Samo srbski nacionalizem, združen s hrvatskim lahko da stvari dobro smer, potem bo za nas vse dobro. h prevratnih dni na Murskem polju Viadimlr Kreft / Zaslužna dejanja moža, k| doslej še niso žela priznanja šel na glavarstvo in zahteval od glavar- I Radgono zaradi predaje orožja češkega Vr,i_ nazor religije ali doktrine in ta->fOnsrn(^0. Slovencem, ki niso v taboru kflro rvativizma, načelnost in doslednost, de Za rast in Poroka za uspeh. V boju *v0bon,1Okratsko Padavino, ki jo označuje % XLenaka in tajna volivma pravi-^v;rla'”entu odgovorna vlada, samo-Ho{na P°i;tičnih in stanovskih ustanov, 5t>rotuj vJada, ki bo mogla vskladiti naje* |V ,e S1 interese, v tem so one smer-K?t n n - skuša akcijski odbor osvojiti Cel° slovenske SDS, načelo, ki % i ama.n iskali v politični preteklosti udi drugih starih skupin. Pred dnevi sem pregledal brošuro »Deutsches Leid in Radkersburg«, ki so jo svojčas izdali Nemci v Radgoni in katere vsebina se nanaša na dogodke ob prevratu leta 1918. Kakor so prihajali v druge kraje v jeseni 1918. znaki, da bo kmalu konec avstrijske monarhije, tako je bilo tudi po krajih Murskega polja. Razpad cesarstva so zaslutili tudi Nemci v teh krajih, ki so hoteli rešiti s pomočjo nemškutarjev čim več ozemlja za Nemško Avstrijo. Glavni voditelj te akcije je bil zdravnik dr. Kanuiiker, kateremu pripada tudi zasluga za priključitev Radgone z okolico k Avstriji. Dr. Kamniker pa je imel v načrtu tudi zasedbo Murskega polja, računal je celo z akcijo vse do Ptuja, ki je imel v tistih dneh še disciplinirano nemško posadko. Energičnemu nastopu Viktorja Kukovca gre glavna zasluga, da se ta načrt ni uresničil. S svojo duhaprisotnostjo ;n smelim nastopom je Viktor Kukovec kot pooblaščenec Narodnega sveta opravil svoje delo na miren način in ne s silo, kakor pravi poročilo v omenjeni knjigi. Edino orožje, ki ga je ime! pri sebi, je ja von Sohonhoferja, da mu prepusti vso oblast ali pa bo poklical češke vojake iz Radgone, ki so že za to pripravljeni ... Iz previdnosti je stopil Kukovec k telefonu, da tako onemogoči glavarju vsako kontrolo nad resničnostjo besed. Po kratkem obotavljanju se je glavar priklonil in prvo delo je bilo dovršeno. Odstopu glavarja je sledila odstranitev nemškega uradništva na glavarstvu, odstranitev ljutomerskega župana in občinskega odbora ter prepoved odvoza živil s kolodvora na Dunaj. Ljutomer je bil v upravi Slovencev in prvi slovenski župan je bil Viktor Kukovec. Medtem se je zvedelo, da je župan Radgone von Kodolitsch v svojem vinogradu blizu mesta. Kukovec mu je takoj poslal sla z naročilom, da se brez njegovega dovoljenja ne sme oddaljiti iz zidanice, če pa bo to storil mu nihče ne more jamčiti za življenje, ker se je med tem to in to zgodilo. Von K. se je točno držal poslanega mu sporočila. V nedeljo 3. novembra dopoldne je bila v Ljutomeru osvobodilna slavnost, popoldne istega dne pa sta se peljala bila" maihna'avtomatska pištola. V spo- j Kukovec in Lojze Herzog, sedanji diri-znanju, da je vtreba naglo delati, je takoj Igent Narodnega gledališča v MarJbOru.v bataljona. V zadevi sta govorila najprej s češkimi častniki. Ti so jima izjavili, da je orožje že prevzel dr. Kamniker! Kljub temu je Kukovec imel priliko govoriti z dr. K., kateremu je iznesel zahtevo po oddaji orožja in mu tudi omenil, da je. župan Radgone interniran. Zaključek razgovora je bila določitev ponovnega sestanka za 5. november, na kate-rom naj se zadeva končno reši. V torek 5. novembra so bili pred vojašnico zbrani nekateri člani radgonskega občinskega odbora, nekaj nemških častnikov,^ dr. Kamniker in radgonski glavar grof Stiirgh. Pri pogajanjih je posredoval grof Stiirgh. Odločen nastop Kukovca in njegova izpoved, da od tega sestanka zavisi nadaljnje življenje nji hovega župana von Kodolitscha, je prisotne omalodušila. Neki častnik je vzkliknil: »Iich schieB den Kerl nieder«; na kar je Kukovec odvrnil, da sicer to laihko napravi, toda če se on do večera ne vrne domov zdrav in živ, bodo vse posledice nosili ljutomerski Nemci... Konec razgovorov je bil, da so se gospodje omehčali in izročili Kukovcu okrog 800 pušk, 5 strojnic in strelivo. Toda ta izročitev je bila navidezna in komisije posredujejo 3©sSp Mravljak / Naskok slovenskih kmetskih puntarjev na gradove zatiralcev Na zborovanju so ugotovili v glavnem te-le pritožbe proti poslopanju graščakov: 1. za gotove vožnje so dali prej graščaki določeno količino vina, zrna in denarja; sedaj so te pro-tidajatve ukinili, roboto pa obdržali; 2. pri prodaji dvorca, njive ali travnika zahteva graščak deselek, prej tega ni bilo; 3. za novo postavljeno hišo se mora plačati davek 12 $•, prav 1ako za kmetski mlin; 4. prej se od planšarske kmetije ni plačalo nič, sedaj se mora oddati določeno število sirov; 5. prej je smel kmet v nekaterih potokih ribili, (zlasti v Bistrici in Savi, ki sta polni rib), sedaj je to prepovedano; 6. gospoda zahteva novo roboto, da morajo kmetje dovažati in odvažati ribičem mreže, sode in drugo; 7. vsaka kmetija je morala plačati zaradi bencčanskih vojn po 14 fl vojnega davka. KAJ PA STANOVI? Kmetje so skušali pridobiti na svojo stran tudi nižjo duhovščino, mesta in trge, zdi se pa, da brez uspeha. Edino trg Železniki se je pridružil gibanju in bil zalo pozneje kaznovan z odtegnitvijo Iršldh privilegijev za nekaj časa. Ko so stanovi videli, da se vstaja širi, so skušali z dobrotnim posredovanjem kmete potolažili in tako celi pokret potlačiti. Opozorili so tudi cesarja na nevarnost gibanja. Na deželnem zboru na Dunaju 20. marca so kranjski stanovi zahtevali od cesarjevega zastopnika krškega škofa Mateja Langa, da pošlje tri do štiri vplivne može kot posredovalce na Kranjsko, ki naj kmetom predočijo punlarijo kot uporniško in kaznivo dejanje ter jih pozovejo k redu z obljubo, da bodo vse pritožbe preiskali in storili potrebne ukrepe. Vlada pa naj bi izdala povelje za zbiranje vojske proti puntarjem in tudi cesarski upravitelji bi se morali oskrbeti z orožjem in topovi. CESARSKE KOMISIJE POSREDUJEJO Cesarjev namestnik je res poslal v prvi polovici aprila komisijo na Kranjsko, kjer je bilo blizu Ljubljane zbranih 5—6000 puntarskih kmetov. Komisija je skušala posredovati, bilo pa je zaman, ker kmetje niso popustili od zahtev. Po odhodu komisije so kmetje poslali deputacijo v Augsburg k cesarju. On jih je poslušal in jim potem naročil, naj se vrnejo in rečejo doma, da puntarji položijo orožje in se razidejo, on pa da bode svojini upraviteljem ukazal, da ne smejo nikogar obremenjevati preko stare mere. Tak ukaz je poslal cesar tudi kranjskim ustanovam z naročilom, da ga razglase in povedo, da pride posebna cesarjeva komisija, ki ji bo treba predložiti vse pritožbe. Cesarjevo pismo pa ni imelo nikakega uspeha, nasprotno, vicedomskega sla so kmetje pretepli, pismo zasramovali in tudi komisarjev niso hoteli več čakati, še manj seveda položiti orožje. Domneva se po neki instrukciji od 25. aprila, nekateri iz Radgone so poizkušali kljub vsemu orožje le rešiti. Dogovorjeno je bilo, da se Kukovca iznebijo... Slučaj pa je hotel, da se je Kukovec predčasno vrnil v Gornjo Radgono. Spremenjene razmere, hitra zvrstitev dogodkov in neodločnost radgonskih vodilnih krogov pa so omogočile, da se je prevoz orožja in streliva iz Radgone kljub temu izvršil. Orožje je bilo poslano generalu Maistru, ki ga je za svojo akcijo nujno potreboval. Delo Kukovca je bilo s tem v glavnem opravljeno. Bilo je velikega pomena, ker bi se usoda Murskega polja lahko zasukala drugače. Značajna, odgovorna in junaško izpeljana vloga Viktorja Kukovca iz Ljutomera, kot pooblaščenca tedanjega Narodnega sveta, zasluži posebno pohvalo, ki pa je še tudi po 21 letih Jugoslavije žal izostala. da so upor zanetili ali vsaj podpihovali Benečani, ki so prav takrat hudo pritiskali na Avstrijo pri Gorici in Gradiški. NASKOK NA GRADOVE Kmetje so potem imeli več zborovanj. Eno je bilo 14. maja v Novem mestu; udeležilo se ga je tudi precej meščanov. Dogovorili so napad na več dolenjskih gradov. Najprej so napadli turen Težko vodo pri Novem mestu, ga zavzeli, oplenili in zažgali. Nato so sc lotili Mehovega, ki so ga s pomočjo nekega odpuščenega vojaka kmalu zavzeli. Oba graščaka Mindorferja so ubili, nikomur niso prizanesli; celo graščakinjo so prisilili, da je oblekla kmetska oblačila in šla na polje delat. To je bilo 17. maja. Za tem so napadli grad Cušperk in ga tudi zavzeli. Vse orožje in strelivo iz gradov so odpeljali in uporabili, žito razdelili, vino izpili, kar pa jim ni služilo v rabo. so razbili, ribnike razdrli, gra- dove zažgali. V teh dneh (17.—ID. maja) je zasedal deželni zbor v Ljubljani. Že prej se je bil obrnil do Štajercev in Korošcev za pomoč. Sam je sklenil, oborožiti 200 konjenikov. Splošen poziv ni bil mogoč, ker so plemiči imeli gradove s svojimi vojaki zasedene, pa jih niso hoteli zapustiti. Čim pa bi bila štajersko-koroška vojska v Celju, naj bi se zbrala tudi vojska kranjskega plemstva in se pridružila. TUDI NA ŠTAJERSKEM VRE Medtem se je upor že razširil tudi preko Save na Štajersko. Kmetje v celjski grofiji in v vlastelinstvih Planina, Kunšperk, Bizeljsko, . Podsreda, Podčetrtek in Statenberk so se pridružili uporu. In dalje je šel val vstaje proti severu, preko Drave skoro do Gradca in proti zahodu na Koroško. Na Kranjskem so vstaši zapored zavzeli gradove Rukenštajn, Mokronog, Boštanj in druge. V ta čas (mesec ju- nij) je slaviti tudi zavzetje BreacP! kmetih, pri čemer so uporniki 50 oseb. med njimi stotnika Khsa 8 plemičev, zavzel, grad ter zaz, mesto. pritožbe CESARJE Na Štajerskem so imeli kmetje ^ več krajih podobna zborovanja, 8 no je bilo koncem maja v K J Tam so določili svoje zahteve m £ tožbe, obsegajoče 13 točk v]a. jih nekaj,: 1. davke so zal slelini po dvakrat, celo triadozdcvn0 to, vsakokrat po 1—- b)a. ta denar ni prišel v cesar gajne; 2. robote je gosposk. I y naložila preko mere; 3P«s V ^ primeru smrti je oderuška, ker g ^ pobere vse (smel bi vzeti le ^ti); la in zahtevati nekaj malih s 4. sodne denarne kazni so _ ker vse gleda le. da nagi« ;ce denarja. Zato celo tatove m čar ^ izpuščajo proti odkupnini, • dese. vino in žito so zvišali, pu globe, tine. nove mitnine, nenavadne omejitve svobodnega ribolova, rjenja, paše itd.; 6. mnogo' °odviera0 zi podložnikom tudi - , \ fcjr gruntov (brez posebnega razloga;, ljudi silno razburja itd. (Dalje prihodnjo soboto-^ Zakaj zahtevajo žene votivno pravico ? se sprašuje mnogo ljudi. Saj so vendar do sedaj živele brez nje. Ti ljudje se ne zavedajo, da so se življenjske razmere temeljito spremenile. Nekoč je živela žena le doma, danes pa je prisiljena, da zapusti družino, da si poišče zaslužek, s katerim preživlja sebe in večkrat tudi svojce. To njeno delo pa je urejeno z zakoni, izpolnjevati jih mora, a ne soodločati o njih. Zato žena kot delavka zahteva sodelovanje v onih zakonih, ki urejajo njeno življenje in delo. Velika naloga žene je materinstvo. Dolžna je skrbeti za telesno in duhovno rast otroka. Ali to ji je zelo otežkočeno; ker izvršuje poklic, se ne more več baviti samo z mladino. Na drugi strani je postala zanjo še bolj odgovoi-na, ker jo mora s svojim zaslužkom rediti. Ženi pa v socialnem skrbstvu ln prosveti ni dana beseda Naša žena tudi po izobrazbi ne zaostaja za možem. Dopustne so ji vse šole. Š svojim delom pa je postala koristen člen naroda. Zato zahteva slovenska žena, da bi sama sodelovala in odločala pri vseh vprašanjih, ki zadevajo njeno življenje in ki so ji sedaj nedostopna. V demokratski državi smo. Naša ustava načelno ne zanika ženske volivne pravice. Prepušča le volivnemu zakonu, da to uredi. Zdaj zopet urejujejo tak zakon, torej je čas, da se ti zakoni urede ženi v korist. Zato sklicujemo mariborske žene zborovanje 10. decembra ob 3. uri v Narodnem domu. Istočasno pa pobiramo podpise, da bi tem krepkeje podprle naše zahteve. Akcijski odbor. ŽGANJE UNIČUJE SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA OTROKA Žganje, ki ga letos naš kmet kuha v ogromni množini, rodi že sedaj svoje sadove. Ljudje pijejo žganje kot vodo, češ: »Le dajmo ga, saj bo ob Novem letu tako prišel pod pečat.« Omamljeni od žganja počenjajo surovosti celo oni, ki bi trezni nikdar ne storili nič žalega, žalostno moraš skimati z glavo, če govoriš z našim človekom, pa že pri prvih besedah opaziš, da je pijan ter diši po žganju. Toda odraslemu odpuščaš, če pije sam. Žganja prodati ne more. Kupci mu ponujajo sramotno ceno in se zato že iz jeze na- [pije. . . kizl' Ne odpuščamo pa onim star ^ vijo po štajerskih bregovih, da P svoje otroke v šolo pijane. s« se v šolo grede zvračajo vJ ut0i W pretepajo, ker jim daje žganj P" terega so dobili doma za za,I b0 jjs bo bodočnost našega naroida, . nj3? otrok sedel že v šoli pijan n3§j Poglej danes v razred, kjer - pj-nada. Bledi in izmučeni, P0*™ p jani obrazi se ti smejijo iz ,.gnj otft> bo uspeh teh rezmer? V šob P ^ ^pi. ne sodeluje! Proti 10. ur* ^ aVf!o S^°L žganje ga je premagalo in JP gg joti' zločinsko delo. Ko se zbu > ^0 je toži o hudih bolečinah v sta moč, ki jo daje žganje"3.^! in _ To je kriminal, zločin, kisloveTj. dajalci opravljajo nad j"'3 1 .£ nai ?° dušo! Kdor daje otroku žga ’ sli na »mlinski kamen«. pokdP^ Rešite otroka zastrupljenost, d® ji! vse žganje! Dajte kmetu wlt0r .. žganje prodal! Naprav1*« sit) do Otrok mora priti v šolo zd -eIT1o, d3 r no oblečen in trezen, ce k#L do uspehi otrok primerni v - jffgjfl mu slovenskemu narodu. Kultura Kreftovi ..Malomeščani" na ptujskem odru Kreftovo veseloigro »Malomeščani« so uprizorili že vsi naši večji odri. Uspeh je avtor z njo doživel tudi v Pragi. Uprizoritev v Ptuju pa je bila zanimiva pred vsem zato, ker jo je zrežiral Fran Žižek. Na prvi pogled se zdi, da je imel lahko nalogo. Toda zadeti okolje in družabno ozračje ni bilo tako lahko. Veseloigra namreč nima pravega dejanja v razvoju in tudi na enotnosti trpi. Ima ansamblske scene, ki so res bistvena pomoč za določitev barve, toda istočasno predstavljajo tudi oviro za hitro razvijanje dejanja za skladnost mnogoštevilnih oseb. Žižek je oder enostavno nesomerno razdelil s temnimi navpičnimi stenami. Spredaj pred publiko je z vsake strani postavil dve steni, s katerima je zožil odrski prostor v ustje, ki se je v globino zopet razširilo. Tu je bil naznačen izhod na balkon in v sobo, vzadaj pa glavni vhod, za katerega je tokrat prvič vpeljal prava vrata. Pred sprednji steni je razmestil fotelje prepasane v črno-rumeni prevleki in mizico z znakom Rdečega križa. Na vse stene je obesil še velike slike Franca Jožefa v bleščečih okvirih, ki so se med seboj spajale že kar v kulise. Pred glavni vhod je pritrdil še večno luč, ki je svetlobo metala na enega izmed F. Jožefov. In nad vsemi njimi je kraljeval mogočen dvoglavi orel. V takem grotesknem poudarku je. odskočila vsa tista značilna pijanost avstrijakantstva do najvišje oblike. S tem okvirom je dvignil tudi notranjo podobo oseb, ki se je v njem razgledala do zadnje spačenosti. Na stvariteljsko silo posameznih karakterjev ni mogel nasloniti režije, kakor n. pr. pri Kralju Edipu. Z ureditvijo odra je dosegel hitro nastopanje, s katerim je delu vtisnil tempo in zopet tempo. To ostro karakterizacijo miljeja zahteva veseloigra in mnogoštevilne osebe, ki niso močno izdelani značaji; saj se posameznik ne bi mogel razviti v svoji igri. Režiser je av- torja tolmačil. Stremel je zato, da kolikor mogoče le pokaže kakšni so ti njegovi rnalomeščani, saj gonilne sile v karakterjih ni v smislu rasti. Zato je Žižek tudi igro groteskno ubral, toda istočasno pa v njej poudaril tudi stanovske tipe v fino individualiziranih maskah. Tako je dosegel, kolikor je bilo potrebno, še rahlo notranjo karakterizacijo nasprotij; da omenim n. pr. le političnega uradnika Komarja, katerega dognanost v maski je učinkovala in ga je že sam nos izaajal. V besedilu je skrčil režiser razvlečena dejanja, da je lahko pognal igro v živahnost. Kjer je le mogel, je vsako najmanjšo sceno izluščil in poudaril vsako nasprotje. Medved in Grilc sta zato v sporu s hrbti obrnjena drug proti drugemu, zopet Medved in žena ostaneta na prizorišču n. pr. le v ozadju, Čisto spredaj pa vstopa in se prepleta kar je novo in važno. Takoj nato pa režiser že oba Medveda iz neme jžre V kjer stK jit» v prostor tik pred pubhk . ^ ki sproščalo in razgibalo pažni0, je Žižek posvetil najv<^ ^£ Stene, oziroma kulise, ]g p0sr« e(C stranske. Poslužil se JI,rsko ataLefle! da je mogel ustvari i tudj d UU JU 1IIU6^» Trt ie in nasičeno barvo. bilo !T' so v največji meri. 0z. b(>krvne os s avstrijakantstva m slPra'!Ljie* človeka, tem«? le »nB^skl»«§|* Tudi obleke so bile s je Naravnost žolčljivo g tesdkek # stisnil v konec: žunaJ ^ figur or vojaška koračnica, vs jki m p s hrbti obrnjene prt* P« Nad obsedene zrejo proti ore!i od itf 1 plava mogočen dvoj razpeljane ir rega so na vse s* «eVjto drži v za vsako nit se Krče „ med teh lutk.. -. upri2°r’te'ih Igralski potnem ta dosedafljJ]ci n r enega izmed na. ptujski & ti. J hov. Omenim Se, d jnsp'c kofl' stopajo brez šepeta m fl)o Žižek povsod strem. 0 centriranostjo! , niti 0vsaa Delo »Malomešoan danes is o P d odmaknjeno. bal ceio tak'•rtkra{a j prezračili teh Je h . V* človek ne bi m M- človek nc m '""' ..'»fedall Tpri)'( mesto teka «1. vs.* p rg, znak? Tisti, ki s«dno 111 ia br \c T nedavnim - jeb .rtak- šali, bi najbrž zu* A Proti dvojni meri v politiki na i f na^’ si Poštenjak. če nisi naš, in * ^ tem rner^orn so merili »e merijo nekatere vsemogočne biv-» S6^anje politične stranke, privile-ane pravoverne »Jugoslovene« in Slo-nce in ubogo kmetsko in delavsko takj °’ B^veza delovnega ljudstva« odtofV-°'*n° mora^° v svojih letakih naj-JJ^eje obsoja. Zato bi vsak pošten 1,^5 Pričakoval, da bo pri tem svojem J?011 0stala dosledna ne samo v be-ah, ampak tudi tam, kjer lahko to Kaze v dejanjih. Tu pa »ZDL« sama ^ Pobija. (L ,a nekem sestanku v Celju je bilo nie Sem ^ pozneje informiran) skle-^^delovanje političnih opizicijskih ki) 2?atskih skupin v Zvezi (ne stranki Plovnega ljudstva. Prepis resolu-afpS- sestail^a je bil dostavljen ne-. rim pristašem teh skupin radi podpi-pozneje je pa izšel letak »ZDL«, ki n6 samo stilistično, ampak tudi bi-,.ef!° razlikuje od onega, kar je bilo ’iai nikom predloženo kot prepis ori-la- Iti na tako spremenjenem oklicu je bil tudi moj podpis. Jaz na to — nočem uporabiti določnejšega izraza —-podtaknitev nisem reagiral, ker radi obstoječih razmer nisem hotel zadeve z imeni vred spravljati v javnost, ampak sem samo prijatelje informiral, kaj je na stvari. Stvarni voditelji pri »ZDL« so me medtem brez moje vednosti in mojega pristanka »izvolili« za odbornika ZDL, tako mi je vsaj rekel neki funkcionar zveze, ko me je vabil na sejo tega odbora. Ker me ti gospodje že dolgo poznajo po mojem javnem delu in tudi osebno, je s to izvolitvijo podan neizpodbiten dokaz, da so imeli v mene zaupanje ali politično računsko povedano, da so bili prepričani, da bodo z mojo malenkostjo pridobili na vplivu v javnosti. Ko so pa gospodje pri »ZDL« uvideli, da nočem z njimi sodelovati na način in v obliki, kakor so si oni to zamislili, so se postavili v pozo užaljene device, ki je fant, na katerega je »vrgla oko«, ne mara: ljubezen se je spremenila v so- vraštvo, zaupanje v nezaupanje. To se ni pripetilo samo meni, 'ampak vsem onim, ki nočejo iti s temi ljudmi skozi dm in stm. V svojih letakih nas proglašajo sedaj za politične ničle, jeftičev-ce in ne vem, s kakimi lepimi i^.„zi iz svojega bogatega besednega zaklada so nas že in nas še bodo počastili. S takim postopanjem si, gospodje, sami pišete svojo politično nravstveno in ubožno spričevalo! Jaz na take zaplotniške napade doslej nisem in tudi v bodoče ne bom reagiral. Za enkrat sem samo ugotovil izmed mnogih nekatera dejstva. Pripravljen pa e Krajevna zaščita dece In mtarttnu y Celju je tudi letos za Miklavževa obdarila revne učence celjskih ljudskih Sol. c Božičnica sokolskih otrok bo v nedeljo, 17. t. m., ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma. c Pogreba pok. učitelja g. Franjo Krajnca se je udeležila Šolska mladina, lepo levilo njegovih stanovskih tovarišev in drugega občinstva. Mladina mu je zapela ob grobu žalosiinko, žalostinke je pelo tudi celjsko pevsko društvo v imenu stanovskih tovarišev pa se je od pokojnika poslovil učitelj g. Franjo Roš. Ptuj p Zasut podsvojim pohištvom. Vindiš Miha, viničar iz Sv. Andraža v Halozah .je po daljšem in mučnem iskanju dobil boljše mesto nekje pri Mariboru. Ko se jc te oni selil, se je na nekem klancu zvrnil nanj voz s pohištvom. Zadobil je ucjiiva. ti dvijen pa v. v J v'w*' ^ pu*«Mvom. z,aaoujl je sem, da v bodoče razna »sporna vpra- etzje, pogodbe.])r! vsem telesu. Zdravi se šania« z ljudmi. ki se ne uLa « 1. v P^1 bolmWi. šanja« z ljudmi, ki se ne upajo s svojimi imeni na dan, javno pod podpisi prečistim, ter bom imeli tako priliko, da vse, kar bomo trdili, tudi dokažemo! Tega ne spravljam v javnost radi tega, ker bi se čutil osebno prizadetega, ali celo mogoče radi reklame — ampak le radi stvari, ki jo v javnosti zastopam. Tine Horvatič, Krška vas. Razveljavite davčne dražbe! IMa - ^T7/M I/>i rvn 4 1701/1 PROŠNJA DAVČNI UPRAVI MARIBOR - OKOLICA, DRAVSKI FINANČNI DIREKCIJI IN KR. BANSKI UPRAVI so obmejne občine na gornje času, ko v teh krajih razsaja slinavka in ‘os t v*ožile nujno prošnjo, da se le-rW *° naši obmejni kraji tako težko ^ r^nih gospodarskih kata-'itJi i 1,6 Ovajajo stroge mere davčnih »lak ^ te,r se obče pristopi k davčnim ii| za te kraje. Odgovora na to iju Pa so te dni razpisane v teh kra-.jjJMo davčne eksekucije s stransfera-** zarubljenih predmetov, In to v parkljevka, vsled katere je tu na vseh cestah prepovedan vsak promet z govejo živino. Iz navedenih gospodarskih razlogov in radi živinskih kužnih bolezni gori navedene naslove nujno prosimo, da razveljavijo razpis sedaj vršečih se davčnih dražb in transjeracij. 0 V ~ t J,:, vinska razstava in sejem v Ormožu v torek 19. decembra v dvorani i’ojske zadruge. Prijave vina za razsta->*■# poslati najkasneje do 11. dec., po-■ Prijavljena vina ne bodo mogla biti ena —-• Vzorce kasneje j—, —r —.. ^^idne in rC.Od vsake prijavljene vrste po dve steklenici 0'7 litra. Kdor takih ste-lenima, jih dobi na posodo pri Kle-„ %iu društvu. Ijl&sdno gibanje se jc pričelo med čev-pomočniki v Celju. Pomočniki Uk evni. j v razstavni katalog, do razstavo pa je dostaviti naik si^POliedeljka, dne 18. dec. opold v i A« irc nlm » .k ■ >1 - « ...... 1 __ 3%aj0 Zboljšanje svojega gmotnega po- motornih vozil iz območju ^njj c,®lja, naj dvignejo prijave o po-*iestj bencina takoj pri predstoj mštvu P°Ucije v sobi št. 42, oni iz celi-t^ahU°kraja Pa Pr* sv°ji^ pristojnih L^slanovni olrfni zbor _ pododbora rezervnih podoficirjev v Celju V ,cs ob 20. v mali dvorani „Celj- dom iu°ma“. Nato bo prireditev, pri ka-2° sodelovala celjska vojaška godba ^kmurski drobiž J 9 r,°v.anjc sadjarjev. V nedeljo, 10. t. m., “ Sol;1 °°Poldnc bo na banov, kmetij-Rakičanu sestanek prekmurskih (Jn®lc Sadjarsko-vrtnarskega društva, ih^ia redu so tudi tri kratka pre- v Pon,. ? organizatoričnem delu društva k SVD, o sadni trgovini v Slo- ji o sadjarstvvu v Prekmurju. krožek v Soboti ima redne ii&Vsk« Petkih ob 20.uri v I. nadstr. ?°ma. Kmalu bo začela tu ir1 dn« čitalnica, ki bo poslovala lil Plw, ??vzcmSi ob sobotah, nedeljah \|2£“k}h od 17.-19. ure. Knjižnica L^bi.? ol> petkih. Sol P.oroka* Pred dnevi sta obha-pko u;“2Wskem lax>gu svojo srebrno Ž ,ni soboški živinozdravnik g. in njeg°va soproga Marija. Nel*,,. k!no predvaja v nedeljo, po-JeK m torek češki velefilm ;lMa- .r„--m s . sejem je tudi letos napolnil 'Asu Rimarji in to kljub deževnemu b J za' }Q, Je sejem kmečkih nakupo-tudi zimsko dobo. Vrnilo sc šo Precej sezoncev, ki so nakupo-^l^jo K>Povečali. Kmetje so tožili na : Oh-eiHu ki 8a morajo kupovali in n,,., cene nesorazmerno dvigujejo ,ki. veljajo za. poljeclcfskc BjjgAn Vj---«1UHI AJUU T i -i0 povečal še trans-Sahe Nem,';’- r, so popoldne prišli iz Bilo jih jc G68, ki so se ^ iu ?edcijka stiskali v natrpanih 0rez vsakega iKJČitka. c Umrl je v Mirtah pri Šmartnem ob Paki 70 letni upokojeni šolski upravitelj Jože Terčak. c Baletni večer Maksa Kurbosa in Irene Litvinove bo 16. t m., ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. c Mesto cvetja pokojnemu učitelju Franju Kranjcu je daroval šol. uprav, v p. Fran Voglar 100 din socialnemu fondu sreskega društva JUU v Celju. c ZdravniSko dežurno službo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Hočevar, Kolenčeva 4. c Nočno lekarniško službo ima od 9. do 15. t. m. dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagaj “ na Glavnem trgu. c Vlom pri Kmetijski družbi v Celju. V noči na četrtek so neznani vlomilci vdrli v pisarno Kmetijske družbe v Aškerčevi ulici Odnesli so 800 dinarjev gotovine, en daljnogled in en samokres sistema „\Valter“. Vlomili so tudi v zraven se nahajajoče skladišče glavne zalo-ge tobaka in odnesli nekaj cigaret. c IJmrla sla v javni bolnišnici 31 letna uradnica pri dr. Goričarju v Šoštanju, Lizika Peerova in sin dninarice Karol Škrbec iz Pečovnika pri Celju. c V prepiru ubil starčka. 28. novemra sta se sprla pri Sv. Petru na Medvedjem selu 73 letni posestnik Peter Tramšek in njegov sosed Josip Drozg. Sosed je Tramška udaril z motiko po glavi s tako silo, da mu je .razbil lobanjo in ga poškodoval po ramenih. Tramšek se je zdravil v celjski bolnišnici, kjer je poškodbam podlegel. c Uboj. V Mozirju sta brata Franc in Ivan Solar z lato pretepla 38 letnega Franca Babina in ga tako poškodovala, da je za Škrubejevo gostilno obležal in izdihnil. Oba ubijalca so aretirali. c Kronika nesreč. 17 letni dninar Martin Napotnik iz Šmihela pri Mozirju si j c pri delu prerezal kite na levi roki. — 33 letni Ivan Koštomaj iz Šmartnega v Rožni dolini je v Novi cerkvi pri po-posestniku Pintarju klal govedo. Pri led je padel na njega železni drog in mu zlomil čeljust. — 15 letni dijak Robert Cimperman iz Orlevasi pri Braslovčah je šel iz postaje v St. Petni po cesti proti domu. Med potjo mu je neni brivski vajenec dal samokres. Cimperman se je s samokresom igral, pri čemur se je orožje sprožilo in ga je krogla zadela v levo dlan. — 38 letna žena rudarja Elizabeta Slradarjeva iz Hrastnika je padla na cesti in si zlomila desno nogo nad stopalom. ~ Vsi ponesrečenci se zdravijo celjski bolnišnici. c Povečanje celjske cinkarne. Celjska cinkarna namerava povečati svoje naprave v topilnici cinka ter je že vložila tozadevno prošnjo na merodajne oblasti. Te naprave bi se zgradile v teku prihodnjega leta in bi lahko takoj pričele obratovati. c Umetniška prireditev. Slovenski slikarji Didek Zoran, Klemenčič Dore in Stupica Gabriel razstavljajo svoja slikarska dela v mali dvorani Celjskega doma od 10. do 20. t m. c Udeležile se vsi protidraginjskega zborovanja, ki bo jutri ob 9. dop. v Narodnem. domu. Govorili bodo govorniki iz Ljubljane, Maribora in Celja. c Starši naj takoj vrnejo popisne pole otrok pri zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 11. t. m., ob ‘Ji predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o „socialnih problemih modernega mezdnega razmer-ja“. Predavanje bo zanimivo in aktualno. c Ustanovni občni zbor Celjske nogometne podzveze bo jutri ob 10.15 v klubski sobi v Celjskem domu. c Sokolska župa Celje ima svojo glavno skupščino 11. februarja 1910 v Celju. p Nesreči. Petek Jakob, invalid iz Nove vasi pri Sv. Marku si je pri padcu zlomil zlomil roko. — 3 letna Zorec Katica iz Krčevin se je zaletela v nek zašiljen predmet m si nevarno poškodovala oko. Oba sta v tukajšnji bolnišnici. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutn „4 maščevalci". Dramska histerija oficirja indijske brigade. p Večer slovenske besede. Podružnica Počitniške zveze na gimnaziji v Ptuju pri-rcdi v torek 12. dec. v prosvetni dvorani »Mladike ob 20 uri večer slovenske be-sede. O vstajenju slovenske besede bo spregovoril dijak Janžekovič Bogdan. Na sporedu so dobro izbrane recitacije in deklamacijee. Vmes bodo zapeli tudi nekaj pesmi. p Skioplično in kino predavanje bo jutri ob 10. uri v dvorani „Vzajemnosti“ v Maistrovi ul. 5. Iz Ljubljane bo prispel predavatelj od okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki bo najprej v besedi in sliki obrazložil važnost prapre-čevanja nezgod, varnostnih in zdravstve-nih naprav, prve pomoči v nezgodah. Objasnil bo zakon o zavarovanju delavcev m starostuem zavarovanju. Del predava-nja pa bo posvetil borbi protT jetiki. Obširno predavanje bo ponazorilo nad 200 skiopticnih slik in propagandni kino film. Delojemalci m delodajalci ne zamudite prilike se poučiti o delavskem zavarovanju. p Most čez Dravo pri Ptuju Je delno zaprt, re dm so se pričeli z večjimi popravili dravskega mostu pri Ptuju ki bodo trajala čez 2 meseca, če se bo delo moglo vršiti nepretrgoma. Popravili ou bodo z leve strani Drave v dolžini 110 m. jSa desni strani pa je bil popravljen pred 2 letoma. Most je vsled tega zdaj odprt le v sinm 2.80 m. Predpisana težina pa je 5 \ 7 a popravila so le zasilna, ker ie predviden nov most čez Dravo pri P tufu kakor tudi nova cestna trasa in je že v ta namen v drž. budžetu za I. 1939/40 s avijen predlog nad 18 in pol milijona dm. Ker se je most nevarno tresel že nor? težo običajnega, voza je bilo nujno, so podvzeli zasilna popravila. Delo tehnični razdelek v Mariboru. p Mihovski klance se bo znižal. Na drz. cesti št. 17 Ptuj—Ormož je v bližini Ormoža mihovski klanec, ft »ovzro-ca voznikom, šoferjem in kolesarjem do-sti preglavic. Odločujoči so sklenili, da ga bodo znižali. Tudi tu so pričeli z deli m se promet vrši le na polovici ceste. Bencina in petroleja bo dovolj Zadnje tedne je bilo veliko vznemirjenja in skrbi zaradi omejitve motornega prometa. Sedaj pa je najhujša nevarnost odpravljena. V četrtek popoldne je bil namreč v Bukarešti podpisan sporazum med našo državo in Romunijo, po katerem se ukine plačevanje v kliringu za medsebojne dobave ter se uvede plačilo v svobodnih devizah. S podpisanim sporazumom se je opustil klirinški sistem z Romunijo. Do sedaj smo nafto plačevali 25 odst. s svobodnimi devizami, 75 odst. pa smo obračunavali s pomočjo kliringa. Zaradi najnovejših dogodkov pa nam Romunija ni hotela več dobavljati nafte na ta način, ampak je zahtevala ali ves znesek v devizah, ali pa da se ji za protiznesek pošlje iz naše države baker in še neke druge važnejše rude. Takoj po odstranitvi tega klirinškega sistema in po doseženem sporazumu je bila iz Romunije že odposlana prva večja pošiljka nafte. Ker je uveden devizni sistem, bodo dobili nafto po nižji ceni, kakor bi morali plačati zanjo po klirinškem sistemu. S podpisanim sporazumom pa so Romuni izgubili monopolni položaj na našem tržišču. Ker je ver- mra°; ™ b,0 ^ kmalu Pritisnil riin-? prispele po Donavi lahko še pred Božičem zadostne pošiljke nafte. Božična likovna razstava v Celju Naši slikarji pripravljajo za božične praznike svojo razstavo, ki se bo vršila v sejni dvorani Mestne hranilnice in bo obsegala preko 80 raznih del v olju, akvarelu, grafiki i. dr. Razstavljali bodo ga. Vera Fišer-Prlstovšek, Anton Mehle, Miro Modic. Albert Sirk in Cvetko Ščuka. Namen razstave je, da si naša javnost ogleda-dela naših umetnikov in da si za praznike omisli nakup kake umetnine izmed razstavljenih del. Prav gotovo je umetnina najlepše božično darilo in pričakujemo, da se bodo lepe priložnosti poslužili prav mnogi, da si izberejo lepo sliko, ki jim bo v okras doma. S tem sc bo podprlo tudi naše umetnike, ki ustvarjajo tudi v času, ki muzam ni ravno naklonjen, toda kljub temu ne sme najširša javnost brezbrižno mimo dela svojih umetnikov. Da pa bo javnost še z večjim zanimanjem prišla na razstavo, se bo prvič v Celju vpeljalo žrebanje vstopnic. Vsaka vstopnica bo imela svojo številko in zadnji dan razstave se bodo pred izbrano komisijo izžrebale štiri številke, katerih lastniki bodo prejeli po eno sliko. Slike, določene za nagrade, bodo razstavljene v oknih celjskih trgovin. Izžrebane številke bodo tudi javno objavljene. Tako bo slehernemu obiskovalcu mogoče, da dobi za 4 din (štiri), kolikor Sž5? JStSca' umehlino v vrednosti novost i°r i din- Brez dvoma bo ta razstavo t* ^arsikosa privabila na tim vS več vstopnic bo kdo imel, 5°, možn°st, da si za najnižjo ceno pridobi lepo sliko. Razstava bo v času od 17. do 26. de-cembra t. 1. jn bo odprta dnevno od 9. sledkomUre S kratkim opoldanskim pre- Razstava se bo odprla v nedeljo 17 decembra, ob 11. s kratkim uvodnim go' vorom g. dr. Franja Šijanca. Vabi-r io vso našo javnost, da v kar največ) em številu obišče to božično likovno >'rar stavo. z_ Maribor Kaj mislijo ljudje o današnji draginji V današnjem meglenem položaju v svetu, ko se dogodki odvijajo s filmsko brzlno, bi bilo zanimivo vedeti, kaj misli in kako se počuti naš človek iz srednjega in nižjega razreda. Advokat bi na primer dejal: Naše delo je zasnovano na napakah! Razume se, da ne na naših, marveč na napakah naših klientov ali tretjih oseb, ki zagreše napake proti našim klientom. Oreh bo obstajal, dokler bo stal svet. Torej, naš poklic ni v nevarnosti. Draginja lahko nepovoljno vpliva na razvoj kriminala, vendar pa moramo upati, da je to samo prehodna doba in da bodo odločujoči na- pravili vse, da se nadaljnje navijanje cen prepreči. Gostilničar: Dobra kapljica ni nikoli odveč! V veselju in žalosti ljubi naš meščan, da popije kupico dobrega vina. Čeprav je izvoz vina zelo velik, bo tudi za nas ostalo še dovolj. Ne verujem, da se bo tudi v naši stroki pojavila draginja. Sicer pa, imeli bomo večji promet in s tem tudi zaslužek. Delavec: Najbolje je, da ga niti ne vprašaš za mnenje. Že tako ni mogel živeti človeka dostojnega življenja, sedaj pa še celo ne. Vse je dražje: kruh, mast, mleko, moka, meso, torej vse, kar pač najbolj potrebujem za življenje. Plače pa enake, takšne, da ne morem niti živeti, niti umreti. Trgovec s kurivom: Na pragu zime je kurjava najvažnejši problem slehernega človeka. Doslej se kurivo še ni podražilo, vendar pa ne smemo biti optimisti. Zaradi prevoznih težkoč bo naj-brže poskočila tudi cena drv in premo- ga. Takšne in slične odgovore, bi dobili, če bi vprašali ljudi po mestu. Vsi ti odgovori pa bi klicali po nujni rešitvi: preprečite draginjo in povišajte prejemke, da bo mogoče živeti! M w SHOD PROTI DRA°INvJdvorani V nedeljo ob pol 10. m J® ^ kolskega doma protidragmjskp Sokolskega doma prouuia^--ki so ga sklicale vse mariborske kovne organizacije. Sodna razprava zaradi »neprimernega" zdravniškega honorarja .Na naše poročilo o razpravi pred mariborskim okrajnim sodiščem pod gornjim naslovom nam je poslal pravni zastopnik tožitelja naslednje pojasnilo: Zdravnik dr. Benjamin Ipavec ima na vado in je njegova dolžnost, da za svoja porodničarska in operativna dela zaračunava sprva po predpisani tarifi za specialiste. Ako se pa tekom dogodkov izkaže >lačilna manj- ali nezmožnost, zniža te- Vrnite železničarjem konkarde KAVARNA ..BBUTOl* Tu mino*™- sta časopisi. 0 Isvratna vma > ■- •£uci nastopajo ^ filmski igralci nastopaj0 ’ veleZ „ pf. * Esplanade kino. ,.P°SI asbena opereta, Poln? ^gleoD0 glasbena opereta, PoIn? tia. z Eddv Nelsonom m v glavnih vlogah. Rli° Sf kino. Do iz 4ec' Union kluo. w {iljn & veličasten, senzacionate gcverly krajev. Richard ArleS> g g, in * Zvočni kino D«^jejeW‘ prekrasni film ,A raž-L— Mariborsko 9,odal,0 - »Via %^mWl sr ob 15, ^ ricillicia. »XV-- - NevSi'Sb »r,« *■“*• Božični šahovski turnir UJNŽB ,c ^ pozicijsko prednik,j Lili lifiur je bil Gerfe,J je 1« Modemski jdes 5. Sinočnje tretje kolo lahko inienuje-mo „krizo favoritov"1, ki je vzbudila precej zanimanja ter le ‘po srečnih okolnostili ni končala s popolnim polomom. Kukovec je gladko prezrl celo figuro, Mišura kvaliteto, Gerželj pa se je znašel v izgubljeni poziciji. Tako stanje je seveda silno poživilo včerajšnje kolo in v »spodnji hiši“ je spričo tega zavladalo veliko veselje. Kukovec jc kljub velikemu časovnemu naskoku svojega nasprotnika Mar-vinu zaigral zelo podjetno ter nevarno ogrozil črni tabor. V veliki časovni stiski pa mu jc zadrhtela roka, in že je šla figura. Nato so sledile še nekatere manjše napake in Marvin je slavil zmago. Mišura jc, kot znano, strasten napadalec, lako da včasi pusti vnemar svojega kralja in tabor, hoteč z nekaj figurami - obglavili na-sprotnika. V takem drznem napadu je sinoči proti Forayu izgubil kvaliteto ter prišel v težak položaj. Vendar pa mu je bila sreča mila ter mu je uspelo rešili kar celo točko. Gerželj je nekoliko ..prenaglo11 igral damski gambit proti Habiču, ki je prišel v močno kih figur je bil je- odlično igro v končn ^ & itd nil svojega naspro' si je ^ ««* Aohm bi z dobro igr0 ida Audič je z d0bil;,_rid se Menda pa je « z10U"je ter v končnici W ^ P' laheli P°SC.LLm vendar & f ° og cer dolgo upir^ posled položili morda . pr ■no tvegano J« že nek^J*. p0i liko raztreseno. nevarnof.gri pj ritveno poTaotTeSele. vzame resno i„ . žc *saP iTianmiju r-- Luke® jn as Lo vrt*,, Slanic P« J'7V/S, Knste.r in ^31 v^cnii- puP‘ir IV: /81 Kuster m 2, Kukovec “ik' ‘'"Žal/n Nosan, Audič Ketiš in g? rodooisna kramljanja »Komur pevski duh sem vdihnil Dr. Stanko Bevk / Beseda o pticah pevkah, njih Setu in prehrani u Kadar nam naspe starka zima svojih dobrot, snega in mraza, utihne življenje v Prosti prirodi. Oživlja jo kvečjemu še mladina na sankah in smučkah, starejši letniki pa ostanejo doma, kjer jim košček Prirode nadomešča nekaj rastlin v loncih na polici in kanarec ali drug droben Devec v kletki na steni. Ptiči pevci, ki jih poznamo okoli 6000 vrst, Se ločijo od drugih ptičev po glasilnem organu, ki je tam, kjer se družita oba “Ušnika v sapnik, t. j. v spodnjem grbavcu. Glas proizvaja iz pljuč prihajali zračni tok, ki trese /va para prožnih ?*asotvornic. Štiri ali pet parov mišic DaPenja glasotvornice bolj ali manj, zato glasovi ptičev pevcev večinoma tako Spremenljivi, odnosno obsegljivi. Mnogi ptiči pevci obvladajo vse tone v “osegu štirih oktav. V tem pogledu jih ^iboljši operni pevec ne dosega, kajti />vlada komaj eno oktavo in pol. Med 'salci imajo najbolj obsežen glas dol-?°roke opice giboni, ki morejo »zape-* vse tone ene oktave. Od vseh ptičev ima najnižii glas, JftŠ veliki E, kazuar emu, noju po-Ptič brez letalnih in krmilnih penah ok ie do dva metra in živi v tro-P<> neobljudenih planjavah južne ti, raJije. Za primerjavo emuje vega "asa navajamo, da zapoje dober basist amo še štiri tone niže, namreč do kon-/a Najbolj visoko more peti n a va-s].^a cipa, ki poje nam že skoraj ne-‘*«ie t0ne ,j0 sedemkrat črtanega »d«. ?JaifOr znano zaznava človeško uho šari0 neke tresaje za glasove, namreč one. ?jih ni manj kakor 16 in ne več kakor ./•OOO v sekundi. Sedemkrat ali osem-črtani toni, ki imajo po 20.000 'in več 3iev v sekundi, niso za človeško uho e* blagoglasni, ampak »gredo«, kakor s avimo, »skozi ušesa« in nam povzro-skoraj bolečine. Če pa je nihajev y?Č kakor 38.000 (po Helmholtzu) ali *240 (po Preyerju), jih slušni organ % ne sprejme več. pojo tudi četrtlnke, osminke in šest-najstinke tonov J5 vse vmesne stopnje. Tudi vse običaj-‘ntervale, pa tudi neobičajne, kakor velika septima in tritonus, opazujemo P Ptičjem petju. Interval pol tona izpolnjujejo često z lestvico petih ali še več v^V’ 141 Jih more razločevati le še iz- sl 1 o uho- Liud^e s P°sebno ostr!m Ji. m in potrebno vajo morejo zlasti v rSllh legah razločevati v obsegu ene sa-te oktave nekaj sto različno visokih l°tlOv. jJ^sebne vrste ljudje pa so oni, ki po-t«330 absolutno višino tona, ki morejo ^ slišani ton zapisati, ali z drugo be-j, °> ki zaznavajo število nihajev tona jj^.2 Primerjave s tonom določenih ni-ton5v'. Kakor znano, je osnova za glasbo 43- tako imenovani komorni ton s nihaji v sekundi, kakor so to Uja, n®v‘l> glasbeniki in drugi strokovni 1 *• 1885. Letos spomladi so za osnov-dol°čili ton, ki ima pet nihajev • torej 440 na sekundo. rCor so mnogi ptiči izvrstni pevci, tako so med njimi tudi hitri in vztrajni letalci. Najhitrejši ptiči so burnice. Čez razprte kreljuti merijo preko dva metra, tehtajo pa komaj poldrug kilogram. B u r n i c a preleti v sekundi 44 m, to je 158 km na uro, ter je torej dva in polkrat hitrejša kakor naši brzovlaki. Prosenka hiti skozi zrak sicer le z brzino 90 km na uro, toda je jako vztrajna; 3000 km odprtega morja preleti brez počitka in potrebuje za ta prelet okoli 33 ur. Še daljše potovanje napravi kljunač phaloropus, ki gnezdi v severnih obtečajnih pokrajinah, kadar se seli v Patagonijo ali na Falklandske otoke. — Preleteti mora 133 stopinj zemljepisne širine, kar znese 150.000 km. Kolikor je danes znano, pa potuje najbolj daleč neka čigra, ki preleti vsako leto po dvakrat skoraj ves poldnevnik. Gnezdi ob severnem tečaju in se avgusta meseca seli v kraje ob Južnem ledenem morju. Dolgih polarnih noči torej ne pozna. Ko se prično, se jim umakne tja, kjer sonce ne zahaja. Tudi naši domači selilci prepotujejo velike daljave in mnogi prelete Sredozemsko morje. Seveda jih večina poišče najkrajšo pot čez morje, zato držita najvažnejši selilni poti iz naših krajev za selilce v Afriko čez Italijo in Grčijo. — Mnogi selilci iz severnih pokrajin gredo tudi čez naše kraje in ostanejo pri nas le kratek čas na odmoru ali pa pri nas prezimijo. Kdor teh ne pozna, jih more zamenjati z našimi stalnimi ptiči, ki žive pri nas vse leto. To so ptiči, ki se hranijo največ z rastlinsko hrano, z jagodami, semenjem itd., ali pa na zimo živalsko hrano zamenjajo z rastlinsko. V zadnjih desetletjih se je udomačilo pri nas, da pozimi krmimo ptiče. V tem pogledu se prirodo-pisni in drugi poznavalci prirode ne strinjajo s ptičjimi prijatelji. Krmljenje ptičev kakor tudi drugih živali je namreč dvorezna stvar. Navadno se greši s tem, da se siplje preveč hrane in pa neprave. Živali se morajo gibati, da ostanejo zdrave. Ako pa imajo hrane nasute v obilici na krmišču, ostajajo tam in v obiižju, se odebole in zamaste, kar more .imeti zanje le slabe posledice. Tudi kakovost hrane je odločilna za njihovo zdravje. Žival naj dobi hrano, ki je je navejena, ki jo dobi v prosti prirodi. V ptičjih krmilnicah pa prav pogosto najdemo krušne drobtine, sladkarije in podobne izdelke človeških rok. Vsa ta hrana se v nekaj dneh skisa in povzroča razna obolenja. Namesto koristi imajo ptiči od naše »dobrote« le škodo. Ne rečemo, da usmiljenje do živali pozimi ne kaže neke plemenitosti srca in da krmilnice niso za mladež vzgojnega pomena, toda na škodo obdarovancev darila ne smejo biti. Drobnim ptičem in drugim živalim, ki bi jih radi ohranili, bi najbolje pomagali s tem, da jim ne jemljemo naravnih pogojev za njihov dobrobit, to se pravi, da ne trebimo grmovja in ne posekamo vsega drevja; ki nudi zavetje in gnezdišča, marveč, kjer se da, celo posadimo grmovje in posejemo goličave in groblje s primernimi rastlinami. Sicer pa priroda sama skrbi za svoja bitja in čim mani io človek »popravlja«, tem bolje je zanje. ALPHONSE AULARD slavni francoski zgodovinar (1849-1928). Njegovo glavno delo je »Histolre poHtique de la Revolucion francaise«, politična zgodovina vzrokov in poteka velike francoske revolucije. RAZSTAVA ČRNCEV V KONGU Da bi bombažno kulturo čimbolj dvignili, bodo zamorci belgijskega Konga priredili prihodnje leto v Buki razstavo bombaža. Pred leti je bila takšna razstava že v Bambesiju in je dosegla odlične uspehe. Na sejem je prišlo več tisoč črncev in vsi poglavarji Uele. Manjkalo tudi ni Evropejcev. Sam je zasadil osem tisoč borov 701et-ni trgovec Juraj Turina iz Križišča v Kr-vatskem primorju. V 40 letih je z lastno roko zasadil 8000 borovih mladik. Tako so nastali lepi gozdovi. Prejel je odlikovanje, red Jugoslovanske krone 5. stopnje. Za osem dinarjev je kupil kravo. Kmetje v prokupskem in dobričkem srezu še niso videli dvodinarskih kovancev. To je izkoristil neki slepar, dal kmetu štiri svetle dvodinarske kovance in odpeljal kravo. Kmet je menil, da so to štirje napoleon-dori. Šele doma je izvedel, da je ogoljufan. 2000 nogometnih žog za francoske vojake je daroval angleški lord Rothemere. Tudi Amerika ima svojo Tirehko Ameriški finančnik W. A. Harrimann je prišel na idejo, da bi v gorski dolini Idaha, Sun Valley, Sončni dolini, ustanovil tirolski pejsaž. Kupil je vso dolino z okolico, dal postaviti nekaj vasic s tipično tirolskimi hišicami. Najprej je bogataš mislil na prenos tirolskih in švicarskih vasic v okolico Hollywooda, ki je zelo podobna evropski alpski pokrajini. Toda Harrimann računa praktičneje, pozimi noče poživiti v Sončni dolini smučanje in druge priljubljene športe belih poljan. Pri tem ga ne moti, da se bodo po smučarskem raju ameriške Tirolske izprehajali severni jeleni. Gostje, ki bodo prihajali v tirolske vasice Idaha, bodo morali za eno samo posteljo odšteti nad 1500 din... Kako vpliva podnebje na delo Po natančnih poizkusih so dognali, da pade volja za delo za 15°/o, če se temperatura delovnega prostora poviša od 20 na 24 stop Celzija. Če vročina naraste na 30 stopinj, pade delavna sposobnost za nadaljnjih 13°/o. ^ Važno je za delo tudi stanje vlage v zraku. Vsakdo ve, kako težko je delo pred in med poletno nevihto. Posl^isi v klimatskih ceiicah so dognali,-'da je delo najbolj povoljno, če je telo zdravo, pri 15 do 17 stopinj. Mnoge pisarne so tedaj pozimi preveč zakurjene, druge spet premalo, ali celo nič. Od tega je odvisna delavna sposobnost uradnika. V delavnicah je najbolje, če se temperaturna stopnja izpremmja tako, da ima zrak zjutraj 17, opoldne 14, prot večeru pa spet 17 stopinj C. Kako vpliva podnebje na delovno sposob- nost človeka, lahko raz vidimo v žilavosti severnjakov, ki se trajno bore s surovo prirodo in manjši odpornosti prebivalcev tropskih predelov, ki jim polje po žilah lena kri. Zdravniki in meteorologi so ugotovili, da delujejo _ vremenske izpremembe podžigajoče na človeško delavnost. Zato so delovni pogoji najboljši v pasovih med tečajema .in tropi, kjer so klimatske izpremembe na dnevnem redu. Ameriški znanstvenik prof. Huntin*Yion je napravil poseben zemljevid z označkami stopnje .delavnosti v posameznih klimatskih področjih. Nemčija ima v- tem pogledu posebno povoljne prilike, notranja Sibirija in deloma tudi Rusija pa ne bosta mogli v teni pogledu nikoli doseči normalnega povprečki delovnega maksima. Meteorska žrela na baltskem otoku V Avstraliji, Sibiriji, Arabiji in Sev. Ameriki poznamo žrela, ki nimajo s pravimi ognjeni-škimi odprtinami nobene zveze. Dognali so, da so te luknje nastale zaradi udarca meteorjev, izpodnebnikov na zemljo. Manj znano je, da ima tudi Evropa takšna meteorska /-•'la. So na otoku Saaremaa v Baltskem prav za prav je tam šest takšnih vi. ne daleč od mesteca Kitres-saare. Odkril jiii je 1927 estonski jamski inženir M. Reinwald. Glavno meteorsko žrelo napolnjuje veiiko, krasno jezero v premeru 60 m. Drugo jezerce s..P.re.m.er?m 90 m leži 7 m nad okolico. V bližini je še 5 jezerc v vdrtinah.od 10 do 40 m premera. Vsa jezera so okrogla do' dna, ki ima ovalno obliko. Na dnu četrtega jezera so odkrili čisli dolomit. Teoretično so. rekonstruirali udarec meteorja na zemljo in dognali, da je padel že pred 2000 leti. Ker je bil otok stalno naseljen, so sledovi meteorjev izginili. Tudi v Arizoni v Ameriki so turisti kmalu odnesli, kar so našli ostankov zanimivih iznodnebnikov n* površju zemlje. Vojaki se za Maginotovo črto dolgočasijo, pa bodo igrali nogomet, ki se ga niso naveličali. Nande je prišel davi nenavadno natrkan domo\\ Vzel je kuhano jajce, ga poljubil, z žlico je pa tolkel svojo ženo po glavi... — Gospod profesor, vaš dežnik se je spet našel. Poklical sem urad za najdene predmete. — To jc pa res čudno! zamrmra profesor. Saj tam me sploh ni bilo... Čudne so vraže avstralskih zamorcev K majorju Aubreyju v mestu Windorah, pokrajini Queer.sland v Avstraliji, je prišel nekega dne razcapan zamorec in ga prosil za službo Ostal je in postal zvest, priden delavec. Nenadoma je pa začel hirati in ko ga je major vprašal, zakaj je tako otožen, je dejal: — Morani k plemenu nazaj, obsodili so me na smrt! Umreti moram... Major se je čudil, toda nekega dne je črnec izginil kakor kafra. Major je najel dva stražnika in se z avtom odpeljal v kraj, o kate- ■ s rem mu je sluga svoj čas pripovedovat. Pri- ‘^eil * d Jaka* kaj boste tudi letos šel je tja še pravočasno, kajti našel je pleme ^ .1 zelenjavni vrt? > Waeera vorav pri ceremoniji, ko so plesali Wagga vprav pri '— k. V m Vrl. I " ubb“ r ti Ha iMlha’ Iet0S.Sl Z,ueleT' 1 Maj or je^ shi^a je visel nad ognjem, prive: '«. Vrsti. Jaz bom raje gojil koko-, zan na vejj črnci s0 divje plesali mrtvašiu 'ples. Nekaj strelov iz revolveija je zadoščalo, da so zamorci pobegnili. Hitro so sneli slugo in odpeljali v bolnišnico. Ko se je zavedel, je pripovedoval, da je nekega dne na majorjevem domu našel v hlačnem žepu človeško kost, kar po njihovi veri pomeni, da ga je plemenski čarovnik zapisal smrti... Kako je zamorski čarovnik izvedel za crn-čevo bivališče in kako se mu je posrečilo, vtihotapiti kost v žep, je bila vsem uganka. Sluga je !e dejal, da je to čarovnikovo maščevanje, ker je nekoč vpričo rojakov razžalil očanca. Kmalu nato je poslal major v pustinjo oddelek vojakov, ki so čarovnika ujeli in zaprli, Tako ne bo mogel škodovati naivnežem, ki jim vražja vera veleva, da se morajo zaradi gole kosti zapisati smrti... Mullo Franco zunanji minister južnžoameriške brasilske republike, ki jc nedavno slavila 501etnico ljudo vlade. Zenski kotiček Žena v borbi za volivno pravico Zadnji čas je postalo vprašanje glede ženske volivne pravice zelo razgibano. Temu se ne smemo čuditi, kajti živimo v času, ko ne bi smeli več delati razlike med človekom in človekom. Živimo v času vsestranske borbe za delo in obstanek, katere neizogibna posledica je za ženstvo tudi borba za enakopravnost. EUTNA KONFEKCIJA v . ^ mar/bor VAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE f Žene, dekleta! Skozi leta smo se iz-rcazale v delu, ramo ob rami z našimi moškimi delovnimi tovariši, kot njim enakovredni delovni sodrugi. Ako je javnost sprejela naše delo,ali nismo upravičene potem terjati tudi to, da se upo- števa naše mnenje, kadar se odloča o stvareh, od katerih smo me potem prav tako odvisne, kakor naši moški tovariši? Upošteva se nas naj kot enakovredne člane naše velike zajednice, za katero se me prav tako borimo, žrtvujemo svoje delovne moči, z njo sočustvujemo in živimo, da, v slučaju potrebe žrtvujemo zanjo celo svoje sinove, može in očete ter dajemo končno tudi sebe na razpolago. Čuje se tu in tam glas, da ženska ni dovolj poučena, da bi soodločevala pri volitvah in z vsem kar je s to zadevo v zvezi. Ti glasniki se silno motijo. Današnja žena, čeprav preprosta delavka ali kmetica živi s časom, saj se ob moških članih družine bori za obstanek. — Mnogo jih pa je, da so sploh navezane same nase, in te še prav posebno terjajo polnovredno upoštevanje žene v človeški družbi. Vsem onim, ki delajo Zlasti v mestih so cele mase žena, ki prebijejo dnevno 6—8 ur v raznih pisarnah in drugih delavnicah, doma pa jih čaka vse običajno gospodinjsko delo. Kako izčrpano te žene izgledajo, si lahko mislimo. Da ne bodo pod vsem naporom prehitro ostarele, naj se drže teh upoštevanja vrednih nasvetov. Ko se vrnete iz službe posvetite prvo pažnjo svojemu licu. Namažite ga na debelo z olivnim oljem ali mastno kremo. Nato opravite nekoliko gospodinjskih poslov, šele potem izbrišite lice rahlo z mehko krpo. Ako greste spat, pustite lice tako, ako pa greste še ven in se šmin- kate, izberite solidno barvo pudra. Ne namažite se preveč, ker pretirano šminkanje ne pristaja dobro ženam, ki se morajo resno boriti z življenjem in si z vsakdanjim delom služiti svoj kruh. Ko se vrnete domov, odstranite takoj šminko s pomočjo vaseline, lice umijte in ponovno namažite s kremo ali oljem. Kakor lica, tudi svojih las ne zapustite, vsaj enkrat dnevno jih izkrtačite. Krtačite jih v vse smeri. Ne bojte se, da bi si pokvarili kodre in valove, nasprotno, ostali bodo nepokvarjeni, pač pa se bodo še bolj svetili. če poleg tega tudi svojih rok ne zapustite, vam delo ne bo grenilo življenja. (Jospodrnji, ki se je z vnemo posvetila svojemu gospodinjstvu, ne preostaja mnogo časa za čltanje. Vendar kljub vsemu delu ne" bi smela nikoli svojega delavnika tako prenatrpati, da ji ne bi preostalo vsaj pol urice dnevno za čitanje. če preleti bežno z očmi vsak dan dnevno časopisje, še ni rečeno, da je čitala. To je le neko hlastanje za novicami, kar opravimo pogosto kar stoje, da pač ne ostanemo za časom. Pod »čitanjem« si predstavljamo mirno čitanje dobro izbrane knjige. čas za čitanje si moramo izbrati po opravljenem opoldanskem delu, ko si vsaka gospodinja zasluži nekoliko mirovanja, ali pa pred spanjem. Knjiga naj ne bo utrudljive ali razburljive vsebine. Prva vzame več ali manj utrujenemu človeku voljo do razmišljanja, druga pa deluje neugodno na od dela in skrbi utru- Zena pri knjigi jeno živčevje. Snov naj bo torej lahka in prijetna, a vendar takšna, da bomo imeli utis, da nismo s čitanjem samo zapravljali časa. Ob uri čitanja odvrzimo od sebe vse skrbi in vsaRo vznemirjanje. Le tedaj nas bo knjiga duševno osvežila. In baš to duševno osveževanje je za vsako ženo velikega pomena, ker prav tako kakor telesnega, se mora braniti tudi duševnega staranja. Duševnemu staranju pa zapadejo vsi oni, ki se po šolski dobi za vselej poslovijo od dobre knjige. Ali ste že zavarovali vrtnice? Razen v strogi sredini mesta so skoraj vse hiše obdane z vrtovi, v katerih vidimo preko leta nešteto prekrasnih vrtnic. Lepi in prijetni dnevi so minuli, in sedaj moramo kraljici naših vrtov pripraviti zimsko posteljco, če hočemo, da nas bo pri- hodnje leto zopet opajala s svojim vonjem in lepoto. Sedaj je zadnji čas. Dosedanji mraz vrtnicam še ni škodil, ker še ni bil preoster. Sedaj pa jih je treba zavarovati. Visoke vrtnice navadno zakopljemo. Toda le mlajše, ki imajo še gibčno steblo. Starejše bi lahko zlomili. V loku jih nagnemo k zemlji ter zasujemo krono s toliko množino zemlje, da debio ne trpi več, hoteč se zravnati. Vrhu zemlje nasujemo listja, vejevja, slame ali cunj. Stare in nizke vrtnice pa le ovijemo. V ta namen se poslužimo slame ali praproti, dobro pa je, če jih po vrhu zavarujemo še z vrečevino. Kuhrnfa Ocvrte telečje prsi. Skuhaj v neslani vodi telečje prsi s peteršiljem, zeleno, korenjem in čebulo, toda ne premehko. Potem jih vzemi iz vode in potegni iz njih vsa rebra. Nato jih prereži povprek čez pol, potem pa še kakor so bila rebra, na koščke za prst debele; te nasoli, zavaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter jih ocvri. Zdrobov kruh. Skuhaj gosto na dobrem mleku 2 pesti zdroba, vmešaj 7 dkg presnega masla, deni vanj hladen zdrob, primešaj mu 5 rumenjakov, žličico vaniljevega in 7 dkg drugega sladkorja ter od 5 beljakov trd sneg. Deni ga v primeren namazan model pa lepo rumeno zapeci. Vaniljevi polmeseci. Naredi hitro masleno testo in ga zvaljaj za pol prsta debelo. Nato izkroži z velikim krapovim obodcem polmesece, zloži jih na pločevino in speci v precej vroči pečici. Potem jih oblij z beljakovini ledom. h kateremu si primešala veliko vanilje, ter jih posuši v malo topli pečici. Čokoladna kremova torta. Mešaj 14 dkg presnega masla in mu primešaj polagoma, ko dobro naraste, 15 dkg sladkorja z vaniljo in 7 rumenjakov ter mešaj še pol ure. Potem naredi sneg iz 7 beljakov in ga rahlo primešaj s 7 dkg fino zrezanih orehov in 10 dkg drobtin. Deni v pomazan model ter peci počasi približno tričetrt ure. Medtem deni v snežni kotliček osminko litra kavne smetane, 6 dkg čokolade, 4 rumenjake, 10 dkg sladkorja in malo vanilje. Mešaj to na vročem, da se zgosti. Nato odstavi, še mešaj in primešaj hladnemu 14 dkg presnega masla. Ko je postala vsa tvarina precej rahla in bela, prereži torto dvakrat in jo namaži s tem nadevom. Nazadnje jo še oblij s čokoladnim ledom. Krompirjevi polmeseci. Deni na desko 15 dkg moke, 15 dkg presnega masla in 15 dkg kuhanega pretlačenega krompirja in za nožev vrh soli ter vse rahlo pogneti. (Testo naj bo gladko, a ne od rok ogreto.) Isto razvaljaj pol prsta na debelo, izkroži s precej velikim Krapovim obodcem v polmesece, zloži jih na pločevino, pomaži povrhu z raztepenim jajcem, speci v pečici ter daj s kako pečenko, obaro ali divjačino na mizo. Jarčica s kislo smetano. Debelo jarčico nasoli, zavij v frezke slanine in jo dobro s sukancem poveži. V kozo pa deni peteršilja, korenja, zelene, tudi kakšne odpadke od govejega ali telečjega mesa, nekoliko vina, maio limonove lupinice in soka, pokrij jo in pari, da bo mehka; ostati pa mora jarčica bela. Posebej pa deni v kozico nekoliko presnega masla ali masti in žličico moke; pusti, da se speni, prilij zraven juhe kakor tudi precejeni sok izpod jarčice, nazadnje pa toliko kisle smetane, da bo omaka bela. Zreži jarčico, deni jo v omako in jo pusti v njej, dokler je ne potrebuješ. Regrat. Regrat je prav zdrava in okusna solata. Posebno izvrsten je oni, ki je rastel v peščeni zemlji ali sploh v pesku, 'ki je tudi pF • '1 TRAUDL STARK lrtrtuub ^ j Ufe najmlajša filmska zvezda ujc bolj rumen kakor travniški. Lepo^ g ^ če/ pol prereži, dobro operi m ode. ga s soljo, oljem in kisom, pnmeg J. na listke zrezanega krompirja, fižol — - . ■■■— Klobuki feUeč® s®*®naV Danes moda ni preveč ozkosr • 5, časno prihaja v modo več ob ... fl?j. vsaka dama lahko izbere oblik, boli pristaja. Tako je pri oblekah. P di pri klobukih. . . Najraznovrstnejši klobuki s ^ moderni — na eni strani 51 _ driil1 moderni — nd. cm rani, takozvani šlageri sezone, ^ strani zopet popolnoma enosta^. « ir___Im lntllrn n —. • ■ sv0j m* vala. Vsaka lahko pride n* ,0 *ki Prevladujejo klobuki, ki ^u“.‘'7aprej 211 bodno. Nekoliko so nagnjeni i h stran. Tudi krznene kape DP ^ ^ stran. Tudi krznene - je p" tej zimi veliko vlogo. Izkaz reč, da iste najrazličnejšim ^ap dobro pristojajo. obllke giroke, * različne, bodisi enakotne ,,j,rasjmOj. pa proti vrhu se zožujoče. ^ kfz’ z zaponkami, okrasnimi ig ® nimi krogljicami. jhni k!o * Posebno prikupni pa so ^ ki, ki spominjajo na 0*2, »f Okras tem kapam sta Ha lisice ali pa dva traka, w " mena. Pri Ije na Venero. Z njiir 1 kj nli je & ^ iz tega gnezda spletk on, fllU m Ijenje, "njo. ki usojena, z mojo ubog , dn3 z {p In tu se je odigrala tista jfl 0e pu ki mi je vzela njega samega med tem.. sovraj ^ P Obšla ga je zelja, da p0ijUbit A delom svojega PredniJJ Toda Pr* ^ so bila zanj tako usod^^^^ o]. se je in se pnbhžal k^j.svetg.;*, vsemu blestečemu sej steki r je padala skozi a je, ga ogromnem svodu. Obšel s ^ val in občudoval. hanjZem in * ie\< i, »Ko bi poznal o ^ ki lih Je P. (0 P i/flK0 ¥“;Ko bi poznal ^ skrivnosti, ki jih jI bj j0ro, i° vzkliknil. »Hote*®1 ” se dvig« ,, sem, sedel y letalo^ se ge jjJ> veličastno bi bi , neskočno led , Rayanlpur, na uničeni tam zunaj, nf . v dolg'1]. hi|j irt 1 bilijonov ljud., k. * . aja|i, lji* prav tako upah . Vničeval -> » peneli, se sovražil. nnjibpVi P®fov strJ nepoboljšljiv' za . tropos*e vsen"h(r ko se letalo odpi«1*« Sah Buenos Aires je odkril mlade talente Med moštvi posameznih držav, ki nastopajo na svetovnih olimpiadah, je tudi več mlajših niojstrov, za katere so ti nastopi prva večja ® težja šahovska preizkušnja. V dosedanjih olimpiadah, ki so bile v Evropi, so se pojavili Hladi mojstri, v katerih so velemojstri spoznali pravcate talente. Tako je svojčas Evropa izvedela za našega ‘odličnega mojstra t'r- Petra Trifunoviča, ki je z najboljšim rezultatom na olimpiadi zastopal našo državo. Toda tudi letošnja olimpiada v Buenos Airesu J6 odkrila več mladih mojstrov, ki mnogo obetajo. Južna Amerika je presenetila z dve-®a mladima talentoma, in sicer čilski moj-*rer Reed ter njegova rojakinja Berna Car-««co, ki je dosegla tretje mesto na turnirju a damsko svetovno prvenstvo. Največje presenečenje pa je bil jedva 16-letni Kanadčan ietarja. Skočil pa je s prednjimi Film Ameriška kraljica pesmi in lepote PARI NER JEANETTE MAC DONALDOVE NI VEČ NELSON EDDY, AMPAK <-EW AYRES Preteklo leto je ameriški tisk organiziral anketo, da bi dognal, katera filmska igralka je med Amerikanci najpopularnejša. Anketa je zajela 51 ameriških mest, skupno z 22 milijoni bralcev. V vseh mestih: v New Yorku, čikagu, Filadelfiji, Los Angelesu, Bostonu in New Orleansu je zmagala Jeanette MacDonald. Njena zmaga je bila tako velika, da nie-ne nasprotnice sploh niso prišle do iz-raza. Premnoge je ta _uspeh iznenadil, saj je bila Jeanette MacDonaldova sorazmerno sele malo let pri filmu. Prvikrat je nastopila na film. platnu, ko jo je znani režiser Ernest Ljubič angažiral kot partnerko Mauncea Chevaliera v filmu ^Ljubezenska parada«. S tem prvim filmom •le,,.-leaRette MacDonald pokazala, da je odlična igralka in pevka. V Hollywoodu so mkoj vedeli, da je odkrit novi talent, L • Zasilal brez konkurence med filmskimi zvezdnicami. Kmalu nato je bila angažirana pri Me-tro-GoIdwyn-Mayer. Z vsakim filmom ie ■“ postala Jeanette MacDonaldova popularnejša v ampnčti filma.; • 1 v ameriški filmski javnosti. Pri MGM je nastopila v »Princezi Marjeti«, v »Belem jorgo-vanu« (ali »Carici«), v »Pesmi zlatega zapaca«, v »Zaljubljencih« in v »Taranteli«. Vse te filme odlikuje glasba in petje, ki sta oba na veliki umetniški višini. jeanette MacDonaldova poje neverjetno cist, lep in prijeten sopran, ki ne ugaja in ne zagrabi samo laika, ampak tudi strokovnjaka Poleg vsega tega je njena pojava na filmskem platnu neverjetno simpatična in privla- čujoča. Publika jo ima rada. Jeanerie MacDonaldova je izrazit tip ljubimke filmskega občinstva. MacDonaldova se ne zadovoljuje s irenutnimi uspehi, ampak študira vse svoje vloge neverjetno temeljito. Tudi njen najnovejši film »Serenada ljubezni« je razkošen glasbeni šdager. V tem filmu Jeanette MacDonaldova ne nastopa več. s svojim starim partnerjem Nelsonom Eddy-em, temveč z mladim in, popularnim filmskim igralcem Lewom Ayresom. Levv Ayres je nova nada ameriškega filma. Kdaf je film dovršen? KAKŠEN MORA BITI FILM, DA ZADOVOLJI VSO DRUŽINO? . Dovr.šJei?. film ie predvsem oni, katerega še c!!?. ™ ne °če- ne mati. ne brat in ne sestra, Mora biti torej tak, da ga gre lahko gledat vsa družina. Ta film pa se mora nato predvajati v dvorani, ki jo vsa družina dobro pozna, kajti oče ima svoje ustaljene navade, mati pa noče sebi- j?ru ^ec od filmskega platna, ker ne vidi vec dobro. V WTU naPak, če je malce komi-m uu, mal0 Pozabi svoje skrbi. Neobhodno potrebno za tak film pa je, da -c1 -n’ da se mati lahko joče ob spominih na cas pred dvajsetimi leti, ko je »la se sama mlada. Vendar pa bi ne bilo docela prav, ako bi bil film preveč sentimentalen; kajti potem bi se brat posmihal, sestra pa bi bila besna sama nase, ker se je spozabila ter se predala sentimentalnim čustvom. Zelo pa je potrebno, da je film razburljiv in zamotan, kajti ko človek z napeto pazljivostjo spremlja dogodke, takrat nima časa za kritiziranje Da pa sta oče in brat docela zadovoljna, je potrebno, da igra glavno vlogo kakšna lepa igralka, zaradi materinega in sestrinega okusa je potrebno, da igra glavno vloga kak lep moški. Zelp dobro je, če je v filmu prizor, ki člo- veka razneži, vendar pa ne sme biti predolg, i •££ ,r. .» na priliko s kakšnim otrokom ali živalco. ^iiC-,Ul Prav posebno pa je potrebno, da je v filmu nekaj močnih prizorov, da mpre brat tudi v sebi začutiti, da bo še človek, ki bo v življenju kaj dosegel. Dobro bi še bilo, da bi iz končnega prizora, ko junakinjo zasipava sreča, tudi sestra začutila, da leži pred njo še vse njeno živ-Ijenje. : _ Važno je tudi, da je film v popolnem skladu z moralo, da bosta lahko oče in mati odšla mirne duše iz dvorane,, in da jima ljudje ne bodo mogli očitati, kakšne filme hodita gledat s sinom, in hčerjo, in kako vzgajata svoje otroke. Primerno je, da je v filmu kak pretep, da more brat stisniti- nekajkrat pest . in zobe in da lahko mati izpregovori besedo o brutalnih navadah današnje mladine. Ne bilo bi napak, če bi »starši«, ki nastopajo v filmu, razumeli svojo mladino ter ji vse odpustili, da bi mogla oče in mati misliti, da so vrline teh staršev tudi njih vrline. No. vendar bi vse to ne smelo biti pretirano, ker bi si nato sestra in brat preveč dovolila ter preveč zahtevala. Prijetno je tudi, če ima film nekoliko lepih pejsažev, da bi lahko družina nekoliko trenutkov, če ne dalje časa, bila prepričana, da je potovala za majhen denar. Dobro je, če je v filmu nekoliko dobrih misli, da se vsak začuti svobodnega, ali da ima vsaj nekaj dokazov za svobodo. NajVažnejše pa je, da niso prostori v dvorani predragi, da bi ne bil oče ves večer nerazpoložen, ker je izdal preveč denarja. Filmski drobiž f. Poljska filmska proizvodnja je do nedavna posnela letno nekoliko dobrih filmov. To delo so dogodki v bližnji preteklosti uničili. Filmsko publiko bo gotovo zanimalo, da ie prišla poljska filmska igralka Pola Negri k filmu kot kabaretna plesalka in da je Vladimir pajdarov, ki je po rodu Rus, pred nekaj leti gostovai v Jugoslaviji, in sicer v splitskem gledališču. f. Selma Lagerloff v filmu. Režiser Julien- Duvivier je posnel na 'švedskem film po ro-1 manu znane svetovne pisateljice in Nobelove nagrajenke Selma LagerlOffove »La char-rette fantome«. Premiera v Stockholmu je doživela velik uspeh. čiCc. in D c IŠKOV V »Esplanaduc 111 -.Grajskem kinu« so zad-- ■ ...... bil nare.en P° nje dni predvajali film, ki je bil narejen p znani Grimmovi pravljici o Sneguljčici. S te pravljice je obdelal tudi Župančič v -nafi‘ pesmi »Sneguljčica«. , . .1 Otroška fantazija je, svet zase ter g>eu življenje okoli, sebe močno po.enostav ije.v-Pravljice so preprosto pripovedane, za tudi otroku blizu. V pravljici je dobro v na dlani, etična vrednota pravljice Pa •> „ tem, da. je v pravljici zloba vedno nmsi-'- . in kaznovana. Zadnje je važen fakto. vzgoji mladine. , Od onega, ki je prvi pripovedoval prav n o Sneguljčici pa do filma, je bit velik •• • Medtem so izšle iz Sneguljčice Slikanice, p igrale.so se igre, vendar je svet otroške tazije o Sneguljčici zamogel zadovoljivo F dati šele barvani film z filmskim ffl°l , :i Waltom Disneyem. šele Walt Disney-1.‘L oni, ki je zamogel s svojo filmsko ,‘e la podati v filmu vse ono, kar si je kdaj m & zamisliti okoli filma otroška fantazija. »Sneguljčica in sedem palčkov« jc L zategadelj umetnina, kakršna še m p«a F kazana na filmskih platnih mariborskih - dvoran. f. 50,000.000 dolarjev je bilo investiran0 -pretekli mesec v ameriško filmsko Pr°; tTa je f. Film Grete Garbo »Nlnočka«, ki jf zrežiral slavni režiser Ernst Lubitsch, na. dni pripeljali iz Amerike V London kljtm stalim vojnim težkočam, Dva zvezdnika in dve zvezdnici Erlch. Ponto, Marika' Kate Kuhi in Rudi Godden v Ufinem filmu »Halo halo Janine!« nogami na grablje, a tako nesrečno, da ga je grabljišče udarilo naravnost po nosu. »Plosk!« se je zaslišalo. Kuža je nujo zajavkal, ptič pa je sfrčal pod nebo. Kuža Tambor se je ves upehan zleknil in iztegnil jezik, za Dle-tarjem še pogledati ni hotel. Dvakrat ga je Dletar nabrisal, tretjič ga ne bo več. »Tok-tok-tok!« Kužu Tamborju so se znova dvignila dolga ušesa. Nihče drugi kakor ■sam Dletar je tesal stari plot. Ko se Jfc kuža Tambor dodobra zavedel ter se razgledal, je videl, da je Dletar iz-tesal v plot že celo luknjo. To je bilo več kakor preveč. V plotu niso smele biti luknje, kajti plot z luknjami sploh ni plot. To je Tambor vedel ter se je v hipu, še preden je J PremisliI* Pognal proti plo-inVr * JC obražunati z Dletarjem nri J’ pa četudi bi P°drl Pri tem plot m si razbil glavo. ‘v®!551? se ie zaslišalo. Ptič je smuknil skozi odprtino, a tudi Tam- pogledala skozi Srečanje v okolici Momčilo Marič V sončnem, a mrzlem iutr,, ^ -odpeljal Tine na koff«'T“J* ]e velikega mesta. Po dolgi cesh S razdrapani in posejani z velikim luknjami, je videl stopati ljudi. Bn^ no so bili oblečeni, nekaterim so ti* cale noge v razpadajočih Čevljih in Palec ter peta sta se svetila iz njih MrzJa severna sapa, tista sapa, ki Pretrese človeka do kosti, je brila in se lovila v cape njihovih oblačil. Počasi so stopali. V očeh je vstajal hleb, velik kot gora in ravno zanje pripravljen, tam nekje v mestu. Globoko se je zamislil Tine, mislil njo, edino telo ni več šlo. Tambor se je potegnil nazaj, ali glave ni več dobil iz preozke odprtine. Vlekel je glavo iz deske in vlekel, z njo vred pa je vlekel desko. Deska se je odtrgala in ostala na Tamborjevem vratu. Tambor je nekaj časa rogovilil in divjal, ko pa je spoznal, da ne bo dobil deske z vrata, je sedel, da bi si spočil. Pošteno se je spehal, ponoči je čuval hišo. Ni se še pa dobro spočil, ko je zaslišal nad svojo glavo, komaj dobra pol metra nad glavo, tisto strašno trkanje: »Tok-tok-tok!« To je bil Dletar, ki je sedel na konec deske, katero je Tambor iztrgal iz plota, in iskal črve. To je bila strahota. Tambor je povesil ušesa in se vdal. »Tok-tok-tok!« Kači! pik usmrti mesečno v Indiji do 30.000 ljudi. 60 krat odjekne strel iz puške v italijanskem mestu Simoneti. Slon pospravi dnevno 75 kg hrane. je na gorje ki tare te raztrgance. Mrtvo je zrl okoli sebe in težko mu je postajalo, da ni vedel kod in kako vozari. Enajsta ura je odbila v zvoniku. Tine se je zavedel. Obrnil je kolo in se vrnil proti domu. Na stranski cesti je srečal kopico otrok z nahrbtniki na plečih, gobami in tablicami. Bili so sinovi bajtarjev in viničarjev... Ozka in tesna obleka je ohlapno visela na njih, obutev pa je bila takšna, da bi se Bog usmilil, če bi jih srečal v mrazu in vetru, ki je bril med drevesi. Ponižno so pozdravili Tineta. Zdel se jim ie imeniten gospod, skoraj učitelj. Lepe čevlje je imel, zlikane hlače in plašč. Tine je Izseljenci VLADKO KOS Oj zbogom, zbogom, sladka domovina, v širok odhajam svet iskati sreče. Oko je solzno in srce trepeče, slovesa čakam, blagosslovi sina! Svetal je svet in širna je tujina! Vsak dan me kliče sladko in vabeče, in žarke, ki slepijo, vame meče, kot mati revna si, o, domovina! A zdaj odhajam! Zbogom gruda črna, kjer mati revna je zame trpela, in oče te oral krvav od trna, a ti nam nisi vrnit kaj imela! Tje pa dežela kliče me srebrna! Oj> zbogom, z mano pesem gre vesela... Kako bile nekoč so lepe sanje! Tam daleč* čez morje te sreča čaka, smehljaja polna, brez solza in mraka... In šel sem tjale s svetlo vero vanje. odzdravil in se ustavil. Stopil je k malemu dečku s tablico pod pazduho, katerega je zeblo in kateremu se je iz nosa cedilo. Ogovoril ga je. Otroci so zrli s strahom na gospoda, bojazen se jim je brala na obrazu. Ko je začel povpraševati malčka, so namesto njega odgovarjali njegovi spremljevalci: »Kaj bi takega! Oče sedi, mati se potepa, sam pa,.. Malček je prebledel in zajokal Tine se je dvignil in stopil k otroku. Ostali otroci so se porazgubili, kakor da bi se v duši zavedali greha, ki so ga storili sošolcu... Tine je sedel na kolo in pognal... IMšlil je na krivice, na prepade med 1 dmi in hudo mu je bilo... Kako da zdaj vsa polna solz i® f3° je? M Kako da srce, prej veselo, plalta’ da je trpljenje, delo ura vsak2* O, le zakaj tak grenko je spoztf Od zore v mrak pojo, pojo ^ stroji... In moje roke črne so od dela, kot starca težki so koraki io}>' ila* Na trpkih ustanafa pesepj ni v0]i.< En sam si krik, tujina v zarji s „ Zdaj vem, o, domovina, da s* ™ Pozdravljeni ljudje! Me ne P0, O, tiha zemlja, glej, tvoj shi zgubljeni spet vrača se star, reven. nebogljeni, široke o, ljudje, oči imate? Ker sem berač, ker nimam z,ate? m oaŠ Povem Vam: sreče v zemu* nobeni »..hUe®1, ni! Skrita spi v tej zemljici > hrafe! A jaz? Umirat prišel sem tn*a u Ni treba bele postelicc Tu sem, na kamen bom mi dati. položil tatoLm truden, slad*« «" *» Zdaj ko sem našel v . tebi m Sprav(\ kakor mati. o, domovina, ti si Ha J)a s čeprav si revna, grob bos travo! SBSJS ak i>h jabolk ne smete krvavi'0potrebuje. Enako je z gim sadjem. Voda v islandskih« toplote. vrelcih) ima 90 stopim Bančni polom 1.1873 in njegove posledice V uprava a. o. železnic Je pred poSstoleSjem sedelo 148 knezov, grofov In baronov ^ današnjih burnih časih se nihče več koncesijami leta 1S74, ker se je konce a ----- -------- —se nihče več • iK7?m^a sP'°šnega bančnega poloma ' ki je razburil svet in s svojimi ^ astroialnimi posledicami napravil v ': 'Podarstvu nepregledno škodo. Mar-.. se bo vprašal, kdo je prav za prav " nagib k temu polomu? Neki članek ,-.i v ne dobe dokazuje s številkami e.z avstrijskega plemstva pri ustanav-nju avstrijskih Podlagi. železnic na sleparski 'lil n.a železniška ustanovstvena po-'.'® se je razširila s tako močjo, da je . am zajela najširše sloje plemstva. — ,_?ra praktika zahteva pri zgradbi novih “eznic vzajemno delovanje železniških ^Jetnikov z bankami, in ni čuda, če se • visoka gospoda posvetila tudi bankar-‘fe’ ^ razr>ih upravnih svetih po letu zgrajenih železnic je sedelo na javnih stolih 1.3 knezov, 65 grofov, 39 tonov in 41 raznih plemičev. Poslednji r r“j skoraj vsi tudi člani železniških ]etij in prav v tisti dobi bleskečejo : na l kneza, 16 grofov in S plemičev v v raznih drugih upravnih svetih na -tiustanov^enih podjetij. V Avstriji, i";‘ 'asjčnem zavetišču plemstva, kjer ■j. * aristokracija patriarhalno spošto-- - 'k. živahna udeležba pri moderni sle-aVih po^ei-nosti mogla ostati brez ‘n Posledic. Pohlepnost teh lahkoživ-y, Dv° bogastvu se je zajedavala vedno cim nevarnejše je postajalo kopičenj; bogastva na račun drugih in vrhu ,nepoštenega ravnanja se prav nič branili za take zasluge sprejemati Gonjeno dostojanstvo hi odlikovanje. Zaradi sleparske manipulacije sprago-ki je oškodovala železnico Lvov -'gniovice - Jassy za več milijonov gol-^ariev, ie obtoženi glavni ravnatelj, ;;Q‘krat odlikovani in častni meščan Čr- '37na ^itez 0ffenheim> Pri porotni ob-'ot ..Vl ^ 18^5 priznal svojo udeležbo •j. upravni svetnik v upravi 17 podje-.uasi je Offenheim spravil avstrijski ;• imenovane železnice na kant (že-,-lllca je prišla pod sekvestracijo), ven-‘r ga je dunajska porota oprostila. Spo-■ 'adi -!c I sioniralo samo za 310.000 gld. kolkov. Bančni polom so občutili tudi naši kraji. Južna železnica je nameravala zgraditi železnico Sisak - Solun. Spo-redno z njenim sklepom so nastali še drugi konkurenčni načrti. Tako je bila predvidena proga Dunaj - Radgona -Ptuj - Rogatec - Brežice s stranskimi krili Radgona - Ljutomer - Središče -Varaždin - Koprivnica in Radgona - Sv. Lenart - Maribor. V Rogatcu bi križala konkurenčna proga Knittelfeld - Zaprešič ki je prav,tako predvidevala stransko progo Rogaška Slatina - Brežice. Razen teh je ostalo v načrtu več drugih manj važnih prog. Mm * •X — Kaj? Predrage se vara zde rož«? Vi nimate niti pojma, kakšne kazni dobi človek, če ga zalotijo pri kra'-i. Vilnski nadškof je odstopil. Kot zastopnik poljske manjšine se ni strinjal z vkorakanjem litvanskih čet. Podal se bo v Rim in zaprosil za misijon nekje v Afriki. Najstarejši Francoz, 96-letni Angelique Roy se lahko ponaša, da je edini človek v Franciji, katerega oče je bil jojen pod vlado Ludvika XV. Angeliqueov oče je bil rojen 1771, Ludovik XV. je pa vladar do I. 1774. Ameriško mornariško ministrstvo bo povečalo tonažo novih križark od bDOO na 10.000 ton. Od parlamenta bo zahtevalo kredit za nabavo mrež proti podmornicam. 2000-letno utrdbo so našli blizu Linza. Med izkopninami iz mlajše kamene in la-Nemški hidroplani so podvzeli na Anglijo več poletov. Posebno uspešni so bili tenske dobe so našli lepo izdelane prsta-nad zalivom Firth of Forth in Scapa Ftowom. Pa tudi žrtve niso b?le majhne in ena ne, bodala in bakrene igle. Prav tako izmed teh je velik nemški boir*>nik, ki se je moral spustiti b!:zu škotske obnle na ! staro grobišče so odkrili blizu Hallstatta. morje. Angleži so hidroplan zajeli, posadko pa internirali. Orjaško himalajsko lilijo so odkrili znanstveniki na pobočjih tega visokogorja Azije. Njeni trompetasti cvetovi imajo 10 cm dolge in 10 cm .široke odprtine. — Obenem so odkrili tudi 30 novih vrst rododendrona in dva tucata primul. Finančna plat svetovne in sedanje vojne Londonski listi prinašajo finančno stanje! denarnega obtoka, zdaj zavzema |e l°/o posameznih držav v primeri s stanjem predi Pred svetovno vojno je Nemčija 1. 1313 in med svetovno voino Tako pišejo med dru-, izdala za vojsko 2.2 milijarde mark. Nedavno gim: 1 *-----*- Ji 1. 1876 je Offenheim kupil grad j^niše pri Ptuju, kamor se je s svojo “ztno še isto leto vselil. Veleposestniki Jakega okraja so mu pokazali posebno Svetovna vojna je trajala štiri leta, o sedanji pravijo^ Angleži, da se bo zavlekla na tri leta. Nemčija je v začetku svetovne vojne razpolagala z rezervami v prehrani in vojnem materialu, ki so bile ocenjene na 20 do 25 milijard mark. Tudi zdaj si je Nemčija pripravila velike rezerve, ki so se pa v akcijah pred letošnjim septembrom že precej izčrpaie. Nemško gospodarstvo je imelo 1914 na razpolago v tujini blaga za 28 milijard mark, ki ga je utegnila v veliki meri izkoristiti s tranzitom preko nevtralnih držav. Zlate rezerve nemške državne banke so znašale 1. 1914 5 do 6 milijard, letos je izkazala nemška državna banka le 75 milijonov mark zlate rezerve. V I. 1914 je znašal rezervni zlati zaklad 66, ob koncu vojne 1918 še 17.5°/0 nemškega GROF CIANO je kancelar Hitler izjavil, da je Velika Nem- jfalijanski zunanji minister, katerega list čiia žrtvovala za svojo oborožitev 90 milijard , . ,., . . :° . mark. če razdelimo to vsoto na štiri leta in- »Telegrapho di Livorno« se zadnje čase tenzivnega oboroževanja, je izdal rajh minila štiri leta 10 krat več" kakor pred začetkom ' svetovne vojne za vojaške namene. V letih 1914 do 1918 se je zadolžila Nemčija za 148 milijard mark, lahko si predstavljamo, kakšne dolgove terja sedanja vojna, ki je mnogo dražja. - ; Svetovna oborožitev, gledana že samo skozi prizmo nemške državne brambe, stane velikanske vsote denarja. V tem primeru caže vprav Nemčija, ki je brez kolonialnih posestev, kako ogromnih naporov naroda je treba, da se najde za surovine nadomestek v čim racionalnejši izrabi lastnih dobrin. pokazali posebno ?njenost s tem, da so ga izvolili v ^ *ini zastop, v katerem se pa ni dol-°val> ker ie še ist0 let0 svojo po- Hfnrlnl <•< A/-* J1 _ '1 -t t !|akl Ljubosumna žena mu [e rešila življenje t :^br: Žena nekega milanskega inženirja, usluž- _ ----benega pri tvornici motorjev, je opazila ne- Prodal in_to mesto odložil 1. de- koč v moževem žepu majhen ključek. Postala Oim l876> Offenheim je bil tačas tudi I ie ljubosumna na moža, posebno še, ko je Udeležen nrt r-inVnvRtr. ... i kliuč skrila in ga je mož prestrašen iskal, že- ezen Pri cinkovem rudniku n? i - . - - • • a horiu nri v;*,. j" ! na je ključ vrnila, moz se je vzradosčen za- 'rJate\ JU Pri Kozjem, kjer je dal svojo od 80-000 gld vknjižiti na dru-y tnestu. Murg^0^’ največje koncesijske konjun-Kajjj avstrijska vladd ni trpela pomanj-Ietu 1872 so iznašali prejemki >rihodZa onces-iiske kolke 3.581.253 gld Dam6 0 se le koncesioniralo s pol-0lhki t Sarno rnaja, zato so pre-!d nia'Pnmeru z letos 1872 za 411.700 -lT1 iznaSajo 3.169.553 gld. Še 'se bilo. zakotno kupčevanje s hvalil in kupil svoji boljši polovici lep klobuk. Ždaj je bila žena še bolj ljubosumna. Menila je, da ima mož kje tajne sestanke z ljubicami. Zato je najela privatnega^ detektiva, ki je kmalu dognal, da zahaja mož vsak aan proti večeru v neko šestnadstropno zgradbo, iz katere je videl večkrat prihajati mlado blondinko. Ženi je zavrelo srce. Neko noč, ko je mož trdno spal, je vzela izpod njegovega vzglavja ključek, napravila odtis in dala narediti še en 8 za enoten nastop Italije, ga snela z vrvi in ko je prišel k sebi, je začuden gledal, kaj delata njegova žena in tuji c.cvek pri njem. Zadeva je bila pojasnjena: .. inženir je študiral ptičji let, hoteč izumiti nov!Zlv0 zavzema naan jadranja po zraku. In ko mu je ta dan 1 Jugoslavije, Madžarske in Bolgarije prot! lf.pMdlex-el°’ vdf i® padel v nezavest, ga je po sovjetski Rusiji. Italija hoče imeti na Bai- se objela,"lečna^že^^^'obljub^da Te kanU v zaveznikil’ nepc^rušijive posto-bc več brskala po moževih žepih. ’ janke. 14 iet Je živel kot samotar v gozdu Ko se je lovec A^iša Kristovič vračal iz okolice Dubrovnika, je blizu vasi Buljiča, naletel na človeka, ki je imel lase dolge 1 m vsi or« ,HERBERt HOOVER '°V0,ln^prispevkeA t P/°'5 J? a P°moč napadeni Finski. komad.' Naslednjega dne sta šla z detektivom do tal in brado do pasu. Na sebi je imel kmalu za možem v navedeno palačo. Poizku- samo površnik. Lovec je čudaka vprašal, sila sta ključ v vseh nadstropjih, končno se ^aj dela tam in od k' ! je, pa je divji mož je le ujemal na vratih neke podstrešne sobe. v Odprla sta vrata in nudil se jima je nc- Lovec se je vrnil v Dubrovnik in pri-ravaden prizor. Moz je visel od stropa z . J glavo navzdol, na rokah je imel dve veliki javil stvar policiji. Stražniki so odšli v peruti. S kota je vel močan veter od venti- gozd in našli skoro golega čudaka v ko-latorja. Inženir je bil nezavesten. Naglo sta ij^ Komaj so pregovorili moža, da je še! ““ z njimi. Ko so šli mimo hiše Ivana Bura je Toma Buratov, več let je bil v Ameriki. Ko se je z nekaj denarja vrnil, mu je nekdo ukradel v Franciji kovčeg. Toma je brez imetja prišel k bratu Ivanu, ki g3 je lepo sprejel. Nekega dne je izginil iz vasi. Nastanil se je v gozdni kolib:, kbr je prebil 14 let. Podnevi ni šel nikamor, ponoči je zbiral koruzo in. si pekel iz nje kruh. Policija je poklicala brata Ivana. Moža sta se objela. Toma so poslali v bolnišnico, kjer so ga ostrigli in obrili. Ko bo Ob Bohinjskem jezeru sem videl divno {ova v vasj Buljiču, je mož zaplakal. V okreval, bo ostal pri bratu. vUvodiDie Sla1 tj*sllka1ZJlradvknaroklLaVO: solzah je izpovedal svojo zgodbo. Ime mu Države v borbi za posest Baltskega morja Že v 13 in 14. stol. se je sprožil prvi poizkus zavladati prometnim potem BaltsKega morja Nemška Hansa je z orožjem hotela zagotoviti sebi neoviran promet po tem morju Novo nastale narodne države, Danska m Švedska so potisnile Hanso v ozadje Ko so Turki 1453 zavzeli Carigrad in zavladali nad vzhodnim delom Sredozemskega morja so poizkušale zahodnoevropske države po Ba škem morju dobiti zvezo preko moskovske države v Indijo. Kmalu je postala tudi Moskva P°?or"* Baltsko morje. Razpadajoči nemški viteški red ji je nudil slab odpor, postavili sta se pa v bran švedska in Poljska. Prva je v 1. 1577, druga pa 1579 potisnila Moskvo z ozemlja sedanje Letonske. , _ , V 17. stoletju je gospodarila nad Baltikom Švedska, ki je imela od 1630 dalje tudi ve liko vlogo v Srednji Evropi. Velikemu razmahu Švedske se je pa uprla Danska. V dolgotrajnih bojih z Moskvo, Poljsko, Prusko in Dansko je švedska podlegla in se umaknila v ozadje. V 18. in 19. stoletju se javlja na valovih Baltika Rusija, na začetku 20. stoletja prevladuje Nemčija. Svetovna vojna je Nemčijo kot pomorsko vojno- silo odstranila, ruske meje so se umaknile z obal Baltika, z izjemo ozkega pasu v Finskem zalivu. Baltsko morje so smatrali kot zaliv Atlantika, v katerem ima vsaka država pravico trgovine. Velesile so imele večkrat, tako L 1925 manevre v vodah Baltskega morja. Anglija je sicer brezuspešno poizkusila, zasidrati se na nekaterih otokih. Baltik meri 362.000 km:, je malo slan, ima zelo malo planktonov. Ribe so tu mnogo manjše od onih v Severnem morju. Najvažnejši strategični otoki so Danski, Rujan, Born-holm, Gotland, Baltski otoki in Aalandsko otočje. Botniški, Finski in zaliv Rige so najvažnejše globoke zareze v celino. Trgovina v Baltskem morju je obalnega značaja, zamenjava se v glavnem blago sosednih dežel, ki leže za obalami. V primeru vojne je to zaprto morje izpostavljeno. Po Kielskem kanalu se je zveza z Atlantikom skrajšala za 315 km. Plovbo ovira večina plitvih pristanišč. Severnejše luke tega morja so pozimi zaledenele. Skozi led prebijejo ozke plovne kanale, Leningrad je mesec ali dva vsako zimo brez prometa. Bosata $yka brez bogatašev HS5Sl£2 Na splošno velja še danes, da je najbogatejša država na svetu severno-ame-riška unija (USA), dežela dolarjev, dežela zlata in tisočerih možnosti. Vendar pa je pridevek o bogati Ameriki naposled le relativnega značaja. Mnogo bolje odgovarja Ameriki karakterizacija, da je dežela tisočerih kontrastov. Je sicer bogata,toda vsi Amerikanci še niso bogati, na eni strani tisoči, ki so precej »težki«, na drugi strai prepada pa milijoni, ki jih m moči šteti med bogataše. Sicer je predsednik Roosevelt odločno uveljavil svoje socialne reforme, vendar gre proces postopnega izenačevanja bogastva le polagoma svojo pot. Država, bogatejša od »zlate Amerike« Mimo toliko opevane »zlate Amerike« Pa je v Evropi država, neznatna po obsegu in številu prebivalstva, ki pa je vendar bogatejša od USA. Srečna in miroljubna Švica. V dobi gospodarske pro-speritete je narodna imovina v USA znašala na posameznega prebivalca 2098 dolarjev, imovina Švice pa 3125 dolarjev na prebivalca. Bogastvo Švice je v primeri z bogastvom USA sicer mnogo manjše, toda pravičnejše in demokratično razdeljeno. Sicer je res, da tudi Švica pozna bogataše, toda statistično je ugotovljeno, da so ti bogataši skoraj sami tujci. Revna pa vendar bogata dežela Ozemlje Švice je majhno ter v pretežni večini gorato. Gostota prebivalstva je velika in zemlja jedva prehrani prebivalstvo Švica nima železa, ne olja in ne nafte. Pa tudi ostale glavne surovine za svojo industrijo mora uvažati. Nima kolonij, niti izhoda na morje. Vsakdo bi spričo teh okolnosti zaključil, da je to država, kjer se državljanom ne more dobro goditi. Povrh vsega pa morajo Švicarji še uvažati skoraj tri četrtine svojih življenjskih potrebščin. Kvaliteta izdelkov edino orožje Švicarji so demokrati, a tudi izobraženi individualisti, ki pa odlično harmonira-jo v skupnem življenju. Švicarji so borci in trdoživi delavci, vendar niso na zunaj napadalni. Z velikansko voljo in satnoza-tajevanjem so se prilagodili nevšečnim okornostim. Poleg turizma, ki je na silno visoki stopnji, živi Švica prav za prav poglavitno od izvoza. Kljub svoji malo-stevilnosti se država v mednarodni konkurenci odlično uveljavlja. Količina je sicer majhna, zato pa je tem večja kvaliteta. švicarski izdelki so znani kot najbolj kvalitetni izdelki na svetu, prccizni m zanesljivi, švicarska proizvodnja se je morala zategadelj tehnično izpopolniti do viška, delavec ni več navaden delavec, ampak vsak zase majhen strokovnjak na svojem področju. Le s pridnostjo In izobrazbo utegnejo dati svojim izdelkom tako visoko kvaliteto. »Porabi manj kakor zaslužiš!« Skozi dolga desetletja je bila švicarska trgovinska bilanca pasivna, zaradi česar je silno trpel splošni življenjski standard Povprečnega Švicarja. Toda Švicarji so si modro uredili svoje življenje. Vsepovsod je prodrlo načelo, da je treba manj porabiti kot kdo zasluži. Med prebivalstvom se je do neverjetne popolnosti razvil čut za štednjo in smotrno gospodarjenje. V državi, ki šteje nekaj nad 4 milijone prebivalcev, je danes 2 milijona 800.000 vložnih knjižic, ki so zadosten dokaz velike švicarske Sledljivosti. Spričo take vzgoje širokih ljudskih plasti se je jela polagoma boljšati trgovinska bilanca. Danes je uravnovešena V deželi vlada visoka življenjska ravan, in vendar Švicarji še vedno živijo po načelu: Porabi manj kot zaslužiš! Miroljubna federativna Švica kot vior prave demokracije zemlje. Osnova švicarskega patriotizma je obramba države in domovine, ki jo mnogi poznavalci švicarskih razmer, v Švicarjih prirojen občutek, da jim ni za bogatinstvo. Švicar terja toliko, kolikor mu je potrebno za človeka dostojno življenje. Nezaupanje v centralizem Švicar je demokrat. Do vsakega centralizma je skrajno nezaupljiv. Politična ureditev skrbno pazi, da bi se nikoli v rokah posameznika ne koncentriralo preveč oblasti. Vladin program izvaja stalen uradniški aparat, ki se ne menja z izpre-membo političnega režima. Sploh pa je država upravno politično dekoncentrirana. Posamezni kantoni imajo veliko oblast, v katero se ne sme vmešavati centralna državna oblast. Federativna ureditev je dejansko temelj velikega napredka švicarskega ljudstva. Obramba je osnova patriotizma Švicarji ne želijo od nikogar niti pedi v Švici so imeli te dni nad vse ^ senzacijo. Neki ameriški jk°8a gvxaf* do ušes zatelebal v mlado »n P d. W„ ki ie «, ko, ki pa je že ležneža zavračala na mog,a ne, toda zaman. Možakarjia . 'imenit- rešiti. V stiski ji je šm>1a v g tarani misel. Izvedela je b,!a, da se p ^ ^ pri5L"i hopataš prav rad p jortnik je enako ljubijo i Francozikot Italijani in Nemci, ki v demokratični slogi živijo v enotni državi. Dobri poznavalci Švicar- na m|seu |ZVCUC1<1 Jt v skih razmer trdijo, da bi sleherni Švicar i igkj bocataš prav------------------- brez pomisleka branil domovino. Med . ge m]ad in čil ter kot sp njimi ni izdajalec. Vsak sposoben Svi- i ^ ‘tekmuje z vsakomur. Švicarka ^ car je izvezban vojak, ki je pripravljen „,a/4la(iaia tekmo v pes nuj brez odloga braniti domovino. Kmetje, ki živijo v ogroženem ozemlju, so organizirani ter izvežbani, da v slučaju potrebe takoj branijo državne meje. Švica je danes lahko mnogim narodom za svetal vzor, kako je treba urediti državo in kako morajo narodi, tuji si po jeziku in kulturi, sodelovati za dosego svojega blagostanja. Švica je dejanski pri iko leKmujc * je zato predlagala tekmo Lausanne do Berna, prej v Bernu kot on, bo oi12 ji d* vse« ii za Američan 500 frankov ter se J ^ nrf| na izgubi izred oči. če bi pa pns . on Prei n* cilj, ga ‘takoj vzame za mozaj, predlog sprejel. Njegovo n dfl|gj je kmalu izplahnelo. Ko sta se 0 jutro podala na pot, Je..n*\Luije bot korak z dekletom ter pne 1 &J« Qb 4. pešati. Ko je prišel zgodaj zutN ^ jv uvj— ••• r ; nešati Ko je pnsei ~ 0 mer, da demokracija ni utopija, ampak j v • Bernu> je izvede]) da ]*v odlična oblika ureditve države in družbe.; ( švicarka že osem ur pred Bern. Z žolčnimi opombami je ^ Ženske in moški kot kupci ZANIMIVA OPAZOVANJA V NEKI ANGLEŠKI TRGOVINI Trgovcu ni dovolj, če dobro pozna blago in tržišče, poznati mora tudi kupce in svoje odjemalce, kajti tudi to tvori zelo važno postavko v njegovi kalkulaciji. Kako je s kupci, je na splošno težko reči. Vendar pa se da postaviti neko izvest-no označko za kupce ženskega in moškega spola. V tem pogledu je neka velika londonska trgovina lansko leto v dneh pred božičem izvršila zelo zanimiva opazovanja svojih kupcev in odjemalcev, ki so se takrat v tisočih gnetli skozi trgovino. V glavnem je to opazovanje veljalo okolnosti, kako se kupci obnašajo pri nakupovanju. Posebna komisija je skrivaj opazovala, kaj in kako so posamezni kupci obavljali nakupovanje ter si je zabeleževala vsako malenkost. Od sto oseb, ki so prišle v trgovino, je bilo 90% žena in deklet. V razmeroma malem odstotku so prišle same v trgovino; večinoma so prišle nakupovat v družbi kake prijateljice. Tozadevno je povsem drugače pri moških. ski drug pa ne more *amcv““’ ~ ^ izrečena kazen zaradi Pre jocia^1' ski zvezi, ki je po nacionže]ena in čnem svetovnem nazoru nez priori zavržena.« letalo haile *** Spomladi bo na razstavišču, ^ ^ „ okolici Neapla, velika raz*1 zanjmi^os‘1 \ega imperija. Poleg drug do na razstavi tudi letalo b ^3\0 skega cesarja Hailc Sela ^ pred nekaj dnevi pripelja ^ o<; na krovu ladja »Nazaria »AVTOMOBILSKA $° 30% moških je prišlo v družbi svojih žen, zelo redko pa se je primerilo, da bi prišla dva moška nakupovat. Zanimivo je, da je večina žensk najprej vprašala za ceno, dočim so zahtevale ostale podatke šele potem, ko so jim bili povedali ceno. Moški pa so narobe najprej ogledali blago, se odločili zanj ter šele potem vprašali po ceni. Opazovanje je tudi ugotovilo, da moški kupujejo neprimerno hitreje ko ženske. Rekord »počasnega« kupovanja je postavila neka nvuw ....... dama, ki je kupovala malovreden šal sko-1 sk imperija. Poleg u.»o 5 raj pol ure. Na drugi strani pa je postavil bQ na razStavi tudi letalo b!Y \etal° oern. z. zuitnui.. -p |, izgubljenih 500 frankov ter jaš dne odkuril na italijansko ri^ pravico ska družica nezvesta, ima P ^ vati ločitev, pri čemer bo ar J ^ drug oproščen in odv“J" ki p#* zakonske zveze z Židom. 2ii bj j,,| more zahtevati, ... rekord naglega kupovanja neki moški, ki je v 3 minutah kupil celo obleko s klobukom vred. Posebno je pazila komisija na vlogo ogledala, ki je bilo postavljeno v trgovini. Dočim ga moški pri pomerjanju | itd. sploh niso uporabljali, so se pred 1 njim ženske ogledovale silno dolgo, se j Nagel razvoj avtomo sukale in obračale na vse strani, zlasti one, ki so kupovale klobuke. s seboj tudi avt0m^ffavto«>obi' Malo revežev in malo bogatašev V švici je pravih revežev zeio malo, večina med njimi je takih, ki so si svojega jadnega življenja sami krivi. Toda zanje skrbi skupnost. Na drugi strani pa preseneča dejstvo, da je v Švici tudi zelo malo bogatašev v pravem pomenu bese-ue. Država ima silno demokratičen davčni sistem, ki pristriže peroti vsakomur, ki bi hotel obogateti na račun svojega bližnjega. Bogastvo je porazdeljeno demokratično. Poleg tega pa je, kot trdijo Razočarani židovski zakonec in Dunaju MEŠANI ARIJSKO-ŽIDOVSKI ZAKONI V NEMČIJI BREZ PRAVNE ZAŠČITE Višje okrajno sodišče na Dunaju je te dni izdalo zanimivo razsodbo, ki je načelne važnosti za presojo mešanih arijsko židovskih zakonov v Nemčiji. Žid, ki je bil oženjen z arijko, je toži! nekega arijca, ljubčka svoje žene, zaradi prešuštništva in priležništva ter poleg tega še zahteval naj obtoženca sodišče kaznuje zaradi nasilnega žaljenja časti. Arijec je namreč javno oklofutal Žida. Na razpravi je obtoženec priznal klofute, odločno pa je zavračal prešuštništvo terpri-ležništvo. Sodnik je obtoženca obsodil zaradi klofut na 3 RM globe, obtožbe prešuštva pa ga je oprostil z naslednjo razlago: »V nacionalno-socialistični državi velja zakon kot zveza med možem in ženo za največjo vrednoto, ki uživa vso pravno zaščito, ker je eden izmed temeljev države. Zakon zasebnega tožitelja, Zida z arijko, pa je v očitnem nasprotju z na-cionalno-socialističnimi idejami. Takih zakonov zatorej zakonodaja nacionalsocialistične države ne ščiti. če je tožitelj ugotovil, da mu je njegova arijska zakon- • Wa a holezn’ Predznak te bolezni je >a. lista, t. z. »bulimia«. Osja«■* oSt, *}c” e pa so: težka prebava, dre y 5® f0tl preglavice, razdraženost j ' e(jstvo P ■ pojavljajo beljakovine. KO ^esn bolezni priporočajo zdrav banje na ostrem in svežem Ko je nekega dne P05Cl" pripo^^i poselil <*&£ jC r ntw neki njegov prijateljem^ ^jsku da je bil prejšnji večer slovitega industrijalca. »Kdo vse pa je bil tafflf Clemenceau. »Kot običajno. Dve kat^s3r ^ so mnogo govorili, Pa . drugi, ki so molčali.« c,en1e#a in ,.xni5tvf, c - j----■> »Razumem,« odvrne lezmstvo. Sodnik je obtoženca obsodil ugotovil, da mu je njegova arijska zakon- »ženske in moški«. $ Radio v vojaški, novinarski in vohunski jjjž? Miniaturne radio nrlHamo v___...hunnv in n° Miniaturne radio oddajne postaje v vojaških nahrbtnikih in žepih vohunov in itl n);egJ0 Napredujoča radiofonija je dandanes s pridom uporabljajo tudi na drugih pod-lciji pa že sprejemajo ročjih, tako v športu, znanosti, skratka vtise ter komentarj • tu(jt n J. vsepovsod, kjer ni mogoča telefonska prihranijo mnogo časil ; na eksoediciia na Himalaj • . tabOf ^ v zvezi ne rti' mnalajo, toni. Z miniaturnimi ki sp Ijajo tudi viš'n«ke jaIgpoznavanja v atmosfero v sv oddajnjCe a^v ^ sferičnih prilik- vge pojave ^ifl ' beležijo oz. oddaj J nad ^ „a|o 15 do 20.000 11 n,t) če ^ ie ne PreKv' tren, te oddaji0 Trnev nad Svoje oddaje « fr“ ™ len. «'" v siioi S odprejo mali pa oddajnice oprem J le oddajnice tod^ ^ ,llSP seboj skrite v - ,aynj njih obveščajo ^J0 gvoj^ svojega »delodaj Veliki možje z neurejenimi financami Iz življenja evropskih pesnikov, skladateljev in pisateljev , Znano je, da so bili ljudje, ki so ustvaril velike duhovne vrednote, zelo neetični kar se praktičnega življenja ti-cf> da skratka sploh niso poznali osnov-D1fl ekonomskih načel in da niso bili niti ®a'o sposobni, da bi se borili z življe-le®‘ Največji umetniki so ustvarjali pV°ia dela v najbolj neugodnih prilikah. naj so bili pisatelji, slikarji ali sklada-. 1 vsi so imeli istega sovražnika, in S s° bile njih osebne neurejene finance. 0 Jim je pogostokrat močno otežkočalo ivljenje, da so se potlej dogajale takšne ^fari, da so slikarji prodajali v življenj-. stiskah svoje umetnine za vsak deli Čeprav so po smrti prodajali tanji-Va dela za zlato. Morali so pač živeti. BEETHOVEN IN SCHUBERT Beethoven, najponosnejši med ponos-Jjjji in Schubert, ki je svoje bogate me-rtoe sipal kakor iz rokava, sta živela d umrla kot prosjaka. Oba, Beethoven , Schubert, sta pošiljala napisane proti;? finemu svetniku in ministru Goe-i lu* Najbrže ne bo nikoli dognano, ali Ij ,5s°da ali pa sam minister napravil - 1 čez račune teh prosilcev. Ko je B 7eeth0ynovo pismo doseglo Weimar,je g ‘®*Hi Goethe ležal na bolniški postelji. ie z javno zbirko hotel omo-j., 111 izdajo svoje »Velike maše«. Pismo hPc8:j ie Poslal Goetheju je začel s temi rJ ?vst' sem pisaril, vendar nisem sko-n'cesar napisal. Ali, sedaj. nisem več med njimi vselej večje pomanjkanje denarja kakor idealov. Sploh bi si brez zastavljalnic težko predstavljali francosko književnost. Premnog francoski pesnik, pisatelj in skladatelj je zaslužil dosti denarja, še več pa ga je razmetal. Njih honorarji so bili znatni Dumasov oče, Eugen Sue in Balzac so prečestokrat dobili po 100.000 frankov honorarja za vrstice. Vendar pa to ni zadoščalo za te ljubitelje življenja Posebno stari Dumas je bil naravnost genialni zapravljivec, ki se ni nikoli izkopal iz svojih dolgov in predujmov. Gledališki upravniki in založniki so se zaklinjali, da je tako, vendar pa je vedel Dunaj vedno iztisniti še kak predujm iz njih. Navadno je nato, ko je dvignil predujm, odločno izjavil, da ne bo skončal romana, če mu ne dajo novega predujma-. Ljudje so radi posegali po njegovih romanih, zato mu založniki niso mogli odtegovati predujmov. Soort Za dvig zimskega športa v Sloveniji V letošnji zimi vsled vladajočih razmer ni pričakovati iz nobene sosedne države dotoka tujih zimskih športnikov, turistov in drugih gostov. Bati se je torej, da bo radi tega število zimskih športnikov v Sloveniji in s tem naša zimska sezona občutno nazadovala. Dvakrat potrebno je tedaj, da se vrši temeljita propaganda za naš zimski šport in naše zimskošportne predele v ostalih delih naše države. Temu namenu bo služila božična številka mariborskih ,,Jugoslovanskih bi-serov“, ki bo posvečena izključno propa- gandi zimskega športa in zimskošportnih krajev v Sloveniji. Objavljeni članki in stvarni podatki bodo pisani v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (tudi v cirilici) ter se bodo nanašali izključno le na Slovenijo. Isto načelo bo veljalo tudi za zelo učinkovito ilustracijo. Vsi, ki so na zimskem športu gospodarsko al ikakor koli zainteresirani, so na-prošeni, da takoj pošlejo informativno propagandno gradivo z cvent. ilustracijami uredništva imenovane revije v Mariboru, Smetanova ulica 34. s. Ustanovni občni zbor Trboveljske nogometne podzveze bo jutri ob 10. v Trbovljah SNZ bo zastopal g. Kralj iz Ljubljane. s. Uprava ZNP je sklenila, da za prihodnji redni občni zbor, ki bo 4. januarja, ne bo zbirala polnomoči klubov, kakor se je to doslej skozi leta prakticiralo. s. Na Štefanovo bo bržkone v Zagrebu nogometna tekma med reprezentancama Srbske in Hrvatske nogometne zveze, za revanžno tekmo v Beogradu pa se predvideva termin 7. januar. s Zagrebška ConeorčBa. ki gostuje danes in jutri v Grazu, bo imela' 17. decem-bra v gostih dunajsko Austrijo. s. Ferencvaros, s katerim sta se nekaj časa pogajala Gradjanski in Hašk radi gostovanja v Zagrebu, bo sedaj za Božič nastopil v Novem Sadu proti Vojvodini. s. Šved Bjorne Borg je postavil novi evropski rekord na 500 m v prostem stilu «v 6:01.0. Dosedanji rekord 6:01.1 je poinih 7 let branil Francoz Jean Taris. s 7 Newcastlu je Anglija premagala Škotsko z 2:1. sam, ,sinlta yeč kakor šest let že skrbim za Ne- ko]«? Svo-ie2a pokojnega brata KO Va? M-t UnPrtrl J m A 1Q Tl Vilo 0 Vaših besed bi me lahko napra- tečnega...« >li ft se je izk°Pal iz težke bolezni, nai ^thhvnovo pismo pa je odložil v . da mi država na skromen način 7’aga.« & . „ ________________________________ tis^anih strani ter je tudi svoje va| ~ja- Od tega dne do smrti je dobi-It^oethe dvojno plačo 3.000 tolarjev \y'.Za tisti čas izredno veliko vsoto. Msa,e,rnarski knjižničar Riemer je za-^POtheju: »Ako bi hotel Goethe No Vseni sv°i'n1 prosilcem, od stu-Hsi,VkPa onih. ki so ga prosili za W '° v zneskil1 tudi preko tisoč ^kor’. 'horal biti še mnogo bogatejši, ž*kaj A6 Tako bi človek razumel, ^Vo ,'dPthe ni odgovoril na Beethovna s iSlri0 ,n zakaj Schubertovega pi-^ C,0'1 ll,so °dprli. Resnica pa je, da Nj UP nikoli čutil pomanjkanja, in da Jo je ll!ko!i srečal s pravo revščino. Za-c. SChnKenUa tako z Beethovnovo \ ? uPertovo prošnjo. Kdo vc. kako bi 'Vsi,./ diugjln deioni »Fausta« Občni zbor HSS v Zagrebu Hrvatska športska sloga je imela v Zagrebu reorganizacij ski občni zbor, ki so se ga udeležili zastopniki vseh 19 doslej ustanovljenih hrvatskih zvez. Po poročilih in debati o predlogih glede izpremembe pravil je bil za predsednika z vzklikom izvoljen glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjs-vic*, za podpredsednike dr. Kraljevič, Rolf, inž. Hellebrandt, za tajnika Suste in Hoi--vat, za blagajnika pa Begač in Matula j. Razen tega dobi vsaka zveza po eno od-borniško' mesto. Izmed ostalih dogodkov je treba omeniti govor dr. Simiča, ki je poudaril, da dr. Krnjevič ni bil izvoljen za predsednika kot politik, temveč kot stari športni delavec, in predlagal, da naj bi se nacionalne zveze osamosvojile tudi proti tujini, kakor je bil to pred vojno slučaj z malo Finsko, ki je bila sicer pod rusko nadoblastjo, a je vendar kot samostojna zveza nastopala v mednarodnih zvezah in na olimpiadah. SLABA IGRA GOSTOV IZ BUKAREŠTE Gradjanski—Iiapid S : 2 (3:0) Zagrebški Gradjanski je včeraj visoko porazil bukareštanskega Hapida, ki je nastopil brez Sipoša ter je predvajal jako slabo igro Tudi Gradjanski ni mogel nav- OBS1REN SPORED ZAGREBČANOV Zagrebška nogometna podzveza je sklenila, odigrati prihodnje leto več tekeni večjega značaja. Za enkrat je sklenila medmestne tekme proti reprezentancam Dunaja, Bratislave in Beograda, Ker bo prihodnje leto tudi proslava 20-letnice ZNP-a, za katero je ZNP za enkrat rezervirala 4 termine, bo zagrebško športu naklonjeno občinstvo res prišlo na svoj račun. dušiti s svojo igro, stovala za visoko Sodnik Mlinarič. vendar pa ie zado-zmago. 1000 gledalcev. K1)0 Ji. NAJPOPULARNEJŠI ŠPORTNIK V JUGOSLAVIJI? Jugoslovenska športna revija razpisuje v decembrski številki konkurz, da se odloči, kdo je najbolj popularen športnik v Jugoslaviji. V konkurzu lahko sodeluje vsakdo, ki izpolni kupon ter ga pošlje upravi lista. Doslej vodijo v natečaju Lovrič, Lechner, Aca Petrovič in Punčec. PROTEST RADI POKVARJENIH ZOB Z edinstvenima protestoma proti verifikaciji dveh prvenstvenih tekem imajo opravka pristojni odbori Osiješke nogometne podzveze. Kluba Makabi in Rapid, ki sta izgubila svoji prvenstveni tekmi proti osiješkemu Hajduku, sta vložila protest proti verifikaciji obeh tekem z zahtevo, da se naj tekmi anulirata, ker je neki igralec Hajduka nastopil s — pokvarjenimi zobmi. Navedeni igralec je res bil suspendiran radi pokvarjenih zob vse dotlej, da si jih bo dal popraviti, in ni igral, dokler ni izšla znana amnestija, ki je po njegovem mnenju in mnenju njegovega kluba dvignila suspenz proti njemu. Hajduk se brani z izgovorom, da se je amnestija po njegovem mnenju tikala vseh igralcev, ki so bili kakor koli suspendirani, medtem ko Rapid in Makabi to stališče zavračata, češ da igralec ni prekršil pravil, temveč je bila v tem slučaju to le odločitev zdravstvenega odbora. Zato igralec tudi ne bi bil smel ponovno nastopiti, dokler ni bil proglašen za zdravega. Poslovni odbor je po posvetovanju z upravnim odborom osvojil stališče Hajduka ter protest zavrnil; prizadeta kluba sc bosta pritožila sedaj na upravni odbor. Ker bo ta odločitev v prvi instanci gotovo potrdil, je pričakovati, da bo zadeva prišla pred upravni odbor HNZ. Za gornji spor vlada v osiješki podzvezi veliko zanimanje. DROBIŽ IZ MARENBERGA Sokolska igralska družina je naštudirala v režiji s. Korž.ejeve težko G angl o vo dramo »Sin«, izvedba je pokazala, da so naši igralci kos tudi takim trdim orehom. Obakrat je, bila velika dvorana dobro zasedena. Praznik zedinjenja je Sokol proslavil s svečano akademijo na predvečer. Obširen spored je tekel gladko in pestro. Na praznik sam .ie bila slovesna maša, pri kateri je po daljšem času zopet nastopil naš mladinski šolski zbor s, popolnoma novim programom. Pri maši je bilo letos izjemno mnogo občinstva. Sola je imela proslavo z bogatim sporedom. Miklavž hodi letos kar na veliko po Marenbergu. Bil je dvakrat v Sokolskem domu (za deco in odrasle) ter pri Bru-dermaunu, kjer je miklavževalo prosvetno društvo. Škoda, da so se začele slovenske vrste cepiti. Po drugod gsedo skup pri nas pa narazen. Nedeljo je bil pri Preglavti sestanek Kulturbunda. Navdušen govornik je bil gospod pastor Baron iz Maribora. Manj navdušen pa je neki Nemec, bivši čeho-slovaški državljan, ki je moral zapustiti našo državo. Ker se na vse kriplje trudi in se trudijo, da bi prišel nazaj, menda vendar ni tako prijetno tam kjer je sedaj. Pravijo, da mu dostavljajo na mejo razna živila. Precej naših ljudi, ki so zbežali ilegalno preko meje, se je vrnilo, drugi bi se radi, pa ne gre. BOSANSKI UČITELJ m HAJLE SELASI Ob priliki poloma abesinskega cesarstva je bosanski učitelj Luka Stijači-č iz Bileča poslal bivšemu abesinskemu cesarju Haile Selasiju pismeno sožalje. Nekaj tednov kasneje je dobil stari tiči-telj od neguša iz Londona odgovor v katerem se Halle Selasi iskreno zahvaljuje za sočustvovanje in izraža željo za stalno dopisovanje. Od takrat si bosanski učitelj 'in bivši neguš redno pišeta. Sokolstvo Najboljša akademija Sokola Matice svojemu i če ne bi ministru »“ iS* : rss?igr> ZAG R EB. NI KO UČEVMO GRAJSKI KINO illlllllllllllllllillllH Telefon 22-19 Vse cenjene obiskovalce uljudno opozarjamo na prekrasni film ki ga predvajamo od danes, sobote, 9. decembra dalje GREH (CONFLIT) Najznamenitejši francoski iilmski igralci, ki so nam znani že iz filma »Zapor brez rešetk«, sodelujejo v tem globoko in resnično zajetem dramskem^ delu, ki nam odkriva tajnosti človeške duše. Dve sestri, žena in nevesta in dva prava moža, zakonski mož in zarocenec. Zakaj je streljala sestra na sestro in čigav je otrok, ki sta ga zakonca nad vse ljubila? Ta film je največja mojstrovina francoske filmske umetnosti. Pozor! Naš prihodnji film je Nepozabna noi Zadnji Pola Negri-film. ona kupuje plašče, obleke, pletenine, perilo in nogavice samo v specialni modni in ko n* fekcijski trgovini konfekcija i greta m a r i b o r grajski trg DAME! POZOR! ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodliivo berlinsko Omonell Henna-Sham-ooo barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom Dr: glav” nem zastops vu: Ludvik Iler-šič, Ljubljana. Rimska 13. Tekoči Shampon 250 er a din 30—___________________11287-1 POMIJE se oddajo v ho elu »Meran«. 11963-1 SEIBT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca. 5-cevni. 7 okrožij 3 valovne dolžine do din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte oonudbe od zastopstva Ludvik lleršič. Ljubljana Rimska 13. 11288-1 Razno SPALNICE, JEDILNICE. KU-. HINJE J?«LVr;t v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohišiva Aleksandro -a-c- 48- 4311-1 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zitnsko perilo pletenine, najceneiše .Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 36 (poleg tržnice) 9879-1 POSTELJNE ODEJE samo z belo vato. močno pre Site. posteljno perilo, zelavni-ke, tuhne. koce. madrace. in-leti, puh in perie po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor. Stol na ul. 5_______________10314-1 Hišni oosestnikl in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in ooceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko osledaie veliko zalogo. 10276-1_____________________ PONIKLANJE pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni Dri Ruda«, Maribor, Trsteniako. va ulica S. 12026-1 STARO IN NOVO VINO od 5 litrov naprej 7 in 8 din. Klemenčič. Sv. Petar. 11985-1 PRESELITEV. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo obrt preselila na Melisko c. 3 in se mojim strankam vljudno priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Vedno se bom potrudila vsem še bolje po-streči. Hanžekovič. 12006-1 ZASLUŽILI BI RADI? Pomagajte nani kot krajevni zastopniki pri ljudskem zavarovanju Pogoji so ie vsakogar ugodni, postranski zaslužek dober. Podrobnejše informacije dobite ori zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 12007-1 ASTROGRAFOLOGINJA Madanie Felicitas sprejema ob torki!1 in Detkih. Sodna 26. III. nadstr., 8. 12063-1 Posest NOBENEGA POVIŠANJA CEN v fotografskem ateljeju Ma-kart. Božično darilo za vsakogar: foografija. Foto Ma-kart, Gosposka ul 20. nasnro trgovine s čevlji »Karo«. __________ 11977-1 , PREMOG za domačo in centralno kurjavo ter za industrijo nudi premogovnik Ključarovci nri Ormožu. 12060-1 POHIŠTVO! Vsi, ki rabite pohištvo, izkoristite današnje cene. ker se 1)0 vse podražilo. Priporoča se »Efka», mizarstvo Frančiškanska 12. 11955-1 DANES KUPI. JUTRI BO PREPOZNO! V bližini Maribora imamo posestva naprodaj: Gosposko posestvo, vinograd, sadovntak, elegantna vila, cena 650.000. — Vinograd, prvovrsten sadovnjak, gozd. lepa hiša, din 180.000. — Hiše v mes u in okolici, od 25.000 do 170.000 din. Graščina 550.000 din. — Pension, 100 oralov zemlie. žaga in mlin. 2.000.000 din. — Parcele in celi kompleksi za parceliranje. »Triglav«, reali-tetna pisarna. Maribor. Aleksandrova cesta 12, tel. 2534. __________11966-2 RENTABILNO HIŠO od 100.000 do 250.000 din v mestu ali najbližji okolici kupim. Ponudbe z opisom in najnižjo ceno na ogl. oddelek »Večernika« pod »Takoj gotovina«. 11976-2 NOVA HIŠA z velikim vrtom ugodno naprodaj. Kupci 'z gotovino naj vprašajo: Maribor-Pobrežie. Nasipna ul. 88- Vajngerl. 11978-2 PARCELA 911 in*, z majhno hišico za 50.000 naprodaj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Gotovina«. 11983-2 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v mestni okolici, v bližini prometne zveze, kupim za približno ceno 25.000 din. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Mir«. 11988-2 NOVA HIŠA enostanovaniska. z lepim vrtom, poceni naprodaj. Tezno. Gubčeva 50- Maribor. 11996-2 HIŠA z gospodarskim ooslopiem, v bll2!ni Maribora, ugodno naprodai. Pripravna za vsako obrt. Informaciie daie Groši. Slivnica pr! Mariboru. 12018-2 NOVOZGRADpA v okolici 2 sobi. kuhinja- din 26.000. — Parcela v mestu, z zidano kle jo 65.000 — Hiša-6 stanovani 135.000 — Trgovska hiša. enonadstropna-v mes u. 155.000. — Vino-gradno posestvo v okolici mesta. 90.000. Posredovalnica »Raoid«. Gosooska ulica 28. 12020-2 ________________ VELIKO ŠTEVILO HIŠ posestev, parcel, gozdov širom Slovenije proda Realitet-na pisarna- Ljubljana- Gosdo-svetska 3/1. Kadar prodaiate neDrenrčnine. obrnite se nemudoma na gornji naslov! __________12033-2___________ OGRAJENA PARCELA 800 m5 ugodno naprodai. ev. na obroke pri D M. v Brezju. Maribor. Čergul Leopold isto-~am št. 72.___________12047-2 HIŠO z velikim vrtom ktipim. Ponudbe na ogl oddeiek »Večernika« pod »Sedai ie orili-ka«. 12072-2 KROJAČI POZOR! Kupujem vsakovrstne odpadke š ofov in plačujem d zelo visoki ceni. Justin Gustinčič-Kneza Koclja ulica 14. 11605-3 Kadar pošlfete denar po p©š£i, ni stedu o bojazni— zakai bi se torei Dali namočiti blago po pošti? Ako Plago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zameniamo ali vrnemo denar Zahtevajte naš brezplačni, Dogato ilustriram katalog nairazličneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Ve 63agovn:ca Zagreb, llica 4 in 6 Cojisi Magreb ll„ colln cieda OPREMO ZA PISARNO tudi posamezne kose kupim Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd. »Večernika« 12064-3 Prodam JABOLKA od 10 kg naprej naprodaj. Grajski trg 2, v trgovini. 11938-4 Dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ naprodaj. Pušnikova 10, za »Rapidovim« igriščem. •11962-4 POCENI NAPRODAJ pernica, moški plašč in ženski čevlji. Vprašati v mlekarni. Trg svobode 1. 11970-4 RADIO Reflex Super, z radio-skalo, ugodno naprodaj. Jenkova 5, priti. levo. 11987-4 2 KONJA 1 srednjetežki, 6-lemJ. 1 jahalni In vprežni, naprodaj. Gnus, Sodna ul. 26. 11993-4 KOMPLETNO OPREMO ZA PISARNO črno, hrastovo, skoraj novo, sostoječo iz velike in rnan.iše omare za akte. pisalne mize s stolom, prodam za ceno dlu 5000.--. Posredovalci izključeni. Naslov v og!. oddelku »Večernika«. 12001-4 MARkOS Perc B® Gosposka Si dajemo na cio goročno odp acevan • }e2w in mestnim nameščencem, UP° ,enC.Ctn:’j;omitd. čartem, orožnikom liriancarjem, pri^ , Ponudbe na Zagreb 1, poštni t>re ŽELEZNA PEC naprodai. Vprašati Erjavčeva ul. 14, Melje. 12008-4 NA PRODAJ bela otroška posteljica, bela omarica za pupo. bela posteljica za pudo. otroška Jj°bna gugalnica- cepin. srriu.?'» za fanta, moški nizki čevlji štev. 40- skorai novi. nam’zni D.rt zimska suknja namizni prt iz Dliša. slike: lepa Madona in Kris us na Oljski gori. — Krekova ul 6, I. nadstr.. vrata 7. 12010-4 OTROŠKI VOZIČEK športni, naprodaj. Cvetlična ul. 9 pritličje levo 12021-4 ŠIVALNI STROJ »SINGER« poceni naprodai. Taborska ul. 9, I. nadstropje. 12028-4 POHIŠTVO omare- postelje- otomane. ne-či- psihe in drugo radi selitve ooceni naprodaj. Frankona-nova 1, Starinarna 12040-4 OTROŠKA POSTELJA z žimn;co in odejo ter športni voziček na prodaj. Oosno-ska 23 12049-4 v novi SOBO IN takoj oddam.Joroska 12029-5 STANOVAJjE 05eW i kuhinja. J” J««* soba in kuhinja. toV5!>i, sobo oddani Dr. v Pobrežje. va 37 oddam. Nasipna f 12044-5 in sobo s Nasipna ul si v najem, ulica 2 soba in oddam s ŠTEDILNIK skoraj nov, ugodno na prodaj. Tržaška c. 1. krojač. 12055-4 KONCERTNO VIOLINO uglašeno, in smuči Doceni Droda Kremžar. Pristaniška 7 12069-4 Stanovanie sarm liska DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam. Gosposvetska 17. 11953—5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam takoj. Masarvkova 6. Spesovo seio, Pobrežje. 11964-5 STANOVANJE trisobno, in veliko prazno sobo takoj oddam. Frankopano-va 23.______________11969-5 STANOVANJE dvosobno, na Teznu, tik postaje. oddam. Gregorčičeva ul. 9.______________11975-5 SOBO s štedilnikom oddam. Taborska ul. 16. 11981-5 por3' STANOVANJE sončno, sredi mesta, 2 sobi. 1 kabinet in kopalnica, oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 1199--5 sončno, bo bi. s3 ^ oddam f e^va 20’ Jože Vošn^.r^ HRA£°Aleksan|# dve osebi. * Studenc^— SOBO . r s štedilnikom oddam. LeKar-niška 9.___________ STANOVANJE soba in kuhinja, oddam s i-januarjem. Linhartova ul. • 12024-5_____________________ STANOVANJE suho iti sončno. - januarjem Mejna 2.. 1-0-^___ .. __ pOseu ^ta opremlieno- všKova > oddam- Je . ""SOB0 ggigjli lieno °ddam' opremljen0., 33 vrata s#j *r3£A°«*- 4 ta 59/1- —— za do'a«k« *" P°'2 knjižico Gosposko u1. Velika izbira modnih in špor •tnih kakor tudi športnih čepc v Gosp01 Maribor 9k»ui fift Iz^lra češkega in angleškega blaga za moške in ženske obleke, plašče, kostume, ertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme ter loden za smučarje itd. Stran is. Krojaške potrebščine! dobite po znano nizkih in še starih cenah samo v PRAZNO SOBO irf?1lm- Lahko se v njei tudi 2™- Ob jarku 6/1. 3. 12041-7 Češkem m Maribor pri glavni policiji. Velika odprodaja ostankov. , SOBO 9/r?Trazno’ °ddam. Gosoej-nj.7/III, vrata 7. 12036-7 5n„,NA VS0 OSKRBO prejmem gospoda. Mlinska ČL9' k nadstr. l&vo. 12038-7 Inv, - SOBO j, • sončno, parketirano, od- Smoletova ul. 8-1, levo. 12039-7 IZUČENO KUHARICO veščo vseh hišnih del, sprejmem začasno ali za stalno. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 12057-9 VRTNARSKEGA VAJENCA sprejme A. Raner, Maribor, Dalmatinska 7. 12056-9 STALNO SLUŽBO dobi priden delavec in čuvaj. Potrebno 5000—6000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takojšen nastop št. 38«. 12065-9 StofT volnene pri jopice, perilo, odeje najceneje f !, Maribor. Vetrinjska 9 Karel GrSnitz Maiibor, Gosposka 7 ♦ Velika izbira najnovejših krznenih plaščev in jopic J .OPREMLJENO sobo I fon, inico in Posebnim vho-1 M? oddam solidni osebi. — sSl^va 16/1, 4. 12027-7 NA STANOVANJE IN %eirn» HRANO Va o? gospoda. Kejžarje- __________12054-7 tjt^EMLJENO SOBO oddoii, dam- Naslov v ogl. “eiltu »Večernika«. 12071-7 Itoibo dobi Službo ISte MESTO HIŠNIKA želita mladoporočenca za 1. januar 1940. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 11971-10 GOSPA ločena po krivdi moža, prikupna, inteligentna, skrbna, s premoženjem, bi poročila boljšega, soliduega drž. nameščenca, tudi ločenca, nad 34 let, po možnosti z nekaj prihranki in veseljem do svoje hiše. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Večernika« pod »Resno«. 11973-12 ŽELIM POROČITI gospodično, lastnico oziroma bodočo lastnico hiše ali posestva, v mestu ali okolici Maribora.Imam 27 1. in dobro in stalno službo. Dopise na »Večeniik« pod »Dom sreče«. 12019-12 ŽELIM POZNANSTVA z gospodično od 20 do 28 let, ki ima 25.000 din gotovine, v svrho ženitve. Imam lepo posestvo z gospodarskimi poslopji in živino. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Sporazum«. 12022-12 GOSPODIČNA višje izobražena, v stalni višji državni službi, čedne zunanjosti. želi poročiti izobraženega gospoda 35—50 let s stalno eksistenco Prednost viši državni uradniki. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod $>Idealen dom«. 12005-12 čisto SLUŽKINJO mPst(Vm no' za Kuho in sa-iščem 5 Za ostala hišna dela slov Nasin,,23 takoj ali pozneje, t-er ni L- v °zl. oddelku »Ve-11980-9 išče tAVTOPREVOZNIK ;qu a*°®Panjona- k tovorne- f 5ojy) °n.obi! j Imeti mora; Velja ei?tovine» za 5000 din P3 Vred« n- Knjižica ali drugi «5 «^?stni' oapirji. Ponudbe j Ka« s°i oddelek »Večerni-Pod »Kompanjon«. 11994-9___________ žj.,. DELAVCA jjj ■'tiadišče iščemo za takoj-rfobn^top. Lepa pisava in !uen”. računanje pogoj. Pi-*Vn« Ponudbe na ogl. odd. ■ hjptCrnika« pod »Skladjšč-_____________________12023-9 BOLJŠE DEKLE i L?®o, snažno, zmožno tudi sprejmem s 1. januar-si? k triletnemu otroku. Pred ^ti se med 3413. do 3415. •V-, Naslov v ogl. oddelku senika«. 12037-9, DEKLE se želi izučiti v kakršni koli trgovini. Naslov v oglasnem odd. »Večernika«. 11974-10 STAREJŠA UPOKOJENKA mirna, čista in redoljubna, iz-vežbana gospodinja, išče na-meščenja proti odstopu prazne sobe. Ponudbe pod »Dobra kuharica« na oglasni oddelek »Večernika«. 11995-10 URADNICA vešča slovenske, nemške in srbohrvaške korespondence, strojepisja, stenografije išče 1 službo. Ponudbe pod »Tudi izven Maribora« na oglasni j oddelek »Večernika«. 11998-10 l SLUŽBO HIŠNIKA tscem. Sem srednje starosti, brez otrok, govorim tudi nemški, madžarski, francoski Se razumem na vsa hišna popravila, centralno kurjavo in drugo. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«._______12031-10 ADVOKATSKI PRIPRAVNIK s sodno prakso, komercialno visoko šolo ter znanjem nekaterih svetovnih jezikov želi primerno mesto kot konci-Pient ali v kakem gospodarskem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesten«. 12075-10 Hubertusj MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska 9 volneni od otročji od P« din 239-. ,. 129-. naprej še vedno po 12- din meter dobite pri TRPINU kakor vse ostalo blago še po starih cenah. JU Darujte praktično 1 Priporoča se v Zgubljeno IZGUBILA SE JE rjava rokavica od Mariborske tiskarne do Aleksandrova ceste. Oddati v ogl. oddelku »Večernika«. 11984-11 juika SaiakiUM •zcfelovainfca dežnikov Maribor, Aleksa; drcva 19 VDOVA z nekaj premoženja želi poznanstva z boljšim gospodom. Ponudbe na' oglasni oddelek »Večernika« pod »Bodočnost« 11990-12__________________ GOSPODIČNA osamljena, 21 let stara, išče poznanstvo gospoda z dobro službo v starosti 40 do 60 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Večernika* pod »Zvesto srce«. 11999-12 VDOVA srednjih let, z nekaj gotovine želi poznanstva z gospodom v državni službi. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Srečen zakon«. 13052-12 Na/novejši modeli Vedno na zaloei no različnih cenah Bogomir Divjak Ulica kneza Koclja 4 , GOSPOD želi resnega poznanstva z gospodično v starosti od 18 do 25 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Simpatija«. 12000-12 SAMEC hišni posestnik, želi poznan stva z vdovo ali upokojenko od 50 let starosti dalje, brez otrok, z 50—55.000 din gotovine. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »155«. 12002-12. . Preproge zavese, odeje vatirane in volnene najceneje pri OBNOVA u II F. Novak, Jurčičeva 6 Glavni trg 1 l,e2(ln HIŠNIKA zakonski par. iščem. Jtrežba v hiši. Prednosti Doolsi MLAD GOSPOD samostojen, osamljen, želi poznanstvo z mlajšo gospodično. Dopise poslati na podružnico »Večernika« Ptui pod »Tajno prijateljstvo«. 12048-12 ihoj, ^Pa v hiši. Breanos SaniK- Ponudbe pod »Hiš-»ikasna 0gL oddelek »Večtf- ! kave NATAKARICO !a 7C‘J0 3000 din sprejmemo "Mh« idočo gostilno. Polnit- na Poslovalnico »Ve-a* Ptuj pod »3000«. 12046-9 _______________ bMa VAJENCA vso r,a£sK° obrt sprejmem z °tl. . jKrbo v hiši. Naslov v odelku »Večernika«. 12050-9 na’ Poštena 1 vj, .služkinja n? dela, katera zna *?15 ?lno Kuhati, se sprejme Naslov v ogl. odd. hSSLnika«. « ______________12066-9 ^KTNA KUHARICA IN . SOBARICA i^ta i?11 ^Pričevali se sprej-'ka j* slovenski družini, ve- Sna IHrliielrliA #, T3z\am* GOSPODIČNA iz boljše hiše se želi poročiti z državnim uslužbencem, 40 12042-9. ]et. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Sre-11972-12 Continental ca«. LASTNIK VEČJEGA POSESTVA ločen, ne po lastni krivdi, isce družico, pridno gospodinjo,! ____________, „ , . starost do 40 let. s 100.000 din na ugodne mesečne obroke gotovine. V slučaju poroke se ona vknjiži na polovico posestva. Samo resne ponudbe pod »Pridnost« na oglasni oddelek »Večernika«. 11965-12 IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Lubljana Prešernova ul. 40 industrija V Bosni. se sPreime tudi spo- •VENT(KA) TRG. domače in Južno sadje pri „EXPORT" - Ivan KoraŽija Maribor, Kolodvorska Razveseljiv dar vsake dame je nogavica iz čiste svile,. Dobi se samo v modni trgovini )os.Šraj - Maribor a&Sol j? bi im AKADEMIJE, . ^riip eV,veselie do lesne m-(v, .k- Dr. Ravnik. Trubar-vsak dan do 10. ure 12068-9 % SRAJCE PliAME KRAVATE n a i c e n e j e S-TKALEC S. P°SKA ulica 32 TELEFUNKEN ?Š!S neprekosljivi v vseh cenah Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov. Hitro, poceni • RADIO e STARKEL • m MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Telefon 26-85 Telefon 26-85 Božična darila Smučarska oprema za otroke od din 106’ — za mladino „ „ 132'— za odrasle „ „ 154* _ Bogomir Divjak Ulica kneza Koclja 4 Pouk NEMŠČINO govoriti^ in pisati se vsak hitro nauči po moji metodi. Šola Kovač.. Maribor. Tyrševa 14. 11789-13 POUK v nemščini, slovenščini, francoščini, italijanščini in stenografiji. Pomožni pouk srednješolcem v latinščini in francoščini. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 11986-13 Trgovina 1 s špecerijo in trafiko, dobro vpeljana, sredi mesta, zaradi bolezni lastnika takoj naprodaj. Povprašati ulica ■ Kneza | Koclja 18. V najem TRGOVINO IN GOSTILNO prodam ali dam v najem. Naslov v ogl. oddelku »Večer-lllka«- __________ 11899—15 NOVO HIŠO 2 sobi, kuhinja, vrt. pritikline, dam v najem za 300 din. Karla Manca 25. Studenci 11930-15 TRGOVINO USNJA dobro upeljžno, primerno za čevljarskega mojstra, odlična točka, tudi za mešano trgOr vino, s stanovanjem, oddam v najem. Klanjšček. Poljčane. 11982-15 Kapital ARO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri nramlni posojilnici »Moi dom«. Ljubljana, Dvofakova ul- 8- 11778—16 Kam. Mer . V NEDELJO pojedina klobas z godbo pri - Lovcu«, Frankopanova ulica 11968-17__________________ , .danes v soboto in nedeljo pojedina jetrnic, pečenic in krvavic v gostimi Horvat. Frankopanova uI- 7- 12035-17 Utmuuahta ŠOPER JULIJANA se priporoča Motiiet Glavni trg 9 Sira n 16. »Več e r n f k« V Ma riboru dne 9. XII. 'jjj. POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU NARODNI DOM £. Z O. J. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0. Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru dut kajne mdttGsU Namizne ure od urarja M. 3LGERJ1V SIN GOSPOSKA ULICA 15 URznni? >~ ' ' ' Prodajamo tudi na obroke brez zvišanja cen ! Moški I Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS 1 J?obi,V£!joJ-se vseh lekarnah. 30 pilul din Sl, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. - Glav-«0 skladišče: Farm. kem. laboratorij VIS-VIT i Zagreb, Langov trg 3. w. r„. s. br. 5„6.31 ZENSKE PLASCE v največji izbiri in res ugodnih cenah Vam nudi kakor vedno le trgovina z manufakturo in konfekci jo 3. PREAC, Maribor, Glavni trg 13 Otvoritev Dunajski stezniki po meri, perilo in nogavice tksfites KOCMUT Meljska cesta 3 VINO od 5 1 naprej po din 8 -naprodaj vsak torek, če-trtek in soboto od Z. - 5. ure Dr. Scherbaum Meljski hrib 16. Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Ugerjev sin, Maribor, Gosposka a lica 15 llllllMiLii Spomnite se CMDI OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 0*1. r«f- S. 5846 36 Purani odtščeni od din 9-11 za kg dnevno od 10. do 12. ure dopoldne Maribor, Cvetlična ulica 20 na dvoriž&u Popolnoma samoatojen PREDILNIŠKI MOJSTER po možnoatl jugoslov. državljan se išSe kot poslovodja bombažne predilnice. NASTOP T A K O 3 Točne ponudbe z označbo dosedanjega službovanja in prejemkov na „PUBHC1TAS“ d. d., Zagreb, Uica 9 pod »SAM0ST03 EN” °gonska sigurnost clstoča zvoka okusna oblika Povoljna cena IDende tO novih modelov od katerih so pomembe vredni sledeči aPara* SUPER 195, minimalna uporaba, veliko izkoriščagjj 4 kovinaste cevii 3 valovne din SlIPEB 216 DK, komforten ali ne drag, 5 kovinas magično oko,3V*.-n0 dolžine, avtoffl* iskanje post*l din * I SUPER 330 Pil vrhunec radio-produkcije za razVl^S^pT« šalce, * < iic* ZASTOPSTVA: M. Ozvatič, Maribor, Cafa** “ \\tt Janez Nemec, Murska Sobota, Aleksandr°v Našemu dobremu šefu g. _ VILKU BLATNIKU seobprilikiiO letnicž njegove obrtniške samostojno8 prav iskreno zahvaljujemo za zvišan/e naših prejemkov govi imcijativi ter mu zeiimo tudi v bodoče najleDŠih usp anjS v njegovem podjetju. __r »ufM NASTAVLJENCI IN DELA/fl^^ VILKO BLATNIK, izdelovalnica m trg^ Maribor, Gosposka ulica 1 LEP TRGOVSKI v bližini dravskega mostu^ ”0SlO*J± ' V DUZIU* m-—— ° Poizve se pri IVAN Ljubljana. ,, K obrili Ima je nud dumi! Zato dobre KAPO ČEVl# Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — OgIus* ra£uo se rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ta uprave štev. 28-67. — Poštni ce*