ustanovni občni zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva
Intenzivno gospodarjenje
terja urejene notranje odnose
iinupiniiiiiiiiiiiraaiiiiiiiniijiiiiiipuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinuitHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiiiiiiininniiiniiiiiniiHiniiiiifimiiiniiiimHiitminffiioira
Novo ustanovljeni sindikat delavcev industrije j in rudarstva se bo lahko kot politična sila, kot po- j vezovalec družbeno politične aktivnosti proizvajal- | cev vključil na širšem področju v oblikovanje in g urejanje vedno bolj zapletenih družbenih odnosov, jj zlasti še v nadaljnjo decentralizacijo upravljanja in | odločanja družbene delitve po delu. Od tega, kakš- | no aktivnost bodo člani sindikata delavcev indu- g strije in rudarstva pokazali na teh področjih, pa je | najbolj odvisno, kakšne uspehe boipo dosegali v i našem gospodarstvu.	J
Ta ugotovitev na kratko opredeljuje tudi osnov- | ne naloge in aktivnost tega sindikata v sedanjem g in prihodnjem razdobju.
Te,osnovne haloge je nanizal v uvodnem referatu (ki ga objavljamo v današnjih »Po-Sovorih 63«) tovariš Ivo Janžekovič. Tu samo nekaj teh misli.
Med drugim je tovariš Janžekovič poudaril, da je zdaj že
prišel čas in da sta se že utrdila prepričanje in zavest, da je doba ekstenzivnega razvija-zdaj ena izmed osnovnih na-nja industrije za nami. Zato je log sindikata delavcev industrije in rudarstva tudi v tem, da pomagajo usmerjati zavest-
ne sile v kolektivih v bitko za čimbolj intenzivno gospodarjenje. Postopno osvajanje takega prepričanja in odločna usmeritev na reševanje notranjih problemov v kolektivih sta že doslej, na primer od druge polovice lanskega leta dalje, pokazala prve rezultate (naglejši porast proizvodnje in produktivnosti, večji izvoz itd.) pri premagovanju težav, izvirajočih iz preteklosti.
Pred našim gospodarstvom so zdaj izredno velike in nikakor ne lahke naloge. Povečanje proizvodnje v letošnjem letu za 10 % ob 7 % višji produktivnosti in 17 % večjem izvozu naj bi po predvidevanjih republiškega družbenega načrta omogočilo tudi povečanje realnih osebnih dohodkov za sedem odstotkov. Za letošnje leto naj bi bilo torej v nekem smislu značilno tudi to, da predvidevamo in da se zavzemamo za skladno gibanje poslovnih uspehov podjetij, produktivnosti in realnih prejemkov, od česar smo se v preteklih dveh letih nekolikanj odmaknili. Leta 1961 so namreč hitreje naraščali osebni do-
QBCNI zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti
Za enakopravne ODNOSE Z GOSPODARSTVOM
Sindikati: uslužbencev drenih organov in družbenih *užb, zdravstvenih delavcev, Posvetnih im znanstvenih dedcev in delavcev v kulturi in 'nietnosti so imeli ta teden VQiie zadnje občne zbore. Na eh so sprejeli namreč sklepe 1 združitvi v enoten sindikat,
0	je v sindikat delavcev družnih dejavnosti. Ustanovni učni zbor novega družbenega 'ndikata delavcev družbenih
Javnosti, ki šteje 62.200 čla-
10v m ima 829 podružnic, je a svojega predsednika izvolil °variša Marijana Jenka.
V svojem uvodnem referatu y tov. Jenko poudaril, da družbe dejavnosti niso samostoj-' .organizmi izven celotnega ^Uzbenega dogajanja, temveč . tesno povezane s proizvod-1°, komuno in standardom de-
bih ljudi. Zato združitev teh • r'h sindikatov v nov enotni.
1	bikat ni nič drugega kot po-. dica rezultatov družbeno po-
cnih in ekonomskih spre-etih ’ ki so nastale v zadnjih
^ na področju teh, za druž-'i	Pomembnih	dejavnosti.
emtiascdan.ii usipehi v družbe-..v1. razvoju in dosedanje delo olja1 strokovnih sindikatov so na- a osnova za nadaljnje iz-ltp^evanie dpužbeno ekonom-,r-. Položaja delovnih ljudi awZv°dnje in družbenih de-ie, ostl' za izginjanje razlik ■	. umskim in ročnim delom
'9dai-erriu Molitve dohodka' ter i ‘lojem razvoju družbenega sneh-aVskega upravljanja. Ti tu<jj Pa zahtevajo vse bolj ija °zn° delo sindikata v raz-a lu sistema delitve dohod-n samoupravljanja.
. Lla
javnosti. ‘ Dohodek naj se deli tam, kjer se ustvarja! Oblike finansiranja družbenih dejavnosti naj bodo takšne, da bodo direktno vplivale na povečanje produktivnosti gospodarstva in standarda občanov ter delavcev družbenih dejavnosti, pri čemer naj delavci družbenih dejavnosti polno razvijajo svojo iniciativo. Sindikat pa naj bo iniciator smelih naprednih stališč!
Sindikat mora izpodbujati celotno članstvo k upravljanju, afirmirati kolektive kot upravljavce, ki so sposobni vsiklaje-vati interes posameznika in družbe. Samostojna zakonodaja v naših kolektivih naj postane v okvirih nove ustave in zakonov instrument vse bolj demokratičnih odnosov v kolektivih.
Statuti delovnih organizacij družbenih dejavnosti naj pospešujejo dejansko in ne zgolj formalno samoupravljanje. Statuti komun pa naj konkretno uredijo temeljne odnose med komuno in družbenimi dejavnostmi.
Se vedno je problem racionalna organizacija in strokovnost v družbenih dejavnostih. Za učinkovito izobraževanje je potrebno skrbeti z zadostnimi materialnimi sredstvi in čim-večjim prizadevanjem. Vzgoja Pa mora biti takšna, da bo pospeševala human odnos do občana.
Težišče aktivnosti sindikata naj bo v komuni kot temeljni družbeno-ekonomsiki skupnosti,
(Nadaljevanje na 2. strani)
hodki in manj produktivnost, lani pa je bilo ravno nasprotno.
Letos gre torej za to, da bi se poslovni uspehi, produktivnost in materialni položaj proizvajalcev dvigali v enakem zaporedju. Tako postavljeni odnosi pa so in bodo uresničljivi samo tedaj, če se bodo sindikalne organizacije v kolektivih prizadevale za odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv v proizvodnji in za dobro poslovno politiko podjetij. In drugič: da bodo spremljale in analizirale delovanje gospodarskega sistema v celoti in še posebej posameznih njegovih instrumentov; z dokumentiranimi podatki in analizami pa predlagale spremembo vsega tistega, kar ovira prizadevanja kolektivov za boljše in racionalnejše poslovanje.
Tovariš Janžekovič je posebej opozoril na zmotnost prepričanj, češ da so notranje rezerve v naših delovnih organizacijah že povsem izčrpane. Da ni res tako,- izpričujejo podatki o nizki stopnji izkoriščenosti sedanjih zmogljivosti, kar je posledica slabe in nesodobne organizacije dela. slabega izkoriščanja razpoložljivega delovnega časa, pa tudi premajhne delitve dela v proizvodnji, bodisi s kooperacijo, poslovno tehničnim sodelovanjem ali kako drugače. Zdaj, ko je z ustavo predviden prehod na krajši 42-umi delovni teden, je skrb za povečanje produktivnosti z boljšo notranjo organizacijo in racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa ne le trenutno aktualna, pač pa tudi trajna in izredno odgovorna naloga sindikalnih organizacij in vseh naših proizvajalcev. Dobro organiziran prehod na krajši delovni teden namreč ne sme imeti, za posledico padca proizvodnje, nižjo produktivnost in zmanjšanje dohodka. Nasprotno, gre za spodbudo, ki na|j omogoči večjo produktivnost, zmanjševanje stroškov, višji dohodek in s tem tudi boljše prejemke.
Ugodne rezultate takšne usmeritve na intenzivno gospodarjenje bo naše gospodarstvo seveda poželo samo tedaj, če bo našlo tudi tržišče za prodajo izdelkov. Povečan izvoz je ena izmed možnosti, ki omogočajo in zagotavljajo trajnejšo visoko stopnjo porasta proizvodnje. Vendar se tedaj, če govorimo o izvozu, ne bi smeli zadovo-(Nadaljevanje na 2. strani)
,raa^na dejavnost sindikata her' * v sedanjem obdobju lnih6na v urejevanje mate-)j7 n Jn drncih odnosov med ■n °dnjo in družbenimi de-;anVrni. ’n v skladen razvoj eznih vej družbenih de-
Naravni nadomestek
Karikatura: MILAN MAVER
MHMMHHMnMMHUHMMMMUHaMMUHaaMaHUHBaHMaHBir
Prva dekada aprila 1963 bo zapisana v zgodovini jugoslovanskih narodov z zlatimi črkami kot izredno važen mejnik naše družbeno politične ureditve, ki ne bo šel nikdar v pozabo. 7. t. m. je namreč najprej Zvezna ljudska skupščina sprejela novo zvezno ustavo, nekaj dni nato — 9. in 10. aprila — pa so sprejele svoje republiške ustave (z izjemo LR Makedonije, ki svoje ustave še ni sprejela) še ljudske skupščine ljudskih republik.
S tem je zaključeno izredno plodovito in uspešno delo zveze in republiških predstavniških organov IV. sklica, ki so pred svojim razpustom ob pomoči vseljudske, tako rekoč plebiscitne razprave, bili aktivni udeleženci v pripravljanju in sprejemanju temeljnih listin za uresničenje čedalje boljšega življenja delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, za razvoj socializma v naši deželi.
To so v novi Jugoslaviji po vrsti tretje ustavne norme, od katerih vsaka njih pomeni posebno etapo v naši socialistični izgradnji, vse skupaj pa govore o hitrem progresivnem vzponu naše družbe.
Nove ustavne norme pomenijo važen korak naprej v razvoju naše socialistične družbe, pravi tovariš Edvard Kardelj v svojem ekspozeju v Zvezni ljudski skupščini. Nova ustava je zakon, ki ureja odnose,- kakršne imamo zdaj v naši družbi. Kot takšna je neposreden odsev naše stvarnosti, tako po odnosih, ki jih sankcionira in ščiti, kakor tudi po oblikah in sredstvih, pravicah in dolžnostih, ki jih
vzpostavlja m s katerimi opredeljuje družbeni položaj človeka ali zagotavlja funkcije in sredstva posameznih družbenih organov.
Toda ustava ni samo to. Z ustavo ne želimo ovekovečiti vsake posamezne oblike danih družbenih in političnih odnosov. Ustava jih ureja v njihovem razvoju, to je v skladu z načelom, da napredku ni konca. Zato našo ustava idejno formulira tudi temeljne cilje organizirane akcije socialistične družbe. To je v naši družbi tudi mogoče in neogibno, ker družba ni razdeljena na antagonistične razrede in antagonistične interese. Delovni ljudje imajo v osnovi skupne interese in cilje, s tem pa tudi objektivno osnovo za skupni boj, da jih uresničijo. .Ti cilji temeljijo na splošnih socialističnih, demokratskih in humanističnih težnjah sodobnega človeka kot tudi na znanstvenih spoznanjih, ki so potrjena z dosedanjo prakso družbenega razvoja.
V skladu s tako formuliranimi cilji nova ustava hkrati določa tudi načela in smernice za razlaganje in uporabo ustavnih določb za vsakdanjo prakso tako družbenih organov kot tudi ljudi v njihovih medsebojnih odnosih. V tem smislu je naša ustava tudi program in navodilo za delo.
In nadalje pravi tovariš Kardelj: Specifično obeležje daje ustavi tudi način, s katerim rešuje problematiko, ki nastaja na podlagi protislovnosti med človekom in družbo oziroma med individualnim in kolektivnim interesom.
Naša nova ustava izhaja iz te protislovnosti kot takšne, to je kot objektivno dane in kot oblike, v kateri se razvija družbeni progres. Zato ne ovekoveča nikakršnega hierarhičnega odnosa med individualnim in družbenim interesom, marveč vzpostavtja njuno medsebojno odvisnost in odgovornost. Zato nova ustavd formulira pravice in obveznosti človeka tako, da je kar najbolj konkretno določen družbeni položaj človeka tako v sferi ekonomskih kot v sferi političnih odnosov, in da je zagotovljena — za dane razmere — maksimalna avtonomija osebnosti.
Izhajajoč iz takšnih postavk naš novi ustavni sistem bolj kot katerikoli politični sistem v zgodovini zagotavlja stabilnost družbeno-ekonomskega položaja človeka, to je samostojnega in enakopravnega subjekta v ekonomskih odnosih, pri delu ter ustvarjanju pa tudi njegovo socialno varnost. Novi ustavni sistem daje izredno široke pravice, da bi človek čimbolj postal gospodar svoje usode. Takšen njegov družbeno-ekonomski položaj je hkrati temeljni steber sapioupravljanja socialistične demokracije in osebne svobode.
Po drugi strani teži novi ustavni sistem za tem, da bi čimbolj določno formuliral funkcije ustreznih družbenih organov, pri čemer pa zagotavlja, da imajo ljudje načelno enake pravice, da so enakopravni, da svobode ni mogoče spremeniti v zasužnjevanje drugega človeka, niti V sredstvo, ki otežuje ali zavira materialni ali drugi napredek družbene skupnosti, zakaj neka oblika državne avtoritete bo še dolgo neogibna podlaga resnične enakopravnosti in samoupravljanja človeka ter družbenega napredka.
In še en važen odstavek iz ekspozeja: Naša nova ustava ni popoln dokument. Je izraz našega časa, to se pravi, ogledalo naših uspehov v graditvi socializma kakor tudi naših težav, ki nas še ovirajo v razvoju socialističnih in demokratičnih odnosov na tem ali onem torišču družbenega življenja. Odpira' pa široka pota za socialistično prakso. Od te je predvsem odvisna dejanska vsebina bodoče uporabe ustavnih načel. Besede same po sebi, čeprav so najboljše, še ničesar ne ustvarjajo. Ustvarjajo ljudje. Od njih je odvisno, kako bomo ustavne norme uveljavljali.
Intenzivno gospodarjenje
terja urejene notranje odnose
Up? / y f?
Stane Kavčič v razgovoru s Slavkom Zalokarjem, Ivom Janžekovičem in Francetom Lebnom
Vodstvo
sindikata
delavcev
industrije
in
rudarstva
LRS
Kot smo že , poročali, je bilo na prvi plenarni seji novega RO sindikata delavcev industrije in rudarstva izvoljeno tudi vodstvo tega republiškega odbora sindikatov.
Za predsednika je bil izvoljen tovariš Ivo Janžekovič. Rojen je bil pred 42 leti v Prevaljah 1 na Koroškem. Kot dela-vec-strugar se je februarja 1943 Vključil v NOV in bil nazadnje komisar Koroškega odreda. Po vojni je tovariš Janžekovič opravljal vrsto odgovornih dolžnosti. Med drugim je bil predsednik oblastnega odbora sindikatov za Maribor, sekretar okrajnega komiteja ZK v Slovenjem Gradcu, sekretar OOZK v železarni Ravne itd. Sedaj je tov. Janžekovič predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru.
Za podpredsednika je bil izbran tovariš Slavko Zelokar. Tovariš Zalokar sc je rodil pred 36 leti v Podsredi pri Celju. Po končanem tekstilnem tehnikumu v Kranju je služboval v raznih podjetjih, obenem pa opravljal najrazličnejše politične dolžnosti. Med drugimi je bil predsednik ObSS Tržič, predsednik RO sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev, predsednik OSS Kranj in nazadnje podpredsednik OSS Ljubljana.
Tajnik novega RO, tovariš France Leben pa se je pred 44 leti rodil v Borovnici v družini progovnega delavca. Kot ključavničar je leta 1944 iz jeseniške železarne odšel v partizane. V armadi je ostal de leta 1953 kot aktivni oficir-kape-taa. Takrat se je spet zaposlil v jeseniški železarni, kjer so ga izvolili za predsednika tovarniškega odbora sindikatov. Še pozneje je bil izvoljen za predsednika ObSS Jesenice. Po končani enoletni politični šoli je tovariš Leben prevzel dolžnost sekretarja za gospodarstvo pri. RS sindikatov Slovenije. Nazadnje pa je bil tovariš Leben predsednik RO sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev.
Za enakopravne odnose
z gospodarstvom
(Nadaljevanje s 1. starni)
kjer se urejajo in vsklajujejo .osnovni odnosi med gospodarstvom, občani in družbenimi dejavnostmi. Seveda nam to lahko zagotovijo le sposobni in , strokovno in družbeno razgledani sindikalni kadri, katerim ,'je treba posvetiti vso pozornost. S tem v zvezi pa je neposredna naloga utrjevanje sa-mostojnpsti organizacije in dela sindikalnih podružnic in občinskih odborov sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Le tako bo mogoče učinkovito skrbeti za družbeno politično vzgojo delavcev družbenih dejavnosti. Taka vzgoja pa je nujno" potrebna,- kajti delitev dohodka in samoupravljanje zahteva nujno odpravo-še poslednjih ostankov uradniško mezdne mentalitete, ki še ovira polno afirmacijo svobodnega človeka upravljavca in ustvarjalca.
Taka uradniško mezdna miselnost se namreč pojavlja še marsikje n. pr. v tem, da je nagrajevanje usmerjeno na količino in ne kakovost dela. To pomeni, da marsikje izgubljajo z vida smotre posameznih dejavnosti in se zadovoljujejo s tem, da pač delajo. Tako pa pride do tega, da zaostaja raven na* primer izobraževanja za nivojem družbenih potreb. Seveda je še vrsta drugih pojavov, ki zahtevajo enoten nastop močne organizacije sindikata.
.Organiziranje delavcev vseh družbenih dejavnosti v skupen sindikat je torej napredna rešitev, V združenem sindikatu^ se bo krepila družbeno politična vloga sindikata, hitreje se bo razširjal in povečeval družbeno politični in idejni vpliv na vse delovne kolektive družbenih dejavnosti, omogočena bo večja samostojnost in prostornost delovanja pri reševanju vedno večjih in bolg zapletenih družbenih zahtev, lažje bo za-
stopati in hitreje in bolj učinkovito reševati potrebe in interese delovnega človeka v teh službah, kakor tudi povečanš zahteve posameznih dejavnosti itd.
Stalna rast in krepitev materialne osnove družbenih dejavnosti, skrb za pravilno in varčno razporejanje In. razdeljevanje sredstev postavlja vse sindikalne organe in podružnice pred najbolj odgovorno družbeno politično nalogo. Odgovornost je velika zlasti zato, ker prevelika negospodarska potrošnja močno vpliva na materialno proizvodnjo in na gibanje gospodarstva nasploh oziroma povzroča nezadostno vlaganje "materialnih sredstev v te dejavnosti, nevarno zaostajanje le ,teh za potrebami in zahtevami družbe. Ali z drugimi besedami: v našem sistemu je nujna organska povezanost rasti negospodarskih .dejavnosti z gospodarstvom in znotraj posamezne dejavnosti, kajti vsako zaostajanje v razvoju ha primer prosvete ali samo zdravstva negativno vpliva neposredno na proizvodnjo ali obratno. Torej gre za proces enakopravnih odnosov med gospodarstvom in negospodarstvom.
Ker imajo družbene dejavnosti neposredno in največ opraviti z občanom, je potrebno poskrbeti za to, da bodo organi družbenega upravljanja in samoupravljanja v družbenih službah hitreje izboljšali organizacijo in delo teh dejavnosti v odnosu' do občanov. Prav v tem, da se bo popolneje uresničevalo osnovno načelo naše družbe v odnosu do delovnega človeka (uveljavljanje v sistemu samoupravljanja, izboljševanje materialnega položaja, podpora v vseh njegovih socialno političnih, kulturno prosvetnih in drugih težnjah in koristih) so osnovne naloge sindikata delavcev družbenih dejavnosti.
(Nadaljevanje s 1. starni)
Ijevati z rezultati dosežene stopnje izvoza oziroma z napovedmi, da bomo toliko in toliko več izvozili. Za naš sedanji izvoz je namreč značilno, da ga uresničujemo z obilno družbeno subvencijo, da šele z njo naši proizvajalci dosežejo tisto ceno, ki je na mednarodnem tržišču običajna in po kakršni edinole lahko prodajamo.
Prav zato je velika naloga vseh zavestnih sil v našem družbeno političnem in gospodarskem življenju, da se vzporedno s prizadevanji za povečanje izvoza prizadevajo za bolj intenzivno modernizacijo in posodobljenje gospodarstva. Šele z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, boljšo organizacijo dela. in proizvodnje po sodobnih načelih ter z nižjo ceno postaja izvoz tudi ekonomsko smotrn. Šele tak izvoz pomeni norfnalno razširjanje in rast industrije, ker se bo zviševanje ekonomskega rezultata višje produktivnosti lahko prelivalo na domači trg, za večjo osebno in družbeno potrošnjo.
Kot omenjamo, je naše gospodarstvo že doseglo precej uspehov pri odkrivanju notranjih rezerv. Če pa bi se sindikalne organizacije še bolj zavzemale za nadaljnjo decentralizacijo samoupravljano a in odločanja, nemara zdaj ne bi — ■žal v splošnem — ugotavljali, da decentralizacija samoupravljanja (čeprav je razumljivo še vedno v procesu dozorevanja) še vedno ostaja preveč pri besedah in deklaracijah. Če proizvajalci na primer ne dobivajo v roke podatkov o poslovanju njihovih enot, predvsem o gibanju stroškov; če ob tem še sindikalne organizacije ne znajo ali ne zmorejo mobilizirati proizvajalcev, da bi dovolj razumeli pomembnost izkoriščanja rezerv za uspeh podjetja, družbe in njih kot posameznikov, potem je razumljivo, zakaj marsikatero skrb tako radi odrivamo na »načelno« področje.
Po vsem tem gre torej za nadaljnjo povezanost problemov, ki zadevajo boljše gospo-darijenje. Gre za to, da sindikalne organizacije z zavzemanjem za nadaljnji razvoj in poglabljanje delitve po delu in z vplivanjem na naglejšo decentralizacijo upravljanja in odločanja, poskrbijo za boljše in bolj urejene notranje odnose v kolektivih. Taki odnosi znotraj gospodarskih organizacij pa so pogoj za naglej ši prehod od ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje; pogoj za .hitrejšo in bolj učinkovito mobilizacijo -hotenj in naporov vseh proizvajalcev za boljšo in cenejšo proizvodnjo. Prav to pa proizvajalcem trenutno in perspektivno zagotavlja tudi boljši živ-. Ijemjski standard.
-mS
UTRINKI iz razprave
Tovarišica MAJDA ŠKER-
BIC iz mariborskega tekstilnega kombinata je razpravljala o nekaterih problemih integracije. Poudarila je potrebo, da organizirano pristopamo k tem problemom. Premalo je, če napravimo zgolj ekonomsko tehnološki elaborat, ki pokaže trenutno stanje kolektivov, ampaic je treba še pred formalnim aktom združitve, začeti zbirati proizvodnjo po tehnološki in komercialni plati. Samo tako so prvi začetni koraki lahko jasni in odločni, brez kolebanj v proizvodnji ter prodaji. Če pa je tako, potem se pri proizvajalcih ne morefjo porajati dvomi v upravičenost in koristnost integracije, ker že poslovni uspehi govore o nasprotnem.
Tovariš ŠTEFAN URBANC
iz Tovarne usnja v Kamniku je spregovoril o gospodarskem položaju usnjarske industrije in med drugim povedal:
»v Prihodnje bi morali preko združenj bolj energično zahtevati pravilno politiko investiranja v nove 'zmogljivosti. Logično se mi zdi, da je najprej treba do kraja izkoristiti sedanje kapacitete in šele potem, če se pokažejo take potrebe, pristopiti k novogradnjam. Glede tega bi morali imeti medrepubliški organ, ki bi nastopal kot koordinator in kontrolni organ. Tako pa opažamo, da se v zadnjih letih čez noč porajajo nove tovarne, ki
z novimi in velikimi kapacitetami pritiskajo na že tako nizke zaloge surovin, ki sodijo pod ključ delitve. To pa. vpliva na še slabše izkoriščanje zmogljivosti v tovarnah«
Tovariš MIHA KUNAVER
iz podjetja »Elektroprenos« je razpravljal o nekaterih problemih elektrogospodarstva. Omenil je, da elektrogospodarstvo že dlje časa izvaja proces kooperacije in integracije v pogojih specializacije. K temu ga sili sama družba, ki ,ji je potrebna organizirana, zadostna in zanesljiva dobava, energije. Tega sodelovanja v elektrogospodarstvu pa še ne spodbuja
Marjan
Jenko
predsednik sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
Tovariš Marjan Jenko se je rodil 1913. leta v Mirni na Dolenjskem. Član ZK je od 1942. leta, v NOB je deloval najprej kot aktivist, kot borec pa je bil tudi komi-
sar IX. brigade. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti in družbenih funkcij, od avgusta 1962. leta do ustanovitve sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa je bil predsednik sindikata uslužbencev državnih organov in družbenih služb. Na ustanovnem občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti so tovariša Jenka izvolili za predsednika tega združenega sindikata.
organizirana delitev upravljanja in odločanja, torej prenašanje teh pravic na slehernega proizvajalca v tej panogi s čimer bi elektrogospodarstvo nedvomno lahko dosegalo še boljše uspehe; to je: še bolje zadovoljevalo potrebe gospodarstva.
Tovariš SILVO PORNUŠ iz
Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je govoril o problemih v tekstilni industriji-Razen drugega je omenil probleme v zvezi s prodajo izdelkov. Cene surovin namreč naraščajo, za izdelke pa veljajo kontrolirane cene. Glede na zaloge, ki nastajajo v tej panogi, je menil, da bi bila načelno in perspektivno zgrešena rešitev, če bi se proizvajalci reševali zgolj z dviganjem cen. Boljša rešitev je v izvozu, zlasti na območja čvrstih valut, s čimer imajo proizvajalci možnost, da dobijo boljše surovine po zmernejših cenah. Če bi hkrati s spremembami v predpisih omogočili boljše pogoje za prodajo na domačem tržišču (kjer je potrošnja še vedno pod evropskim povprečjem), bi bil problem zadovoljivo rešen.
Tovariš IVO GABROVEC iz
lesno industrijskega kombinata MARLES v Mariboru je razpravljal o nekaterih problemih sindikalnega dela. Med drugim je povedal:
»Ko se vprašamo^ kdo naj bo predsednik sindikalne podružnice, se najde nekaj ljudi, ki menijo: tega izvolimo, ker si upa nekaj reči. In ker tisti »nekaj« tudi reče, slede zoper njega sankcije in tako človek izgubi voljo do dela. Ko govorimo o novi organizaciji sindikata, menim, da je treba okrepiti sindikalna vodstva, zlasti še v komunah. Ta vodstva naj bi se formirala iz1 vrst. dobrih delavcev, takih, ki ne bi imeli vpogleda zgolj v organizacijska vprašanja, ampak jim tudi ekonomika ne bi bila tuja. če bodo .sindikalna vodstva vključevala najboljše kadre (sami moramo skrbeti, da jih bo čim-več), se bomo lažje izogibali ekscesom, kot so znani iz bližnje preteklosti.«
" O enakih problemih je govoril tudi tovariš KRANJČIČ iz
»Novoteksa«. Med drugim je opozoril na primere iz prakse, ko morejo sindikalni odbori reševati manjše napake in spodrsljaje pri delu in odnosih v ekonomskih enotah. Ti odbori vse dostikrat ne znajdejo, ne vedo, kakšne so njihove dolžnosti in kakšne so pristojnosti-Po drugi strani pa tudi delavci dostikrat ne vedo, zakaj sploh imajo sindikalni odbor v svoji EE. In če se na primer zgodi, da je nekdo prizadet pri osebnem dohodku, se ne obrne na sindikat v enoti, katerega dolžnost je tudi, da stvari razčistiv sami enoti.
luiiiMHiiiiiiffliHiMiiffluaiiiiiiuiiiimuuiii.mumimiuiiimiiuiuiuiuiuiiuiKUiiimiiiiiniiiiiiniuiiiuiiiiniiuiiiiiiinuiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinjiHiiiiiiiii1111
Komunalne službe,
Pri nas in v svetu postaja turizem množičen pojav, kot posledica zvišanega življenjskega standarda in želje po spoznavanju drugih krajev. Turistični promet se veča iz leta v leto, in to ne samo v izrazito turističnih krajih, temveč tudi v mestih in naseljih, ki nimajo značaja letovišč, zdravilišč ali podobnih turističnih središč. V letu 1962 je bilo v zdraviliščih, obmorskih, planinskih in ostalih letoviščih približno 60%, v drugih krajih, vštevši republiška središča, pa 40% domačih in tujih turistov. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je bilo tako po številu obiskovalcev kot po številu nočitev okroglo 3:1 v korist domačih turistov.
Upoštevajoč navedena orientacijska razmerja, vidimo, da se po eni strani nanašajo vsi ukrepi za napredek turizma tako na domači kot na inozemski turizem, po drugi strani pa, da dobiva turističen značaj vsa dežela, in ne le posamezni kraji. Če pri tem upoštevamo še stalno naraščanje števila gostov in nočitev, postajajo to-' liko bolj razumljivi napori, da se turizem tako razmahne, kot nam to pogoji in prilike le. dopuščajo.
Pri vsej ekspanzionističn1 politiki na turističnem področju pa ostaja komunalna dejav' nost, kot nujen spremljeval6 urejenih higienskih razinef’
■ kaj malo upoštevana. Niso redki primeri, da najbolj znanih! turističnim krajem v glavf turistični sezoni primanjkuj^ vode. da je kanalizacija P°* manjkljiva, da so celo sodobn asfaltirane ceste polne srne ^ in nesnage, da j’e povsem ner^ šeno vprašanje odstranjevanj
odpadnega materiala, da so tista maloštevilna javna str® nisča, kolikor jih je, v stanj1’ ki ne ustreza niti najosnovneJ^ šim higienskim pogojem, da 6 tržnice neurejene in zanerria jene, javne zelenice pa skr mne, zanemarjene ali neSt.r kovno urejene, kolikor sP*° so. In vendar ne bi mogli diti, da naši ljudje za ure“ j->i teh in podobnih zadev ne : imeli smisla. Vzroki so gl?" V toda kaže se vse večja nUin<i<<-da se tudi to vprašanje ko no začne načrtno reševati-, .t Izkušnje nekaterih razvi e, dežel nam kažejo, da skup g iz narodnega dohodka iz'°£jaj neto investicije le redkok presežejo 15% narodnega . hodka. Od teh sredstev vlag v objekte družbenega stanu
UVEDBA četrte izmene v jeseniški železarni
SKRB ZA ČLOVEKA
Načelno ustavno določilo o krajšanju delovnega časa pojavlja delovne organizacije ®red nove naloge in pred do-*aj komplicirane probleme.
Uvedba sedemurnega delavca aii dvainštirideseturnega delovnega tedna pomeni za Proizvajalca manj dela in več Prostega časa oziroma počitka ~~ skratka ugodnost, ki je vsem dobrodošla. Za delovni kolek-pa pomeni skrajšan delovni cas — novo razporeditev dela ~~ saj bo treba tudi v skrajšanem delovniku opraviti kvečjemu več, ne pa manj dela. V ospredju so torej razporeditev dela, premišljena organizacija dela, večja intenzivnost pri delu, smotrna razporeditev delovne sile. O vsem tem je treba izmisliti prej — saj le omejila poglavja v delovnem procesu pogojujejo kvantiteto in končno kvaliteto v skrajšanem delavniku. Tega pa ni mogoče doseči samo z uvedbo skrajšanega delavnika za vsako ceno *n od danes na jutri, temveč le na Podlagi temeljitih študij in »Paliz. Kako izkoristiti delovni Cas» ki je eden izmed osnovnih elementov proizvodnje, produk-*vnosti in tudi družbenih od-Posov, je torej v rokah proiz-Vajalcev — upravljavcev, j Misel, da bi v jeseniški Ženami uvedli četrto izmeno, ni d.včeraj. Lanske analize, ki so
kov
napravili o vzrokih izostan-
z dela in vzrokih obole-
^anJ, so pokazale, da so delavci Ptekomerno obremenjeni. Naj-
brž
je to delno terjala proiz-
%	.jv v	j a j. at	it,—
n°dnja, prav gotovo pa pri tem 1 odveč omeniti težnje oziro-apetit po večjem zaslužku, se je zlasti pokazal v brez-in mosti do lastnega zdravja ^ Počutja.
, Nedeljske nadure, ki so jih So n imeli skora-i 1-500.000, nihale zaželenega efekta. Črta
izostankov z dela na grafikonih je iz meseca v mesec silila navzgor. V proizvodnih obratih je primanjkovalo delavcev. Zlasti so pritiskali na kadrovsko službo in zahtevali nove. Rezultat tega pritiska je bilo rekordno število zaposlenih v februarju:	7129 delavcev (nor-
malno jih imajo nekaj nad 6000), toda kljub temu se delo v obratih ni izboljšalo. Pač pa se je podvojila frekvenca obratne ambulante, ki je ugotavljala vzroke obolenj in končno posredovala tele zanimive in hkrati ne preveč izpodbudne podatke: skoraj polovico delavcev je pred boleznijo delalo dve ali tri nedelje na mesec v železarni, 14,32 °/o pa kar vse nedelje. Tako praktično niso imeli časa, da bi se odpočili. Za počitek so drobili po dnevih redni dopust in zato ni čudno, da 90 % obolelih delavcev tarna, da so zelo utrujeni, da 53,58 % pacientov nima teka in da je 34,3 % takih, ki imajo večkrat vrtoglavice.
Največ težav zaradi neprekinjenega obratovanja tudi ob nedeljah Imajo v martinarni. Naporno, neprestano delo je povzročilo neurejeno življenje, saj zahteva še tako močan in odporen organizem svoj red in k redu sodi počitek. Delavec v martinarni pa dela povprečno 3,1 nedeljo v mesecu, To so vzroki obolevanj (9 %) ln povod za prezgodnjo upokojitev. Zato so v ekonomski enoti martiname najprej začeli pripravljati štiri izmene in s lem 42-urni delovni teden.
Delo ni bilo lahko. Predlog je bilo treba organizacijsko in ekonomsko utemeljiti, pokazati njegove prednosti in predvideti nevšečnosti. Vsestransko so ga obdelali, praksa v štirih izmenah pa ga bo še dopolnila.
V štirih izmenah bodo delale vse posade, in sicer 6 dni v tednu, dva dni v tednu pa bodo imeli delavci prosto. Nadurnega dela ne bo več, ker bo-
®Wllll||||||IU>]i1il1llll
do ob nedeljah delale redne izmene. Tako bo vsak delavec prost dve nedelji v tnesecu (enkrat soboto in nedeljo, drugič nedeljo • in ponedeljek). Morda se bodo spočetka nekateri težko privadili na to, da bodo, ko bo prišla vrsta, dva dni v tednu doma. Morda bi bilo prav, da hkrati s tem, ko utemeljujemo nujnost kar dveh prostih dnevov — s katerimi zlasti starejši delavci, vsaj tako pravijo, ne bodo vedeli kaj početi — tudi zahteva, da dejansko povemo, da sta namenjena počitku in raznim drobnim opravkom in potom, ki so doslej povzročili dostikrat upravičene ali neupravičene izostanke ali po naše »plave«. Še ena -prednost razen počitka je v teh dveh prostih dnevih. Delavci bodo že vnaprej lahko izračunali, kdaj bodo imeli čas za svoje opravke in tako bo tudi »plavih" manj, so prepričani v železarni.
Toda računi in smotrna predvidevanja o bodočih pozitivnih rezultatih v proizvodnji nam povedo naslednje: doslej je bilo v martinarni zaposlenih 'v treh izmenah 547 delavcev. S pripravimi na uvedbo 4 izmen so izkoristili tudi ustrezne rezerve, prej tako potrebne zaradi velikih izostankov. Pri 4 izmenah bodo potrebovali samo 34 novih delavcev z upoštevanjem 11 % rezerve (7 % za redne dopuste in 5 % za bolezni in druge odsotnosti). Tako bodo povečali proizvodnjo za okoli 15—18.000 ton jekla letno. Izdatki za 34 novih delavcev ekonomski enoti ne bodo v breme, kar. bo z večjo proizvodnjo tudi več dohodka, saj bodo peči izkoriščene vse nedelje in domala vse praznike. Plačilo za nadurno delo bo odpadlo.
Poskusno obratovanje mar-tinarne v štirih izmenah, ki ga bodo začeli prihodnji mesec, bo v praksi pokazalo, če so bili izračuni pravilni. Prav gotovo
bo treba še marsikaj popraviti, in martinarji na to tudi računajo. Na nekaj težav so že sedaj opozorili. Ker so na primer ' zaradi smotrnosti nekaj delovnih mest ukinili, posade peči Pa zmanjšali tako, da bo normativ, ki je bil doslej preveč ohlapen, realen, bodo nastopili problemi z&radi spremembe posameznih osnov osebnega dohodka. Te bodo začeli reševati šele po enem mesecu, ko bo končano poskusno obratovanje.
Delavce, ki so delali poprej tudi ob nedeljah, skrbi, da bodo z uvedbo 4 izmen zaslužili znatno manj. Zaskrbljenost ni umestna. _ Finančni izračuni so pokazali, da tudi delavci, ki so delali tri nedelije na mesec v nadurah, po novem načinu pri osebnem dohodku (seveda' ob predvideni povečani proizvodnji) ne bodo prikrajšani. Osebni dohodek delavca z obračunsko postavko neto 100 dinarjev na uro (vlagalec). ki je delal tri nedelje v mesecu (skupaj 232 ur), je bil dolsej 38.700 dinnrjev. Po novem načinu štirih izmen (ob povečani proizvodnji 15.000 ton jekla letno) pa bi bil njegov osebni dohodek za 184 ur na meseč 38.300 dinar1) ev.
,Še bodo. težave in nevšečnosti. Toda bile so tudi doslej — nedvomno večje — predvsem pa take, ki so povzročal« proizvajalcu ln delovni organizaciji občutno zdravstveno in gmotno škodo. Če torej s premišljenimi in smotrnimi ekonomskimi "izračuni in organizacijskimi pripravami uvajamo novo, z namenom, da bi zagotovili proizvodnji v skrajšanem delo\mem času večjo intenzivnost .in višjo proizvodnjo — proizvajalcu pa s tem večji dohodek in dovolj prostega časa —■ so težave, na katere naleti pri tem delovni kolektiv, nedvomno prehodne.
NENA LUZAR
...............................................................................................................umi........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................................................................n.................................................m........n.......................Hlinili.......mi....................................................milil....................................................m
turizem in družbeni standard
stti °(	45 do 55 C/'°' °d tega v
tevn°V,nni5ko-kmmmalno grarli-°kr°g 80 %. Od sredstev, L ’lenje,iih zyi stanovanjsko-j unaln° graditev, mvesti-krii Za stanovanja 66 %, v $ta!!nnal0 Pil 54°/o. Če poeno-j; '11110 to delitev in se orne-tia]°.Ie na stanovalijsko-komu-(jg^r .°hjekte. se torej v teh o],'e|ah investii.: v stanovanja jeV?.B 4%, v komunalne ob-l!eo,6 Pa okrog 2% ustvarje-narodnega dohodka.
Ek. 11 osnovi teh izkušenj je stavi°mska komisija OZN po-h; ■’’a normativni odnos, naj jekfOsticije v komunalne ob-skih ,znašale 50 °U investicij-rg, vlaganj v stanovanja, to-iioL/a.-Tcrje 2:1 v korist sta-kih	graditvi. Po podat-
to »u^N Pa .ie 1952. leta bilo la), azjncrje v nekaterih deže-’ takole;
^orveška 2:1,
]y/ Nemčija 2,5:1,
/‘-'ozemska 2,3:1,
•'aS0S]avija 11;1 V j, ... Pravi, da smo 1952. leta iUUnJ državi investirali v ko-tiostj lne objekte le 9 % vred-v st„«V Primerjavi z vlaganji
n'a°vanjsko graditev. Spri-
°ZnT ..................
Jejstva, da je po podatkih
leto po intenzivnosti
stanovanjske graditve bila Jugoslavija med navedenimi državami na drugem mestu (Norveška 6,2, Jugoslavija pa 5,2 % narodnega dohodka za stanovanja), je navedeni disproporr še toliko bolj pereč.
To, z vidika razvoja komunalnih kapacitet izredno neugodno stanje se v naši državi tudi v naslednjih letih ni bistveno izboljšalo. Tako so investicije v komunalne objekte v obdobju od 1952. do 1956. leta znašale 18,8 % stanovanjske gradnje, v obdobju od 1957. do 1960. leta 14,2 Vo, za obdobje od 1961. do 1965. leta pa se predvideva 18,2%.
Navedeni podatki nam kaj nazorno ilustrirajo, kakšno more torej biti stanje naših komunalnih naprav in — razumljivo — kakšna je lahko kvaliteta komunalnih služb ter storitev v primerjavi s. tem, kar si od urejene komunale želimo in kar bi v higiensko urejenih razmerah tudi moralo biti. Povsem očitno je potlej tudi, da se kompleksni problem komunalnega gospodarstva pri nas ne da in ne bo dal rešiti niti s protekcionistično politiko olajšav niti z raznimi reorganizacijami ali prenašanjem enih in drugih dejavnosti na
stanovanjske skupnosti. Še več. Poleg podedovane zaostalosti iz preteklosti se razkorak meri stanovanjsko graditvijo na eni ter komunalnimi objekti ter napravami na drugi strani stalno veča.
Ob tako pičlih vlaganjih v komunalne naprave ni prav nič čudno, da je v novih naseljih povsem nerešeno vprašanje urejene javne • kanalizacije, da je oskrba z vodo pomanjkljiva, da je vprašanje javne snage povsem neurejeno, da ostaja okolje novozgrajenih stanovanj in drugih zgradb neurejeno itd. Kot primer naj navedemo v tej zvezi preskrbo z vodo. Medtem ko znaša poraba vode v Zahodni Nemčiji 250—290 litrov vode dnevno na prebivalca, v Italiji 600 litrov, v ZDA 1000 litrov, znaša pri nas (v 62 mestih, ki imajo javni vodovod) 178,6 litra oziroma v LRS 197 litrov dnevno na prebivalca.
Navedena razmerja in iz njih izhajajoče posledice opozarjajo. da kljub dviganju življenjskega standarda naših državljanov ne moremo trditi, da vzporedno s tem tudi v enakem razmerju raste stanovanjski in higienski standard. Problemi, izhajajoči iz zaostalih
komunalnih služb in kapacitet, pa v toliko ostrejših oblikah izbijajo piav v turističnih konicah, ko se število prebivalstva posameznih krajev še občutno poveča. Latentna problematika, ki so se je ponekod že 'tako rekoč privadili, postane vsako turistično sezono akuten problem.
Številni od nanizanih ali nakazanih problemov so znani že dolga leta. Zato bi bilo pričakovati, da se: ho ob programiranju in načrtovanju novih stanovanjskih, turističnih (celo gospodarskih!) in podobnih objektov računalo tudi o potrebnem razvoju, modernizaciji ali pa sploh ureditvi komunalnih spremljajočih dejavnosti. Žal pa so še pogosti primeri, ko se objekti celo zgrade in se ob terminu, ko naj bi začeli služiti svojem namenu, šele ugotovi, da priključek na neko omrežje sploh ni mogoč, ali da je njegova kapaciteta povsem nezadostna ipd.
Urejene komunalne kapacitete so eden izmeri temeljnih pogojev za kulturen standard naših ljudi, temeljni pogoj za turizem in njegov pospešen razvoj, a tudi temeljni pogoj za nemoteno delo gospodarskih organizacij! Nujno je, da se to končno upošteva, sicer se nam ho dogajalo še kaj hujšega, nc le to, da za novozgrajen hotel ne bomo imeli od kod napeljati vode!	-nf-
OB 10. OBLETNICI SMRTI
Pred desetimi leti, 11. aprila 1953, je sredi najplodnejšega snovanja zavratna bolezen iztrgala iz naše srede • enega izmed najplodovitejših in največjih sinov naše domovine, doslednega revolucionarja, misleca in pogumnega ustvarjalca socialističnih družbenih odnosov — tovariša Borisa Kidriča. .
Delo Borisa Kidriča kot javnega delavca je bilo sila ' obsežno in vsestransko. ’ Od začetka svoje revolucionarne dejavnosti, pred vojno, med vojno in po svoboditvi, 'je objavil dolgo vrsto člankov, govorov in razprav, ki zadevajo najbolj pereča vprašanja našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Prav sedaj ob sprejemu nove ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko znova ugotavljamo njegovo delovno ustvarjalnost in daljnovidnost, ki jo izpričuje nekaj odlomkov iz njegove razprave ob sprejemanju osnutkov novih gospodarskih zakonov po uveljavitvi delavskega samoupravljanja. To je seveda le drobec njegovih misli.
ra novim planskim in finančnim sistemom se vloga dr-/1 žave v socialističnem gospodarstvu naše dežele bistveno spremeni.
V našem starem planskem in finančnem sistemu nastopa država v imenu delavskega razreda in delovnega ljudstva kot lastnik osnovnih proizvajalnih sredstev. Njene lastninske pravice nad osnovnimi proizvajalnimi sredstvi so dejansko neomejene. Te neomejene lastninske pravice se nujno kažejo v ustrezajoči organizacijski, operativni planski in funkcionalni vlogi državnega aparata v gospodarstvu.
Takšen položaj vsebuje sarh po sebi nasprotja par excellence.
Kolikor nastopa država dejansko — in to je vsekakor pri nas v imenu de- . lavskega razreda in delovnega ljudstva, v korist socialistične skupnosti delovnih ljudi, ne vodi samo neizprosne borbe proti kapitalističnim ostankom, temveč organizira tudi materialne proizvajalne sile in jih dviga na mnogo višjo raven. Toda čeprav je bil dosežen kvalitativen skok iz preteklosti v prihodnost s tem, da je bila z revolucijo delavskega razreda in delovnega ljudstva pod vodstvom Komunistične partije odpravljena privatna kapitalistična lastnina nad osnovnimi proizvajalnimi sredstvi — imajo novi družbeni odnosi, ki so tako nastali, 'še vedno dva obraza. Na eni strani so to socialistični družbeni odnosi, ki natančneje rečeno, predstavljajo prvi korak v socializem < po revolucionarni odstranitvi oblasti buržoazije in likvidaciji privatne kapitalistične lastnine, na drugi strani pa ti odnosi vsebujejo močne elemente preteklosti. Iz preteklosti so namreč podedovali ne sarpo zaostalo stopnjo razvoja materialnih proizvajalnih sil, na katerih slone, temveč tudi take vrste lastnino, ki je —< četudi socialistična — v določeni meri še vedno ločena od neposrednih proizvajalcev, zaradi česar ostajajo tudi elementi mezde. Država nastopa v gospodarstvu kot lastnik, sicer v imenu družbe delovnih ljudi, toda vendar kot lastnik, natančneje rečeno, kot vseobsegajoči in vsemogočni gospodarski monopol, ki ga upravlja uradniški aparat.
Popolnoma jasno je, da v določeni fazi socialistične graditve oziroma družbenih procesov, kakršni so nastali s socialistično revolucijo in-njenimi ekonomskimi posledicami, takšna dvojnost ne more*' dolgo trajati brez kvalitativnih sprememb. Nasprotje njenih dialektičnih elementov postaja neogibno, čedalje bolj vidno in ostro — ali mora nastati in čedalje bolj zmagovati proces preobra-žanja državne lastnine v splošno ljudsko lastnino pod upravo asociacije neposrednih proizvajalcev, ali pa vsemogočni in vseobsegajoči državni gospodarski monopol preneha biti oporišče socialistične graditve in postaja čedalje bolj gospodarsko oporišče razredno-kastne vladavine birokracije ...
rg vzpostavitvijo delavskih svetov in delavskih upravnih B. organov so nastali prvi elementi bodoče svobodne asociacije neposrednih proizvajalcev, prvi elementi pre-obražanja državne lastnine v splošno ljudsko premoženje. Družbeni odnosi, ki jih novi gospodarski zakoni pravno določajo, poganjajo ta proces odločno'naprej.
Medtem ko so doslej lastninske pravice države prevladovale v sklopu naših socialističnih družbenih odnosov, ostajajo sedaj samo bolj ali manj močan element in že začenja prevladovati moment splošnega ljudskega premoženja pod upravo samih proizvajalcev. Iz lastnika osnovnih proizvajalnih sredstev se socialistična država čedalje bolj z veliko odločnostjo spreminja v socialistični regulator narodnega gospodarstva, v doslednega varuha pridobitev socialistične revolucije. Po drugi strani že izgublja cela vrsta njenih, na tej stopnji še obstoječih funkcij stari značaj upravljanja nad ljudmi in dobiva socialistični značaj upravljanja nad stvarmi...
aj ponovno poudarimo, kaj je družbeno bistvo novih ukrepov v našem gospodarstvu. Bistvo novega je to, da v sistemu našega gospodarjenja in s tem tudi v družbenih odnosih, kakršni se oblikujejo v proizvodnem procesu, prehajamo od administrativnega, .dejansko biro-kratičnega načina gospodarjenja, na nov, v smislu socialistične graditve naše države višji način gospodarjenja, čigar temelji so delavski sveti in upravni odbori gospodarskih organizacij in združenj. Z drugimi besedami, od nižje oblike socialistične lastnine prehajamo na višjo obliko, od lastnine države delovnega ljudstva k splošnemu ljudskemu premoženju pod upravo neposrednih proizvajalcev, a pod splošnim nadzorstvom države...
a zgodovinsko vprašanje, ali more delovno ljudstvo /i samo kovati svojo usodo, ne samo brez privatnih kapitalistov, marveč tudi brez državno-kapitalističnega birokratizma in v borbi proti njemu, je nova Jugoslavija odgovorila in odgovarja ne samo teoretično, marveč tudi s svojo stvarnostjo, absolutno pozitivno. V tem je tudi zgodovinsko mesto novih ekonomskih ukrepov, ki se sedaj pripravljajo, obravnavajo in uveljavljajo.«
(O osnutku novih gospodarskih zakonov »Komunist« št. 4—5/1951)
V šestih občinah okraja Koper (Koper. II. Bistrica. Piran, Izola, Postojna in Sežana) so bile v februarju in' marcu v okviru delavskih oziroma ljudskih univerz odprte prve sindikalne šole. Po dva oddelka delujeta v II. Bistrici, Kopru in Piranu. Tako so v piranski obpini odprli poseben oddelek v Solinah, v ilirskobistriški občini pa v Lesonitu. Vse šole skupno vključujejo več kot 260 slušateljev, predvsem iz gospodarskih organizacij, medtem ko nekateri ObSS predvidevajo, da bodo že jeseni pričeli z izobraževanjem kadrov iz družbenih služb in drugih dejavnosti v posebnih oddelkih.
"Razveseljiva ugotovitev je, da so šole zajele predvsem mlajše ljudi. V Kopru je npr. SO°/o slušateljev starih do V) let, v Izoli pa so skoraj vsi. Izbirali so v glavnem perspektivne ljudi, ki v teh dneh na občnih zborih sindikalnih podružnic prevzemajo odgovorne funkcije. Nekje pa so vključili tudi člane samoupravnih organov (II. Bistrica). Pri izbiri ljudi za šole se je pokazala zelo koristna pobuda nekaterih svetov, ki so v delovnih kolektivih organizirali razgo-
Delo
sindikalnih
šol
vore z vodilnimi delavci, in tako skušali zagotoviti kar najbolj tehtno izbiro kadrov.
Neposreden kontakt organizatorjev šol s predstavniki delovnih organizacij je tudi omogočil učinkovito reševanje vprašanj financiranja izobraževanja sindikalnih delavcev. Z’ zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v nobeni občini glede tega ni resnejših problemov.
Šole so se večinoma odločile za program, katerega osnutek je posredoval OSS. V Kopru so ga dopolnili" s temami o problematiki socialnega zavarovanja, v Postojni s temami o mednarodnem delavskem gibanju in mednarodni delitvi dela.
Manjše težave s predavatelji so nastopile v Kopru, kjer je nekaj predavanj odpadlo. V glavnem pa se v vseh šolah predavanja odvijajo po začrtanem programu. Predavajo znani družbeni delavci in strokovnjaki iz gospodarstva ter drugih dejavnosti. Dobra izbira predavateljev zagotavlja povezavo teorije s prakso, kar je za takšen sestav slušateljev nujno.
Konec pouka je predviden najkasneje do konca maja (Postojna), nekateri pa bodp izobraževanje na I. stopnji končali že v aprilu. Ob zaključku so povsod predvidene konzultacije, ki naj pokažejo pridobljeno znanje slušateljev, jeseni pa se bo nadaljevalo izobraževanje na II. stopnji.
Nedavno tega je bil na OSS v Kopru razgovor z’ upravniki oddelkov sindikalnih šol. Izmenjane so bile izkušnje in razčlenjeni problemi. Na tem posvetu je bilo sprejetih več konkretnih sklepov, ki naj pripomorejo k izboljšanju dela v sindikalnih šolah.
Med najvažnejše vsekakor sodi priporočilo, naj bi že na I. stopnji slušatelji v okviru posameznih skupin dobivali konkretne naloge z izdelavo raznih analiz (vsebina družbenega plana in statuta komune, posamezne delovne organizacije, sistem delitve dohodka, primeri integracije na območju občine itd.). Takšne metode dela v sindikalnih šolah bodo nedvomno lahko mnogo prispevale, da bodo sindikalni delavci znali reševati naloge, pred katerimi se bodo znašli v konkretnih situacijah.

Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik-
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništva m uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 219-171. telefon uredništva 33-722 ln 36-672, uprave 33-722 ln 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane 20 din - Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini —.Tisk in klišeji CZP »Ljudska oravica«, .
Ljubljana
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE VELENJSKIH RUDARJEV_
Skupni imenovalec:
vsebina statuta
Obeti ser bili izpolnjeni!
Letos, ko se je izvršni odbor sindikalne organizacije velenjskih rudarjev pripravljal na obračun lanskega dela, je sklenil, da bo razpravo udeležencev usmeril z uvodno besedo na izmenjavo mnenj in izrekanje predlogov, kaj vse naj obsega njihov statut. Pričakovanja in obeti so bili izpolnjeni. Tudi tisti udeleženci, ki so razpravljali o na videz povsem tehničnih vprašanjih (recimo, ali odstieljevati sloje premoga med izmenami ali še vnaprej v izmeni), so izrekali svoje predloge z željo, da bi takšna ali drugačna organizacija dela lahko v perspektivi vplivala na povečanje proizvodnje in dohodka podjetja. Preberimo si nekatere izrečene napotke in mnenja ter predloge udeležencev razprave.
»V statutu bo potrebno posebej spregovoriti o perspektivnem planu podjetja in hkrati ob tem opredeliti odgovornost vsega kolektiva, vseh samoupravnih organov — od osrednjih do tistih v obračunskih enotah — za nadaljnjo materialno krepitev delovne organizacije, za razširjeno reprodukcijo. Statut naj obsega to osnovno napotilo in dolžnost nas vseh do skupnosti...«
Eden izmed udeležencev je to načelno ugotovitev podprl s konkretnim predlogom:
»Zvedeli smo, da bo naš rudnik oproščen tistih dajatev, ki so bile v zadnjih dveh letih glavna tema občnega zbora, to je, rudniške rente. To pomeni, da bodo ostala rudniku precejšnja sredstva. Slabo bi gospodarili, če bi karkoli od tega porabili za osebne dohodke. Za osebne dohodke si delimo toliko, kot pridobivamo z narašča njem produktivnosti. Ta sred stva, ki nam jih bo družba pre pustila, pa potrošimo za nadalj nji razvoj našega podjetja Pravim, da bo denarja precej Zato bo potrebno zelo dobro premisliti, za kaj in kako ga bomo porabili...
Tako bomo družbeni skupnosti dokazali, da. ni z takšno odločitvijo prav v ničemer prikrajšana, nasprotno, še pridobila bo, saj bomo denar porabili za modernizacijo del, in tako bomo lahko nakopali še več premoga...«
Oblikovanje in delitev dohodka, oblikovanje in delitev skladov je zelo pomemben či-nitelj za nadaljnjo materialno rast delovne organizacije, za rast produktivnosti in zboljšanje življenjskega standarda. Kakšna stališča naj ima glede vsega tega statut?
»Statut naj uzakoni našo sedanjo prakso, to je, da se sredstva za centralne sklade rudnika oblikujejo na ravni ekonomskih enot z vnaprej kalkn-ljranim prispevkom. Ta instrument naj bi bil tudi v bodoče takšen, da bi spodbujal ekonomske enote za čimboljše izkoriščanje poslovnih sredstev, ki so jim zaupana v upravljanje ...
Po določilih našega pravilnika o delitvi čistega dohodka praviloma ekonomske enote vkalkulirajo amortizacijo in investicijsko vzdrževanje v poslovne stroške. Pri koriščenju pa se ta sredstva dele na dva dela, in sicer del, s katerim razpolagajo centralni organi upravljanja, in del, s katerim
razpolagajo ekonomske enote. Takšna delitev naj bo uzakonjena tudi vnaprej zato, da ekonomske enote obdrže in kre-pe obratovalno in sedanjo vrednost 'osnovnih sredstev, ki jih imajo v upravljanju. Odnos neposrednih proizvajalcev do osnovnih sredstev, ki jih tako nabavljajo, bo drugačen, kot če bi bila ta sredstva centralizirana. To bo kolektive ekonomskih enot spodbujalo k maksimalnemu izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Takšno načelo delitve sredstev amortizacije in sredstev za investicijsko vzdrževanje je potrebno uveljaviti v bodočih dd-ločilih statuta, ker' bodo preostala sredstva, s ka.terimi bodo razpolagali centralni organi upravljanja, nujno potrebna za skupne potrebe rudnika pri njegovi gradnji...
S takšnim oblikovanjem in delitvijo sredstev pa bo tudi zagotovljena neposredna udeležba proizvajalcev v ekonomskih enotah ...«
In mnenje udeležencev?
»Ekonomske enote bodo razpolagale z milijoni. Precej denarja bo v njihovih skladih precej ga bo tudi v tako imenovanih nerazporejenih sredstvih ekonomskih enot. Predlagam, da vsebuje statut načelni napotek, kako naj ekonomske enote trošijo ta sredstva. Trošijo naj jih za enostavno in razširjeno reprodukcijo, za gradnjo stanovanj in vseh tistih objektov, ki bodo krepili našo gospodarsko moč in vplivali na zvišanje realnega življenjskega standarda. Zrelost kolektivov ekonomskih enot se bo nokazala prav pri smotrnem trošenju skladov ...«
Včasih, pravijo, so velenjski
Iz male obrtne delavnice je v relativno kratkem času zraslo podjetje »Spcrt-oprema« Vižmarje. To je poleg podjetja »Elan«, s katerim delajo v kooperaciji, edino tovrstno podjetje pri nas. Razen športnega orodja so pričeli s serijsko proizvodnjo klopi za javne parke. Naročil na domačem tržišču jim ne manjka. Resno pa mislijo tudi na izvoz in bodo letos izvozili v Ameriko večje količine gugalnikov. — MILAN ŠPAROVEC
rudarji razpravljali na občnem zboru o številnih drobnih zadevah. Pogostokrat so bili glavna tema razprave skorajda le osebni dohodki. Letos je bilo drugače. Razpravljali so o načelnih zadevah, vendar iz praktičnih pogledov. Razpravljali so o gospodarjenju in upravljanju, o oblikovanju sredstev in o trošenju, organizaciji dela in o odnosih. Udeleženci so razpravljali skratka o vseh tistih poglavitnih zadevah, ki naj bodo v statutu opredeljene tako, da bo zagotovljen nadaljnji napredek delovne organizacije in nadaljnja krepitev ter razvoj samoupravljanja.
ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA ObSS DRAVOGRAD
Do polovice ali dlje?
E
Iz poročila in iz razprave na občnem zboru ObSS Dravograd je bilo jasno razvidno, da-sindikalni delavci Zapažajo in čutijo probleme z najrazličnejših področij, da o njih precej razpravljajo in da do njih zavzemajo stališča. Pri tem ni važno, da vselej nimajo sreče in uspeha pri uresničevanju teh načel.
Če bi zgolj s te strani ocenjevali delo občinskega sindikalnega sveta v Dravogradu v retekli mandatni dobi. bi lah-„0 zapisali, da so sindikati dobro delali. Slednje še posebej zato, ker delujejo v gospodarsko slabše razviti občini (dravograjsko gospodarstvo ustvarja nekaj več kot 2 milijardi dinarjev skupnega dohodka), v kateri še ni prave industrije in kjer se sicer prizadevni kolektivi srečujejo z vrsto ■ problemov, ki jih morajo — ob vseh težavah zavoljh gospodarske šibkosti — reševati pretežno z lastnimi močmi.
Ob vsem tem pa je vendarle potrebna kritična pripomba. Ne zato, ker bi z njo želeli kakorkoli podcenjevati delo tega sindikalnega sveta v pretei klem obdobju.. Gre le za to, da se delegati — ob vseh stališčih oziroma mnenjih o posameznih problemih — nekako pozabljali
na to, da izhod iz težav ni zgolj v tem, da bi odpravili splošno znane objektivne ovire, pač pa da je treba marsikaj urediti tudi v delovnih organizacijah samih. Verjetno je na mestu vprašanje, kaj so sindikati v tej občini storili za družbeno politično in ekonomsko izobraževanje članstva, da bi sindikat nastopil kot mobilizator, kot tista gonilna sila, ki bi proizvajalce prekalila v upravljavce. Gre torej za vprašanje, kako je sindikat pomagal svojemu članstvu in ga spodbujal, da bi vedelo in spoznalo, da je mogoče proizvajati več in bolje ter da je predvsem od tega odvisna prihodnost delovnih organizacij.
Na to vprašanje pa občni zbor ni odgovoril.
Po vsem zapisanem, je verjetno točna misel, da jerobčni zbor ObSS Dravograd nemara premalo kritično ocenil dejavnost pretekle mandatne dobe. Tudi ob upoštevanju vseh okoliščin, ob katerih delujejo sindikati gospodarsko slabše razvitih občin, pa bi bilo precej zgrešeno, če bi tudi v prihodnje z »zunanjimi« težavami avtomatično opravičevali lastne slabosti.
-mG
IZ TRŽIŠKE »LEPENKE«
Da bi zadostili željam kupcev
Potrošniki bele lepenke dobesedno oblegajo proizvajalce tega artikla z novimi in novimi naročili, ki pa večkrat ostanejo neizpolnjena, saj po vsej Jugoslaviji proizvedemo le 6400 ton. Menda kar največ naročil prihaja v tržiško tovarno, ki izdela nekaj manj kot tretjino te proizvodnje, in je hkrati poznana po izredno dobri kvaliteti. Vendar se kolektiv tovarne »Lepenka« sprašuje, če bo lahko ustregel vsem željam kupcev.
»Lepenka tovarne je stara namreč že osemdeset let, njeni stroji pa še nekaj več. Strojni park je tako dotrajan, da se je kolektiv znašel pred tem, da bo moral dva (od štirih) brusilna stroja izločiti iz proizvodnje in .njihove dele uporabiti za popravila drugih dveh ter tako znižati proizvodnjo od sedanjih 2000 ton na 1000 ton. Vse nedelje in praznike izko-
ristijo za popravilo strojev in naprav, pa je še kljub temu vedno dovolj zastojev v proizvodnji. Kolektiv je že pred leti spoznal, da je edina rešitev v rekonstrukciji, bolje rečeno v sanaciji obratov. S 350 milijoni dinarjev bi povečali sedanjo proizvodnjo za okroglih 75 odstotkov, torej na 3500 ton lepenke na leto. Kolektiv se je odločil za skrajno varčevanje in je pripravljen v obnovo vložiti 93 milijonov lastnih sredstev. od katerih jih je 46 milijonov že porabil za gradnjo novih delovnih prostorpv. Težko pa gre pri kreditih. Sicer sta Občinski ljudski odbor v Tržiču in Okrajni ljudski odbor Ljubljana že odobrila 82 milijonov dinarjev kredita, ostali znesek pa bodo morali kreditirati bančni zavodi.
Tudi po rekonstrukciji ne bo težav s prodajo niti na domačem trgu niti. na tujih trgih. V
zadnjih treh mesecih lanskega leta so izvozili 226 ton lepenke v Italijo in Egipt, za letos so planirali 300 ton, pa so že v prvih mesecih izvozil 150 ton. Tdji kupci so izredno zadovolj-ni in v podjetje prihajajo nova naročila. Za njihove proizvode s® zanimajo tudi že v Zahodni Nemčiji. Kar takoj bi lahko prodali v te dežele poloyico letne proizvodnje. Ker pa so domače potrebe izredno velike, ne bomo mogli izvoziti več kot 600 ton vsako leto
, . Podjetju gradijo, proizvodnja pa zaradi izrednih naporov kolektiva teče nemoteno 'tj. 50 y prvih mesecih proizvedli celo za dva odstotka več kot predvideva njihov nlan. Če bodo_ krediti kaj kmalu odobreni, bo »Lepenka« že prihodnje leto začela obratovati s polno zmogljivostjo v novih prostorih in z novimi stroii.
VE
RAZPIS
Svet višje šole za socialne delavce
LJUBLJANA, Šaranovičeva ulica 5
razpisuje na podlagi 13. člena točke 10 zakona o višji šoli za socialne delavce in 155. člena točke 8 statuta Višje šole za socialne delavce vpis za študijsko leto 1963/64.
Kandidati se lahko prijavijo za redni ali izredni študij v
—	oddelku za socialne delavce v javnih službah in
—	oddelku za socialne delavce v gospodarskih organizacijah
POGOJI VPISA
V šolo se lahko vpišejo:
1.	Kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom naslednje' šole? gimnazijo, učiteljišče, vzgojiteljsko šolo, srednjo politično šolo, srednjo zdravstveno šolo, srednjo tehnično šolo in srednjo ekonomsko šolo.
2.	Kandidati, ki so končali šolo za odrasle, ki daje enako izobrazbo kot prej naštete šole.
3.	Kandidati, ki so končali kakšno drugo šolo druge stopnje, ki ni ustrezna, če opravijo sprejemni izpit.
4.	Na šolo se lahko vpišejo kandidati, ki niso končali prej naštetih šol druge stopnje, če so stari najmanj 22. let, če so bili vsaj 2 leti v delovnem razmerju in imajo uspešno delovno oceno.
ROK PRIJAVE
Rok za prijave poteče za kandidate pod točko 1. in 2. dne 30. avgusta 1963.
Kandidatom pod točko 3. in 4., ki morajo opravljati sprejemni izpit, poteče rok za prijavo 1. avgusta 1963.
Iz pravilno kolkcvane prijave za vpis na šolo naj bo predvsem razvidno:	/
—	osebni podatki s točnim naslovom;
—	organizacija, kjer je kandidat zaposlen;
—	način študija (redni ali izredni);
—	oddelek šole — specializacija.
Prijavi je treba priložiti:
1.	rojstni list;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	lastnoročno napisan življenjepis;
4.	spričevalo o zdravstvenem stanju;
5.	kandidati, ki se prijavijo na šolo iz delovnega razmerja, naj prilože potrdilo o trajanju in vrsti služb na posameznih delovnih mestih in'delovnih ocenah;
6.	za izredne študente še posebno dovoljenje za šolanje;
7.	prazno dopisnico z naslovom, s katero bo kandidat obveščen o izidu razpisa.
SPREJEMNI IZPIT
Kandidati, ki imajo ustrezne šolske izobrazbe, morajo opraviti sprejemni izpit in na ta način dokazati temeljno znanje in izkušnje, ki so potrebne, da bi mogli z uspehom slediti delti šole.
SPREJEMNI IZPIT
a)	Za prijavljence pod točko 3. pogojev vpisa obsega spre' jemni izpit, izpit iz materinega jezika (pismeni in ustni* in iz osnov družbene in državne ureditve FLRJ;
b)	Za prijavljence pod točko 4. pogojev vpisa pa obsega sprejemni izpit izpit iz materinega jezika (pismeni (n ustni), iz osrtov družbene in državne ureditve FLRJ, iz zgodovine naših narodov in izpit iz matematike.
Program za sprejemni izpit z navedbo literature je kandi' datom na voljo v tajništvu šole oziroma je objavljen na oglasni deski v pt-ostorih šole.
Sprejemni izpiti bodo na šoli v času od 15. do 25. septemb-' ra 1963. Šola bo organizirala v času od 1. do 15. septembra 1963 ponavljanje snovi za sprejemni ifpit s kandidati, ki bi se za to posebej zanimali, če se bodo prijavili v zadostnem številu.
Šola razpolaga z določenim številom študentskih stanovanj v študentskih domovih. Kandidati, ki reflektirajo na stanovanje, naj za to vlože na upravo šole istočasno s prijavo z9 vpis tudi posebno prijavo za stanovanje. Prijavi za stanovanje je priložiti: življenjepis, zdravniško spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in priporočilo mladinske ali'druge družbene organizacije.
Izredni študenti ali organizacije, ki jih pošiljajo na študij-bodo morali plačati ob vpisu potreben znesek za strosk šolanja (seminarji, izpiti, režijski stroški).
Vse podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu šole, Ljubljana, Šaranovičeva ulica 5, telefon številka 33-25u-
SVET VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVC®
Illl®lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
MORDA RES SODI V HISTORIAT, DA V KRANJSKI SAVI ŽE DRUGO LETO RAZPRAVLJAJO O TEM, KAKO BI IZOBLIKOVALI SVOJ STATUT. PA MISLIM, DA NI NAROBE, CE TUDI TO POVEM. SE | POSEBNO SPRIČO TEGA, KO V MNOGIH PODJETJIH SPLOH SE NISO ZACELI RAZMIŠLJATI O NJEM. K TEMU PA BI PRAVZAPRAV MORAL DODATI SE TO, DA V SAVI RESNO RAZMIŠLJAJO O SVOJI INTERNI USTAVI IN O NAČELIH, NA KA-8 v TERIH - TAKO SAMI PRAVIJO - NAJ BI BIL V |
''^^^^•IlilllllHIIIllilllllIlilllliHlllllllliltllllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllltllllllllllllllllllllllllllllHIlHIIIIIIlIllIllliniillllllllllllllllflllllltl
PRIHODNJE ZASNOVAN NAPREDEK PODJETJA. A SE TO: KLJUB SKORAJDA DVOLETNIM RAZPRAVAM NISO PRIŠLI DLJE, KOT DA SO ZASNOVALI OSNUTEK STATUTA, IZOBLIKOVALI OSNOVNA STALIŠČA IN ZACELI ANALIZIRATI DOSEDANJE ODNOSE.
DA SO POČASNI? KAKOR SE VZAME! MISLIM, DA BI BILO BOLJ PRIMERNO RECI, DA SO TEMELJITI. RES, PONEKOD .SO PRIPRAVILI DOKONČNO FORMULACIJO STATUTA. SAMO...
SAMO TREBA JE PRIZNATI, DA SO SE POGOSTO TUDI ZADOVOLJILI S TEM, DA SO PREPISALI DOSEDANJE PRAVILNIKE IN PRAVILA, JIH POSLALI V KNJIGOVEZNICO IN NAROČILI TISKARJEM, NAJ NATISNEJO NA PLATNICE »STATUT PODJETJA«. PA ZADEVA BRŽČAS LE NI TAKO ZELO ENOSTAVNA ... VSAJ V PRIMERU, CE NAJ STATUT POMENI TEMELJNO LISTINO EKONOMSKEGA IN DRUŽBENEGA NAPREDKA KOLEKTIVA, PRAVIJO V SAVI.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
Pomisleki o starem
, V kranjski Savi pravijo, da so izobli-"tovali projekt statuta. Projekt zaradi ^a, ker so šele razčistili osnovna izhoda o bodočem statutu in ker so šele ^Predelili osnovne vidike, s pomočjo ka-* ®r‘h bodo oblikovali njegovo vsebino. at° je ge težko reči, kakšne so kontne rešitve. Da pa jih iščejo, inten-lvno jšče-j0) je tudi res. Podirajo staro, “°lje rečeno, zastarelo in grade novo. ^Pak, kaj bi samo jaz govoril o tem.
Precej deljeno mnenje so vzbudile y avi besede Antona Perša, delavca iz aljarne I. Pritrjevalno in odklonilno,
■ ^katerim neposredno prizadetim pa so Ce^° razburkale nekaj hude krvi. Pač ^to, ker so bile preveč odkritosrčne, in C kot spet drugi pravijo — ker niso Us objektivne.
. “Ker sem se vprašal, kako gospoda-Irno, naj na vprašanje takoj. tudi od-Sovorirn: slabo! Vzrokov je več. Imamo ^starele, tesne delovne prostore, izrab-tene in stare stroje, razbiti smo na tri °rate, organizacija dela marsikje šepa, '^o tudi nedisciplinirani, naše nagrajevale še ni tako, da bi bilo res vredno J^sna nagrajevanja po delu, primanj-6|Jje pa r.am tudi strokovnjakov.
. Morda bo kdo ugovarjal, češ, saj a)amo dovolj strokovnjakov, da imamo’ ^Pajst inženirjev itd. Res je, toda kje in kaj počno vsak dan od- 6. do
U.
ure? V proizvodnjo se le redkokdaj
^kažejo in nam pomagajo pri izboljše-anju proizvodnega postopka, pri zniže-vanju proizvodnih stroškov itd. Ni jih, ®Prav je po mnenju večine neposred-. 'n Proizvajalcev njihovo mesto v ■ pro-,2v°dnji. Raje se zabijejo v pisarne, se-ej0 na raznih sejah in sestankih. Drži, va ie tudi to potrebno. Toda v proiz-°Unji ustvarjamo dohodek in sleherna , aPaka v proizvodnji je izguba dočaka. star pregovor pravi: roko ha ae- Pa jo dajmo in poglejmo, kako ^ 0 delali v januarju. Povem naj vam, sa vseh štiriindvajset delovnih dni ni-, U videl nobenega našega strokovnja-
ki,
oddelku, kjer delam. Nekateri
Zdi se mi, da izgine nekaj tam, nekaj tu in da se na koncu vse izravna; potem pa se nam res lahko smejejo tisti, ki drže roke navzkriž ...«
Pa naj že bo reakcija na izrečene misli takšna ali drugačna, naj že bodb vzroki, ki jih omenja, res samo ti ali pa še drugi, delavec Perš iz ekonomske enote valjarna I je vendarle povedal nekaj zelo pomembnega. Ne sicer naravnost, takole med vrsticami. Namreč to, da v kranjski Savi upravljanje in gospodarjenje še vedno nista tako zasnovana, da bi zagotavljala kar najboljše ekonorpske rezultate in da dosedanje nepopolne družbene rešitve ne morejo imeti za posledico tudi najboljših ekonomskih rešitev. In da bo zavoljo tega treba tudi nekaj spremeniti!
Različni koncepti
Res, nekaj bo treba spremeniti. In če zlasti delavci to ugotavljajo, potem, vsaj jaz tako mislim, kaže to na dvoje: najprej, da se je upravljanje neposrednih proizvajalcev v Savi močno poglobilo in so posledica tega ne samo spremenjeni družbeni odnosi, temveč tudi boljši gospodarski rezultati. In potem: pogoji, v katerih se razvija to upravljanje in gospodarjenje, pa še vedno ne zagotavljajo najboljših ekonomskih rezultatov. Samo, kako jih ustvariti?
V Savi pripovedujejo, da je statutarna razprava že od vsega začetka usmerjena v iskanje odgovora na to vprašanje. Pri tem pa sta se izoblikovala dva koncepta.
Ne povedo naravnost. Pa ni, da bi jim zamerili. Navsezadnje, čemu bi tudi to obešali na veliki zvon? Vendarle pa lahko zaslutiš v teh nekoliko zamegljenih pripovedih, da sta se v odgovoru razšli dve skupini. Prva, del strokovnega kadra v upravno-tehničnem vodstvu in del vodstvenega kadra v ekonomskih enotah, pravi, da lahko boljše gospodarske rezultate zagotovijo samo boljše organizacijsko tehnične rešitve, izpopolnjeni tehnološki postopki, rešitev neposrednih proizvodnih problemov. In od tod tudi mnenje, da v statutu ni potrebno drugega, kot združiti dosedanje predpise in -pravila podjetja, predvsem pa da ni potrebno iskati drugačnih družbenih rešitev.
kgf Ci menijo, da se temu izogibljejo, jn druga?
koje.
r Vedo, da ne delamo najbolje, in se
. Je> da utegnejo še sami odgovarjati ^ v$e to ...«
L*
^ samokritike:
K tem kritičnim besedam pa še ne-
prUsedaj pa še o delavcu, neposrednem tn^vajalcu. Naj priznam najprej, da sam grešim. Toda ne namenoma. jUan}0 pa v naši tovarni delavce, ki ’ a je kaj malo mar, kako delajo in naredijo. Vseeno jim je, kakšna
ItD*. je kaj malo mar, kako delajo in je *k° naredijo. Vseeno jim je, kakšna rt} kyaliteta izdelkov. Mislijo si.. Kaj tijD11 mar- Saj je vse ,glih‘, kar nare-tU1' Pravijo, da sem plačan po učinku,
gr a tega ne občutim... Naš sistem na -Ivanja še ni tak, da bi res občutili, j)raSrn°'nagrajeni od svojega dela. Če-hrvj, sem sam v komisiji za osebne do-ka,_ e naše ekonomske enote, ne vem, K° se oblikuje moj osebni dohodek.
»Pravijo, da idealiziramo, ko iščemo v poglabljanju upravljanja neposrednih proizvajalcev tiste pogoje, ki bodo zagotavljali ne samo spremenjene družbene pogoje, temveč tudi boljše gospodarske rezultate,« pravi član glavne komisije za pripravo statuta Stefan Marcijan. »Tako je po našem mnenju prav ekonomska enota tista osnovna celica podjetja, kjer se lahko kar najbolj mogoče zbližajo interesi posameznih proizvajalcev in kolektiva te enote kot celote, kjer se tako lahko najbolj uveljavi interes vsakega člana enote za boljše gospodarjenje. Toda te enote morajo imeti tudi svoje materialne in družbene pristojnosti, biti morajo popolnoma tudi odgovor ne za izpolnjevanje teh svojih o b-veznosti, nalog. Torej materializacija ■ odnosov in ne idealiziranje.«
V	snovanju novega
V	tem konfliktu, če pač lahko tako rečem, je zmagal slednji koncept. V Savi pripovedujejo, naj bi tako bila speljana pot ekonomskega in družbenega napredka kolektiva preko 'poglabljanja neposrednega upravljanja proizvajalcev v ekonomskih enotah. •
»Pri tem pa gre za tri osnovne aspekte,« pripoveduje član glavne komisije za pripravo statuta Miran Rižnar. »Najprej: izoblikovati tako organizacijo dela in takšen sistem delitve dohodka, ki bo zagotavljal sodobno industrijsko proizvodnjo. Potlej: s sodobnejšo delitvijo dela zagotoviti večjo notranjo specializacijo enot. In slednjič: s pomočjo stalnega in načrtnega planiranja, s pomočjo razvitega sistema formiranja in delitve dohodka, s pomočjo individualne in kolektivne odgovornosti zagotoviti ponovno integracijo teh enot v celovito podjetje.«
»Ko pa s teh vidikov vrednotimo na-, daljnji razvoj neposrednega upravljanja proizvajalcev v ekonomskih enotah in s tem celotni ekonomski in družbeni napredek našega kolektiva, se nam razkrije, da bomo morali v statutu marsikaj povsem na novo zapisati. Med drugim se nam je tako v celoti podrla dosedanja organizacijska zgradba podjetja, podedovana še od ekonomistov kapitalizma, Le-ta je slonela na dosledno izpeljanih linijskih odnosih, lahko bi ji rekli tudi vertikalno piramidalna zgradba, saj je bila odgovornost posameznikov ih delovnih enot zasnovana na podrejenosti od zgoraj navzdol. Z uveljavitvijo neposrednega upravljanja proizvajalcev v ekonomskih enotah, torej s prenosom materialnih in družbenih pristojnosti na te enote, pa se podre ta piramida. O kaki nadrejenosti in podrejenosti ne more biti več govora. Tako tudi ne o ločevanju linije vodenja in linije upravljanja. Upravno tehnične službe niso več nadrejene proizvodnim engtam, temveč postajajo v bistvu njihovi servisi, izvrševanje nalog va je zasnovano na vzajemnih odnosih med enotami in na odgovornostih, ki spet izvirajo iz delitve dela in sistema formiranja in delitve dohodka ter iz dosledno razmejenih pristojnosti med organi upravljanja. Enotnost političnih in gospodarskih ciljev podjetja pa je zagotovljena z organi upravljanja za celotni kolektiv, ki pa so spet zasnovani na vzajemnih odnosih, sodelovanju in odgovornosti vseh samoupravnih enot.«
Ekonomski in družbeni premiki
Menda ne bom izdal skrivnosti, če povem, da so se tem izhodiščem odkrito zoperstavili nekateri člani kolektiva v kranjski Savi. Izrekli so se zoper štatut podjetja in ga odklonili takšnega, kot ga zdaj snujemo. Na prvi videz res nekam čuden sklep. Ali pa navsezadnje niti ne! Je pač tako, da je ponavadi veliko lepše biti nekomu nadrejen kot podrejen, ker so zato tudi toliko večje tvoje pravice in ker si jih lahko v dobršni meri sam krojiš, ker to še ne pomeni tudi sorazmerno enakih dolžnosti. Dvigniti telefonsko slušalko, zavrteti interno toliko in toliko, naročiti ali celo ukazati je v veliki večini primerov laže, kot pa to naročilo ali ukaz tudi izpolniti.
»Vloga služb se začenja bistveno spreminjati,« pripoveduje šef službe za delovne odnose Janko Bajde. »Medtem ko so prej združevale tako kot celota in tudi posredno v vodilnih delavcih vrsto vodstvenih funkcij, pa zdaj postajajo po svojem bistvu servisi za posamezne delovne enote ali organe upravljanja. To spremembo pa jemljejo nekateri kot kratenje pravic, kot napad na osebno avtoriteto. Po drugi strani pa to spet pomeni, da mora služba-servis upoštevati želje, hotenje neposrednega naročnika, da ni več brez pomena, v kolikšnem času opravi naloge, kako jih opravi, s kakšnimi stroški. Vse to pa v svojem bistvu pomeni, da je konec zavetrja, v katerem so doslej pogosto, kar priznajmo si, vedrile nekatere naše službe. Hkrati pa spet postajajo te službe .samostojne ekonomske enote, ki mo- " rajo v celoti uveljaviti gospodarjenje in upravljanje bodisi v materialnih bodisi
v družbenih odnosih po načelu dohodka. Ne samo, da doslej niso oblikovale svojega dohodka, tudi sredstva za osebne dohodke niso bila odvisna od vloženega dela posameznih služb, temveč od neposredne vrednosti točke za posamezno analitično ocenjena delovna mesta. Vsi ti spremenjeni odnosi pa seveda povzročajo neizbežne konflikte.«
Ne samo v službah. Tudi v proizvodnih ekonomskih enotah in enotah pomožnih dejavnosti. Včasih kot zavračilo, drugič spet kot zahteva. Morda je ob tem ■sicer nekoliko preuranjeno reči, toda zdi se, da čedalje bolj postaja osrednji problem prav sistem formiranja in delitve dohodka. Še pred časom morda dovolj razvit, postaja zdaj čedalje bolj zaviralni moment. Tako pripoveduje šef ekonomske enote tehnični izdelki Ignac Polajner, da njihova enota samostojno gospodari samo z osebnimi dohodki in s prihrankom na materialu.
»Pa še to je dvomljivo. Sklad za osebne dohodke se nam oblikuje na osnovi analitične ocene delovnih mest in preseganja delovnih norm. Pri tem nam sedanji sistem priznava za obračun samo končne izdelke in ne tudi polizdelkov. Vse to pa močno zamegli dejanski uspeh enote. Mislim, da bomo morali resno začeti razmišljati o internih prodajnih cenah za posamezne artikle in polproizvode. Doslčj tudi ekonomske enote še ne gospodarijo z vsemi proizvodnimi stroški. Obračunavamo jih v okviru celotnega podjetja. Tako je vseeno, ali prihranimo na energiji, naši dohodki niso zaradi tega nič večji, še posebej, če jo v drugi enoti prekomerno in nesmotrno izrabljajo. Interes delav-' cev za gospodarjenje pa mora biti v enoti tudi materialno pogojen. Če samo govorimo o tem, da imajo delavci pravico in dolžnost gospodariti v svoji enoti, je to še zelo malo. Zato bo prej ali slej treba v enotah v celoti oblikovati dohodek in ga tudi razdeljevati. Saj s
tem še ni rečeno, da bomo razkosali podjetje. Navsezadnje, kot ima podjetje obveznosti do družbe, tako jih ima tudi ekonomska enota do podjetja kot celote.«
Morda na jesen
Kakšne bodo dokončne rešitve, je zdaj še težko reči. Iščemo jih, pravijo v Savi ... Izhodišča in osnovna načela pri oblikovanju statuta in s tern novih ekonomskih in družbenih odnosov imamo, zdaj pa je treba analizirati to, kar je bilo doslej. Morda tam nekje na jesen pa bomo lahko rekli, da imame svo.j statut...
V Savi so si izbrali počasnejšo, a zato temeljitejšo pot v oblikovanju svojega statuta. Komisije, službe podjetja skupine strokovnih delavcev pretresajc sedanjost. Dobesedno. Pripravljajo gradivo o poslovanju podjetja z vidika družbeno-ekonomske ureditve, z druž-beno-ekonomskega položaja podjetja, 2 ekonomskega položaja ekonomskih enot z družbeno-ekonomskih odnosov do širše skupnosti, z družbeno-ekonomskega položaja delavcev. Organizacijo podjetja presojajo z družbeno-ekonomskih in tehniških vidikov notranje organizacije podjetja, presojajo osnovne značilnosti ekonomskih enot. zbirajo gradivo o organizaciji , delavskega samoupravljanja, o razmerjih med ekonomskimi enotami s stališča medsebojnih odnosov, razmejujejo pristojnosti organov upravljanja, pripravljajo gradjvo o dolžnostih in pravicah, delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
In če bi kdo pisal seznam nerazčiščenih odnosov, problemov, bi lahko ugotovil, da bi. bila zaporedna številka z dneva v dan višja Pa da ’ne bi kdo napak razumel: tudi drugod’ bi bilo bržčas tako, če bi vrednotili statut tako, kot ga v kranjski Savi.
BOJAN SAMARIN
IZ POGOVOROV NA TEMO: STATUT KRANJSKE »SAVE«
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
miimnnHiinnniiHiiiimiifliniimiiiminnnnniiiinmiamnimmnniiniinniininuniiiinniiinnnnnniimiiiiiHtnnniniiiiinninimnniiHinnnnninnnimnHminiiininsHiiiunB
Na dnevnem redu: statuti
•	CELJE:
Pospešiti izdelavo statutov
Pred dnevi je Okrajni sindikalni svet Celje sklical razgovor o statutih delovnih organizacij. Na razgovor je povabil predsednike sindikalnih svetov in predsednike komisij za pomoč pri izdelavi statutov. Udeleženci so analizirali dosedanje priprave za izdelavo statutov v delovnih organizacijah.
Podatki, ki so jih nanizali udeleženci v svojih poročilih in opozorilih, govore, da delo ne p oteka najbolj zadovoljivo. V posameznih, predvsem manjših in srednjih delovnih organizacijah namreč še vedno odlašajo z izdelavo tez in osnutkov statutov. Predvsem v manjših delovnih organizacijah (obrti, gostinstvu, trgovini itd.), kjer nimajo dovolj strokovnega kadra, pričakujejo učinkovitejšo pomoč tako od komisij pri občinskih sindikalnih svetih kot tudi tovrstnih organov pri Gospodarski zbornici. Toda kakršnokoli pomoč v obliki nasvetov, napotkov itd., bodo dobili od katerihkoli teh organov, je bilo rečeno na razgovoru, ne bo mogla v celoti nadomestiti tistega samostojnega proučevanja položaja, delovne organizacije, njene interne zakonodaje in podobno, kar bodo lahko najbolje storili kolektivi sami oziroma komisije, ki so jim zaupali to delo. Predstavniki Gospodarske zbornice, ki so se razgovora udeležili, menijo, da bi bila njihova »pomoč« najučinkovitejša v obliki posredovanja izkušenj. Zato so se odločili, da bodo sklicevali podobne razgovore po panogah oziroma dejavnostih, kjer bo izmenjava mnenj in že pridobljenih izkušenj pripomogla k hitrejši izdelavi tez in osnutkov ter končno statutov.
Učinkovitejšo pomoč, predvsem z gledišča izmenjave mnenj-in izkušenj, pa naj bi posredovale tudi komisije sindikalnih svetov. Zal se nekatere do omenjenega razgovora niso niti enkrat sestale in izdelale svojega programa dela. To je seveda precejšnja napaka. Nasprotno pa so komisije nekaterih sindikalnih svetov, kot na primer Šoštanj, Laško itd., ne samo izdelale svoj program dela, temveč tudi sklicale nekajkrat razgovore s predstavniki komisij iz delovnih organizacij ter tako pospešile izdelavo statutov delovnih organizacij.
'P, D.
#	ZASAVJE:
Razprava o odnosih: lcomuna-delovna organizacija
Na bližnjih zborih volivcev — proizvajalcev, na katerih bodo razpravljali o kandidatih za člane novih občinskih skupščin, bodo v vseh štirih zasavskih občinah mimo drugega razpravljali tudi o statutih delovnih organizacij ter o delu komisij za izdelavo statutov, ki so jih imenovali v vseh delovnih kolektivih.
Na področju zagorske občine bodo na primer na bližnjih zborih volivcev tudi na terenu razpravljali v enem od bistvenih vprašanj, ki naj jih vsebuje statut vsake delovne organizacije — o odnosih komuna — delovna organizacija. V tej zasavski občini želijo namreč zvedeti za mnenje kar največjega števila občanov, kako nai bodo ta razmerja uzakonjena v statutih.
S TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ:
Temeljite priprave
V Tovarni usnja Šoštanj se temeljito pripravljajo na izdelavo statiita. Menijo, naj statut ne bo zbirka vseh splošnih aktov niti ne register praktičnih sklepov, temveč naj v načelnih in ko'hkretnih določbah zagotavljajo na- ’ daljnjo krepitev in razvoj delavskega samoupravljanja.
Pri pripravi statuta sodelujejo' vsi vodilni ljudje, predstavniki samoupravnih organov in sindikalne podružnice. Razgovor o statutu pomeni novo mobilizacijsko sredstvo in vzgojno politično šolo za vse.
• ELIT TRBOVLJE:
G. M.
Odkar so v Tovarni pohištva v Novi Gorici uvedli nagrajevanje po delu, delavci r^dno zasledujejo svoje pro-izvodne uspehe na grafikonih, ki so nameščeni poleg vhoda v tovarno. Tako so delavci že sproti informirani tudi o deležu v dohodku.	MILAN ŠPAROVEC
Fe
Statut pripravljajo
Delavski svet v Elektro-livarski industriji ELIT v Tr- | I bovljah je imenoval komisijo za izdelavo osnutka statuta j 1	delovne organizacije. Komisija je že začela z delom in je	|
S	sklenila, da bo posvetila pri izdelavi posebno pozornost	jg
g notranjim odnosom, delavskemu samoupravljanju, nače- g i lom delitve dohodka delavcev itd.
-k-
j^ninifliiiinminhinimniiiminiiflniniinniimimnnnmniiiiininiiiiHiipiminiiiinininiimmiimnniiininnmiRiinnimHiiinimRnminnniminiinniimnnmHnmiim
•	JESENICE:
Ali je ponedeljek res najbolj »nesrečen« dan?
Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje bivšega okraja Kranj, ki so jih obrav-ravnavali tudi na skupščini komunalne skupnosti na Jesenicah, je bilo v letu 1962 skupno 4957 primerov poškodb pri delu. Na poti v službo ah iz sltfžbe se je 617 oseb poškodovalo, deset pa podleglo poškodbam. Od skupnega števila za-joslenih se je poškodovalo v etn 1962 8,74%.
V industriji je bilo poškodovanih 2862 oseb. Največ zaposlenih se je poškodovalo v črni metalurgiji (Železarna Jesenice), kjer znaša število poškodovanih na stalež 15,5 %. V ostalih panogah pa so bile poškodbe v % takšnele: v elektroindustriji 8,6 "/o, v tekstilni 5,3 %, lesni 12,9 "/o, kovinski 9,9 %>. V ostalih panogah gospodarstva se je poškodovalo 2026 oseb, 5 smrtno. Največji odstotek poškodovanih je bil v gozdarstvu 18,4 %, gradbeništvu 14,2 %, kmetijstvu 14,5 %>, železniškem prometu 11.5 % itd.
Največ je število poškodb je bilo ob ponedeljkih, in sicer 723 primerov, ali 16,7% v primerjavami z vsemi nezgodami pri delu in 146 primerov na poti v službo, Skupaj je bilo torej 869 primerov prijavljenih poškodb ob ponedeljkih ali 17.4 % v primerjavi z vsemi poškodbami. Prav tako je bilo največ poškodb v prvi uri dela.
Iz teh dveh pokazateljev se da upravičeno sklepati, da prijavljajo posamezniki poškodbe na delu v ponedeljek pogosto, čeprav so se jim pripetile v nedeljo, ali pa se zaradi nepre-spanosti ali uživanja alkohola v nedeljo poškodujejo v prvih urah dela.
N. B.
•	ZAGORJE OB SAVI:
Celotno gospodarstvo za 2,13 °/o pod planom
Odborniki zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so na zadnji seji razpravljali o gibanju proizvodnje v prvih dveh mesecih letos na področju zagorske občine. Ugotovljeno je bilo, da je med industrijskimi gospodarskimi organizacijami le mlin Vele-žitarja dosegel in presegel pred_-videni fizični obseg proizvodnje, in sicer za 1,8 %, ostale indu-
strijske gospodarske organizacije pa niso dosegle predvidevanj. Kolektiv zagorskega rudnika je za 0,3 % pod predvidevanji.
Do konca februarja je celotno gospodarstvo doseglo 14,53 %, industrijske gospodarske organizacije pa 15,82 % predvideni letni fizični obseg proizvodnje.
Povprečni osebni dohodki so se zaradi tega v tem obdobju zmanjšali. V industriji je bil dosežen v povprečju mesečni osebni dohodek 29.255 din, 'ki je v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom iz leta 1962 manjši za 5,05 %, v celotnem gospodarstvu pa je bil dosežen povprečni mesečni osebni dohodek 28.179 dinarjev in je v primerjavi z lanskim manjši za 6,74 %. Omeniti še velja, da se je v primerjavi z lanskim-letom število zaposlenih v industriji do konca februarja zmanjšalo za 0,46 %, v celotnem gospodarstvu pa povečalo za 0,63 %.
Odborniki zbora proizvajalcev so v razpravi opozorili, da bi v nekaterih delovnih organizacijah utegnili do konca le^a nadomestiti izpad v proizvodnih vendar bo treba zato izkoristiti vse notranje rezerve in izboljšati organizacijo dela. -k-

ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK DODATNA PEC
'
BS!
•	IDEALNA IZVEDBA
•	PRIZNANA KVALITETA
Manj skrbi — več veselja družina ne bo čakala na kosilo, če boste kuhali s pečjo TOBI
ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR
e »INKOP« KOČEVJE:
Pokazali smo voljo
»INKO P c, industrija kovinske opreme iz Kočevja (prej .»Ključavničarstvo«) je v zadnjih dveh, treh letih naredila tolikšen razvoj, da je pri nekaterih vrstah izdelkov, ki sodijo v njen proizvodni program, postala enostavno prevelika za potrebe domačega tržišča.
Izhod, s katerim naj bi zagotovili boljše izkoriščanje i zmogljivosti, večji dohodek in višjo rentabilnost, je bil samo eden: izvoz. Toda odgovoriti so si morali na vprašanje: pri katerih naših izdelkih smo v kvaliteti in ceni dorasli zahtevam inozemskega tržišča? lil dalje: kako naj sploh pridemo v stik s tujim kupcem, če smo še neznan proizvajalec. Kdo nam bo pri tem pomagal, saj se zunanjetrgovinska podjetja zanimajo predvsem za velike in vpeljane proizvajalce, ki jim lahko zagotovijo donosne posle? Ali se sploh bo kdo zmenil za »INKOP«, ki letno ustvarja za okoli 400 milijonov dinarjev celotnega dohodka in bi njegov 170-članski kolektiv morda lahko prispeval za izvoz izdelke v vrednosti nekaj deset tisoč dolarjev?
Ta nezaupljivi strah je bil žal na mestu. Čeprav je »IN-, KOP« posebej za izvoz izdelal nekaj novih modelov kovinskega pohištva (predvsem gu-galne klopi, lestvice, vrtno pohištvo, razne mizice itd.) in jih ponudil najrazličnejšim slovenskim izvoznikom, ni z njimi uspel. Zakaj ne, še v podjetju ne vedo natančno povedati. Skoraj pa so prepričani, da je do tega prišlo samo zato. ker so »premajhna riba«) Tako so po dolgem iskanju našli izvoznika iz sosedne republike. ki jih je bil pripravljen predstaviti na inozemskem tržišču. Rezultat tega je. da bo »INKOP« letos izvozil za najmanj 200.006 zahodnonemških mark izdelkov (za toliko ima že sklenjenih pogodb, marsikaj pa kaže, da bo izvoz vsaj še enkrat tolikšen).
-mG
£ ŠTORE — Informativno poročilo o deln sindikalne organizacije štorskih železar-jev (precej pred občnim zborom ga je objavil njihov list), vsebuje vrsto zanimivih ugotovitev o 'delu izvrv nega odbora, posameznih komisij in sindikalnih podružnic enot. Iz statističnih podatkov je mogoče razbrati, da je delovalo v sindikalni organizaciji v minulem letu 331 odbornikov od skupno 1948 zaposlenih. Sindikalne podružnice enot so imele, v minulem letu 189 sej, kjer so razen problemov v enotah obravnavale tudi napotke in sklepe izvršnega odbora podružnice podjetja.
Za delo sindikalne organizacije pa je pohvalna tudi služba poverjenikov za naš list. Samo v minulem letu so poverjeniki našega lista pridobili 318 novih naročnikov, tako da sedaj prebira naše glasilo skupno 562 članov kolektiva, torej več kot četrtina. Iz informativnega poročila je mogoče tudi razbrati, da bodo v tekočem letu prav tako skrbeli za razširitev našega lista in za redno plačevanje naročnine. V tem podjetju so se namreč dogovorili, da obračunske službe pobirajo ob izplačilu prejemkov naročnino za naš list. Prav tako pa je v tem poročilu izrečena pobuda, naj občasno sindikalne podružnice enot razpravljajo, kako je z razširitvijo lista, predvsem pa naj bi bili odborniki enot. vsi člani komisij in razumljivo tudi izvršnega odbora naročniki in bralci Delavske enotnosti.
P.
# ŠKOFJA LOKA — Medtem ko je v občini Škofja Loka 94 9/» zaposlenih včlanjenih v 53 sindikalnih podružnicah, je izven organizacije ostalo samo približno 450 zaposlenih. Ti so predvsem v manjših kolektivih z nekaj deset zaposlenimi, dalje zaposleni pri privatnih obrtnikih in gospodinjske pomočnice. Občinski sindikalni svet je sklenil, da vključi tudi te zaposlene v sindikat. Tako je bil pred kratkim ustanovni občni zbor sindikalne podružnice podjetja Tabor v Gorenji vasi. Kolektiv s 26 zaposlenimi do sedaj ni imel svoje sindikalne podružnice. Naloga novega izvršnega odbora ln sindikalne podružnice kot celote bo. pospešiti priprave za izdelavo statutov in poskrbeti za prehod na obračunavanje osebnih dohodkov po prometu posamezne obračunske enote.
Drugi ustanovni občni zbor je bil za zaposlene v stanovanjski skupnosti v Železnikih. Tu je trenutno že 36 zaposlenih Doklej so bili člani sindikalne podružnice ObLO Škofja Loka Dosedanja podružnica je v glavnem obravnavala nagrajevanje, medsebojne odnose in drugr vnrašanla zaposlenih na ObLO To pa niso bili neposredno problemi teh članov. Zato je bila osnovana samostojna organizacija.
RO
S ZAGORJE — Občinski sindikalni svet iz Zagorja ob Savi je skupaj s sindikalno podružnico rudarjev na Rudniku rjavega premoga odkupil predstavo komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo«, ki jo je naštudirala zagorska Svoboda. Za predstavo so posamezne sindikalne podružnice razdelile med članstvo brezplačno vstopnice. Zamisel bi veljalo posnemati.
-k-
Em....	...m....miiiiiiiiiiinuiiiiiiiiii..	....
• IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® iz ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH
Kaj se je spremenilo po sprejemu statuta
Kot najvažnejši akt notranje zakonodaje se v obeh osnutkih ustave pojavlja statut podjetja. Ta naj predstavlja'v prihodnje interni pravni temelj ■ poslovanja. Statut predstavlja glede kategorizacije notranjih predpisov novo obliko internega akta, ki sta zanj značilni obe prej omenjeni funkciji, to je reguliranje notranjih odnosov kakor tudi njegov programski značaj. Z zadoščenjem lahko zdaj ugotavljamo, da smo svojo nalogo , glede statuta uspešno rešili in pri tem ne pozabili na osnovno poslanstvo tega temeljnega akta.
V precejšnji zmoti bi bil vsakdo, ki bi menil, da smo po-
hiteli s sestavljanjem statuta predvsem zaradi tega, da bi le zadostili nalogi, katero je pred nas postavil osnutek ustave. Naše delo v zvezi s sestavljanjem statuta je bilo predvsem rezultat potreb po ureditvi notranjih razmerij, u postavitve sodobne organizacije in opustitev tistih načinov urejanja notranjih odnosov, ki so se v naši dosedanji praksi pokazkli kot manj uspešni.
NAS TRUD NI BIL ZAMAN
Priprave za sprejem statuta so bile temeljite, kar nam je sicer vzelo precej časa, vendar pa, kot sedaj ugotavljamo, ne zaman. Čeprav sedanja vsebina statutarnih določil verjetno še ne ustreza povsem in jo bomo morali še izboljšati in dopolnjevati, pa nam v sedanjem času, kakor tudi v perspektivi predstavlja funkcionalno primerno osnovo našega dela. Tako smo opustili tudi večkrat uporabljen sistem prakticističnega reševanja in omejili možnost uporabe
prostega preudarka na minimum.
Najgloblje smo posegli v notranjo problematiko glede organizacije podjetja, sistema samoupravljanja s sredstvi, ki nam
jih je družbena skupnost zaupa-la v upravljanje. Na teh najvažnejših področjih notranjega življenja so bile izvedene primerne spremembe, ki naj zagotove celotnemu kolektivu, da bo dose-
gel pri nadaljnjem delu še večje uspehe, kot jih je dosegel v preteklosti.
NAMESTO TREH — SEST SLUŽB NA CENTRALI
Organizacija poslovanja centrale podjetja je po določilih statuta, v primerjavi z dosedanjo, doživela bistvene spremembe. Namesto dosedanjih treh služb, to je tehnične, gospodar-sko-računske in splošne, imamo po novi delitvi dela predvidenih šest služb, in to.:
—	operativno,
—	komercialno,
—	gospodarsko-finančno,
—	splošno,
—	kadrovsko in
—	analitsko razvojno službo.
Navedena delitev naj predvsem zagotovi realizacijo funkcije, katero ima po predpisih statuta (člen 84) centrala podjetja. V zvezi z ugotovitvijo, da mora biti statut programskega značaja, je delitev dela v omenjenem smislu predvidena, tre-
nutno stanje glede formiranj ^ teh služb pa je iz razlogov ka' drovskega značaja takšno, da oo navedenih predvidenih sluz obstajajo:
—	operativna,
—	komercialna,
—	gospodarsko-finančna,
—	splošna in
—	analitsko-razvojna služb0,
KADROVSKE SLUŽBE ŠE NIMAMO
Iz navedenega je razvidu^ da trenutno kadrovska služba ni formirana, ampak spada S1 de na sedanje stanje, iz že OIPx' njenega razloga, v okvir spl® ne službe. Kakor hitro pa bo izpolnjeni osnovni pogoji za nJ no osamosvojitev,, bo pa izčA^ na. Precejšnjo spremembo pr6.^ sta vi ja formiranje operativne komercialne službe. Operativ služba, njena funkcija in delo no področje so vsakemu P°. g. valcu dela razvidni že iz njen ga naziva, ima pa predvsem u slednje naloge:
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• SLOVENSKE KONJICE:
Zakaj taksen odnos do deklet, ki si izbirajo poklic?
sr bi lahko	učno mesto? Kakšni so pogoji za vpis v
eanje šole? Rada bi postala medicinska sestra, toda starši nimajo narja, da bi mi lahko plačevali šolnino. Kje bi torej lahko dobila ‘Pendijo? Svetujte mi, za kateri poklic naj se odločim?
S takimi in podobnimi vprašanji prihajajo v teh dneh učenci ?“ njega letnika osnovnih šdl v konjiški občini na Zavod za zapo-o vanje delavcev, mnogokrat pa tudi njihovi starši. Marsikaj bi odi tu zvedeli, saj za to je ta služba organizirana. Ta namreč lra informacije o učnih mestih, zbira podatke o pogojih za vpis srednjo šolo, išče pojasnila o posameznih učencih na šolah, sve-U]e rnladini, pa tudi odraslim izbiro poklica. Skratka, njene nalo-®e, 80 zelo obsežne in hkrati odgovorne. Veliko število tistih, ki Pridejo vsakodnevno v zavod po nasvete, upoštevajo njeno pomembnost.
Joda ni moj namen opisovati, kaj je njegovo delovno področje, ažnejše od tega je vprašanje: »Kam v konjiški občini v letošnjem etu vključiti dčkleta, ki bodo prišla iz osnovne šole. Za fante, Posebno za tiste, ki bodo imeli kolikor toliko ugodne ocene spričo
razpisanih prostih učnih mest za učenje poklicev ne bo težav. Popolnoma drugače pa je za dekleta, za katera je na razpolago le dvoje učnih mest. V preteklih letih jih je precej vključila v uk trgovina, nekaj gostinstvo in razna obrtna podjetja, letos pa je teh možnosti precej manj. V trgovskih podjetjih bi rajši sprejeli fante, v gostinstvu pravijo, da imajo vajencev dovolj. Kakšne možnosti imajo torej dekleta za vključitev v uk?
Na Zavodu za zaposlovanje delavcev so že pred dvema letoma opozorili, da bo potrebno resno razmišljati o tem, da se večje število deklet vključi v uk v industrijska podjetja, zlasti v kovinsko stroko, pa morda tudi v ostale. V prid tega govori predvsem dejstvo, da je ta industrijska panoga v občini že močno razvita in da ima še dokaj lepe možnosti za razširitev. Hkrati, ko se razširja in razvija pa se tudi modernizira, to se pravi, da dobiva nove, sodobne stroje in naprave, ki ne zahtevajo fizično tako napornega dela.
Ali ni možno pri novih, sodobnih strojih zaposliti več mladih deklet, saj je znano, da so ženske za razna drobna in fina dela bolj primerne kot moški. (Seveda s tem ni rečeno, da v drugih panogah ni možnosti za vključitev deklet, medtem ko jih bo nekaj ostalo doma v kmetijstvu). Iskati primerne rešitve, to bo_ naloga vseh, ne samo zavoda. Takšen podcenjevalni odnos do žena je graje vreden. Upoštevati velja, da so ženske prav tako sposobne opravljati kvalificirana dela kot moški. Pogostokrat pa se pojavljajo težnje, naj bodo le delavke pri delih, ki so dostikrat težja od tistih pri različnih strojih v proizvodnji. Zakaj takšen odnos?
V. L.
9 POSTOJNA:
Načrtna vzgoja kadra
te smo prejšnja leta žal Ugotavljali, da sindikalni kadri l Podružnicah velikokrat niso Jo kos svojim nalogam, ali ?a so- ti probleme in naloge regali povsem šablonsko (pogostokrat le, da zadovolje višje l0rUme), lahko sedaj ugotavlja-^o. da se stanje zboljšuje. Organizirano je bilo namreč že posvetovanj s predsedniki, tajniki ali blagajniki. Občin-Sa' sindikalni svet in Ljudska Univerza sta priredila že več izgovorov in enodnevnih -seminarjev s predsedniki orga-, nov delavskega sainoupravlja-nJ.a in predsedniki raznih komisij, izdelane so bile razne aUalize in izvedene ankete, vse ž namenom: že obstoječi sin-
za
lia-
^kalni kader usposobiti |lsPešno opravljanje svojih log. Hkrati ob tem pa so ouit-a.a hotenja, vzgajati perspek-t^ni' kader, ki naj se usposobi Ze prej, preden začne prevzemati dolžnosti v organizaciji.
Prav zato je v prvi polovici meseca marca pričela delovati Postojni sindikalna šola. Organizacijo šolanja je prevzela Mudska univerza. Okvirni prodam šole je sicer predložil j SS, vendar ga je komisija za izobraževanje pri ObSS neko-l>ko spremenila, predvsem za-‘‘adi tega, ker je šola pričela delovati precej pozno. Za to . janiudo so krive sindikalne po-rruž.nice. ki spočetka šole niso tuniale dovolj resno ter so zavlačevale s prijavami. Sedaj va že lahko ugotovimo, da se mnenje spremenilo. Morda celoti program le ne zajema t?eh problemov, s katerimi naj j1 bili seznanjeni sindikalni ^elavci. Sestavljavci programa j? hoteli posredovati slušate-vem najnujnejše, vendar do-t0> kar je nedvomno več kot !'Se<, pa bi to praktično povrnilo zelo malo, ker ne bi ?°j?li posameznih problemov p°drobneje obdelati, j Obiskovalci šole (25 moških J* 8 žensk) so po večini iz vseh £ecjili delovnih organizacij. ,a .Pa je nekaj takih organi-hac,j. ki se jim ni zdelo potreb-t,J. da bi se vanjo vključili j.?| njihovi sindikalni odbor-čeprav se le-ti dnevno i^cujejo z raznimi problemi Sv jih najčešče rešujejo »po ute«.
laku P^bnim zadovoljstvom ren-,° ugotavljamo, da je pritovori Sole imel posrečeno 1(0 pri izbiri predavateljske-
ga kadra. To je zagotovilo, da bo ob tesnem sodelovanju s tečajniki šola ob svojem zaključku (ki bo predvidoma konec meseca aprila) zagotovila lep in koristen uspeh. Ta bo seveda najbolj viden v bodočem delu sindikalnih odborov.
BA
• KOČEVJE:
Pospešene priprave na volitve
Družbeno-politične organizacije kočevske občine in sindikalne podružnice se že pripravljajo na skorajšnje volitve, zlasti' pa na volitve članov občinske skupščine. O teh pripravah sta pred dnevi razpravljala občinski odbor SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kočevje, skupno s predstavniki krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic,-
Po dosedanjem načrtu bo štela občinska skupščina kočevske občine skupaj 60 članov, od tega naj bi bilo 30 članov zbora delovnih skupnosti. V zboru delovnih skupnosti bo delovne organizacije iz industrije zastopalo 22 članov, ostali pa bodo iz drugih dejavnosti.
Zato, da bi bile priprave čim boljše, so udeleženci na dosedanjih posvetovanjih sklenili, da se bodo pričeli zbori občanov in planov delovnih kolektivov že v-drugi polovici meseca aprila. Hkrati ob pripravah na volitve naj bi zborovalci razpravljali tudi o
osnutku statuta kočevske občine, ki je v javni razpravi že od meseca marca. Razpravljali bodo tudi o ostalih vprašanjih s področja gospodarstva.
Dosedanje razprave o pripravah na volitve v predstavniške organe opozarjajo, naj bi v bodočo skupščino izvolili predvsem tiste občane, ki so aktivni družbeni delavci in so pripravljeni tudi v' občinski skupščini aktivno sodelovati. Kljub temu, da sta oba zbora občinskega LO Kočevje s svojim delom marsikaj prispevala k napredku komune, menijo politične organizacije, da je v dosedanji skupščini tudi nekaj posameznikov, ki si niso dovolj prizadevali temeljito obravnavati mnogih pomembnih vprašani v občini.
i D. V.
• CELJE:
Zakaj Združenje za poklicno usmerjanje?
V začetku minulega tedna je bil v Celju ustanovni občni zbor sekcije Združenja za poklicno usmerjanje za celjski okraj. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je v to organizacijo vključenih nad 160 članov, ki dfelajo na kateremkoli področju pri poklicnem usmerja-nuj mladine. Zato da bi nekoliko podrobneje zvedeli o namenili in nalogah sekcije, smo o tem vprašali predsednika iniciativnega odbora tov. Mitja Umnika iz Zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju. Tov.
Avtobusna postaja v dolenjski metropoli vedno bolj tekmuje z železniško postajo. Vse več ljudi se odloča za hitro potovanje z avtobusi, zato je na postajališču od jutra do večera velik vrvež. Tabla z voznim redom je nepogrešljiv informator ljudem, ki želijo potovati. Zato so tudi na postaji v Novem mestu postavili okusno izdelano tablo, ki pa kljub svtijim estetskim odlikam pogosto spravlja potnike v slabo voljo, saj zaman čakajo na avtobus, ki je sicer še vedno na voznem redu, vendar pa že dalj časa ne vozi ob zapisanem času.	MILAN ŠPAROVEC
Umnik nam je povedal naslednje:
»V obdobju preteklih dveh let se je služba poklicnega usmerjanja, ki jo opravljajo zavodi za zaposlovanje delavcev, v našem okraju zelo močno razvila. Manjši zavodi ima- • ja za to področje dela referate, v večjih pa so ustanovljeni odseki z večjim profesionalnim kadrom. Razen teh poklicnih delavcev pri vseh zavodih delujejo še komisije za poklicno usmerjanje, v katere so vključeni prosvetni, zdravstveni in drugi delavci, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri našem delu. Pri tem moramo omeniti še poveijenike za poklicno usmerjanje na šolah, ki nam zelo aktivno pomagajo.
Vse te okoliščine so narekovale, da se vsi poklicni in ostali delavci, ki pri tem sodelujejo, združijo v enotno organizacijo na področju okraja. To naj bi zagotovilo večjo aktivnost članstva in konkretnejšo obravnavo posameznih problemov.«
Ko smo tov. Umnika povprašali, katere delovne naloge je sekcija sprejela na ustanovnem občnem zboru, nam je odgovoril:
»Iniciativni odbor je že na dveh sejah razpravljal o programu dela, ki smo ga predložili občnemu zboru v potrditev-. Vsekakor bo ena osrednjih nalog' sekcije^ da usklajuje .in ushierja delo različnih organov, zavodov in služb, ki delajo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih. Z raznimi seminarji in predavanji bomo skrbeli za strokovno usposabljanje članstva, predvsem pa kadra, ki na tem področju poklicno deluje. Razen tega bomo skušali izdajati občasne publikacije. Prav tako želimo, da pri našem delu dosežemo čimveč. stikov z delovnimi in političnimi organizacijami, dalje z gospodarsko zbornico, raznimi strokovnimi društvi itd. Skratka, naše delovno področje je zelo široko, vendar še ne dovolj obdelano in nas prav zato čakajo številne odgovorne naloge. Zlasti je pri tem pomembno planiranje kadrov v delovnih in drugih organizacijah, saj je to zelo važna osnova za pravilno poklicno usmerjanje. Če bomo imeli to urejeno, potem bo seveda mnogo laže uskladiti številne želje mladih ljudi, ki vsako leto končujejo osnovno šolo in se odločajo za samostojno pot v življenje.«
V. L.
V bombažni tkalnici in predilnici Vižmarje so v preteklem letu pričeli modernizirati strojni park. Na stare tkalne stroje vgrajujejo nove mehanizme. S tem bodo prihranili najmanj 250 milijonov dinarjev. Ko bodo modernizirali vse tkalne stroje, bodo lahko v tkalnici prešli *.na štiri in osem statveni sistem, to pa jim bo omogočilo, da bodo s polovico manj tkalcev opravili isto delo kot doslej. Posebej velja omeniti še to, da so na obnovljenih strojih dokaj zboljšali kvaliteto svojih izdelkov, obenem pa zmanjšali tudi izmeček kar za 75 odstotkov. — MILAN ŠPAROVEC
MONTAŽNO PODJETJE
MARIBOR, Meljski dol 1 Telefon: 28-64, 22-52, 25-23 — p. p. št. 214
PROJEKTIRAMO
vse vrste parne, toplo in vročevodne centralne kurjave, komfortne, in industrijske klimatske naprave ter pf-ežračevaiije, vodovodne 'instalacije, plinske instalacije
'ZVAJAMO INSTALACIJE
centralne kurjave, tople in hladne vode, plina, klimatskih in prezračevalnih naprav, stavbeno kleparska dela
PROIZVAJAMO ZA MONTAŽO
hidroforne naprave avtomatske — testirane	od 150 — 3001
hidroforne naprave polavtomatsko — atestirane	od 150 — 5000 1
bojlerje	' od 200 — 45001
raztezne posode	od 30 — 1000 1
električna tovorna dvigala, ročna dvigala, hidrantne omarice, omarice za toaletni papir, cevne oklepniče, radiatorske konzole, radiatorska držala
PROIZVAJAMO ZA BIROTEHNIKO
jahače tiskane z abecedo‘v cirilici in latinici, jahače čiste, knjižne aparate iz umetne mase za knjiženje po sistemu RUF, kontne omarice
Za naročila se priporoča kolektiv
MP »CEVOVOD« MARIBOR
^'NMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
SpLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV •
sestavljati ^Pravo dela
elaborate za
strojno-konstrukcijski bi-
‘vu aeia, la ~~~ Pripraviti ‘nove načine de-Posamezne faze operativne
uvesti pokalkulacije zani-gradbenih faz,
dejTl. obdelovati konstruktivne $>r6vre ,za operativno reševanje Zetih nalog ,
tr0j~~ opravljati tehnično konto instruktažo v podjetju, sito" strokovno in organizacij-t>br , Povezovati specializirane jetjy in strojno službo v pod-
sioJ'.koordinirati delo med po-mrni enotami,
hiejj tosponirati stroje težke v skladu z opera-plani itd.
dela na omenjeno področje °ddel^a služba naslednje
__ Priprava dela,
__ *°ntrola in instruktaža, ^Užba0^' za' obrate in strojno
ro,
—	referat tehnične zaščite in
—	laboratorij.
V naši dosedanji shemi komercialna dejavnost ni bila organizacijsko samostojna. Razmere na tržišču, obseg dela in zahteve s tem v zvezi pa so ostro zahtevali tovrstno samostojno službo, ki naj oblikuje naše odnose do zunanjih poslovnih partnerjev in zagotovi enotnost poslovne politike.
Organizacijska struktura te službe je naslednja:
—	oddelek za kalkulacije,
—	nabavno prodajni oddelek,
—	oddelek za tržišče,
—	centralno skladišče,
—	referat za reklamo in propagando.
S tem, da spada v izključno pristojnost komercialnega direktorja sklepanje pogodb, sestavljanje ponudb in zastopanje podjetja na licitacijah je enotnost poslovne politike v odnosu
do zunanjih poslovnih partnerjev v temelju zagotovljena.
Gospodarsko finančna služba je 'obdržala svojo fiziognomijo. Isto velja za splošno službo, ki ima v svojem okviru do nadaljnjega tudi kadrovski oddelek s centrom za izobraževanje.
Spremembe v dejanskem stanju pa so izvršene gled§ analit-sko-razvojne službe. Ta služba ima naslednje oddelke:
—	analitski oddelek (gospodarske in tehnične analize),
—	oddelek za razvoj (gradbeni svetniki),
—	oddelek za plan in evidenco,	>
—	referat za tehnične informacije in dokumentacijo,
—	referat za investicije.
POUDAREK NA ZNANSTVENO
RAZISKOVALNEM DELU
l
Da bi bila v celoti zagotovljena enotnost poslovanja in dela, vsebinska in funkcionalna koordinacija na področju raz-
vojno-tehnične dejavnosti, je upravni odbor podjetja imenoval skupnega vodjo te službe in biroja za projektiranje, študij in razvoj. Mnenje organov upravljanja podjetja je bilo, da bodo v taki obliki skupnega dela tako biroja kot te službe, doseženi še lepši uspehi kot v preteklosti. Oddelek za razvoj v okviru te službe bo imel predvsem nalogo pripravljati študijske predloge, ki naj bi služili biroju za program njihovega dela, upoštevajoč pri tem smernice in naloge podjetja. Funkcija strokovnega sveta je v statutu obdelana posebej, načelno pa ta organ usmerja razvojno-tehnič-no dejavnost v podjetju.
Organizacijska struktura poslovnih enot je izvedena analogno glede na organizacijo centrale in usklajena s potrebami, ki ižhajajo iz tehnološkega postopka oziroma procesa dela v naših poslovnih enotah.
(Konec prihodnjič)
Podjetje
Elektro-
Maribor
okolica
obvešča vse cenjene odjemalce električne energije, tovarne in podjetja, da v svoji specializirani delavnici v Radvanju opravlja kvalitetno, hitro in ceneno vsa popravila, predelave električnih strojev, izdeluje vse merilne aparate
Za popravilo vseh vrst gospodinjskih električnih apratov in kmetijskih strojev pa delujejo servisne delavnice v
•	RADVANJU
•	LENARTU
•	GORNJI RADGONI S LJUTOMERU
•	MURSKI SOBOTI
•	MACKOVCIH S LENDAVI
•	PTUJU
•	ORMOŽU in
•	SLOVENSKI BISTRICI Za naročila se vljudno priporoča kolektiv podjetja
iEKTRO-MARIBOR OKOLICA Maribor
rmo
e!
I
[ KIDRIČEVI NAGRAJENCI
V četrtek, 10. t. m. so v poslopju Izvršnega sveta v Ljubljani podelili 'Kidričeve nagrade, nagrade Sklada Borisa Kidriča in nagrade za iznajdbe: in izpopolnitve v letu 19S3.
Kidričevo nagrado so prejeli prof. dr. Ivan Kuščar za razpravi s področja nevtronov, prof. dr. Jovan Hadži za delo »Razvoj mnogoceličarjev«, in prof. dr. Milica Valentinčič za svoje življenjsko delo pri uvajanju in razvijanju mikrobiologije ih epidemiologije v Sloveniji. v
Nagrade Sklada Borisa Kidriča je dobila skupina raziskovalcev z Nuklearnega inštituta »Jožef Stefan«, tovariši dipl. chem. Jože Slivnik, prof. dr. ing. Branko Brčic, ing. Bogdan Volavšek, Jože Marsel, Vinko Vr-ščaj, ing. Andrej Šmalc, ing. Boris Frlec, Anton Zemljič za delo »Uber die.Synth.ese von XeFr,«; nadalje prof. dr. Bogo Grafenauer za knjigo »Kmečki upori na Slovenskem«, prof.
dr. Ivan Lavrač za raziskovalno delo Marshallove teorije, doc dr. Luc Mena še za umetnostno zgodovinsko obdelavo »Avtoportret v zahodnem slikarstvu, ' dr. Mirko Rupel za »Primož Trubar — življenje in dela« in prof. Fran Zivitter s sodelavcema Jaroslavom Sidakom in Vase Bogdanovim za »Nacionalni problemi v habsburški monarhiji«.
Prejemnika ostalih nagrad sta Branko Pustolerhšek (»Priprava za nar vijanje kovinskih plošč v zvitke«) in Valentin Osredkar ('■'■Jamska stojka« in »Jamsko stropno oporje«).
Obenem s podelitvijo nagrad je razpisal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča nagrade za iznajdbe in izpopolnitve, ki bi imele večji pomen za naš gospodarski in družbeni razvoj in ki bi se podelile v letu. 1964. Poleg tega namerava tudi v prihodnjem letu dodeliti štipendije za študij in izpopolnjevanje doma in v tujini. ■
gilllllllll!EIIIIIEllllllEIIII!llllllIllllllillimili:il!llllllllllli!lllllllllllllllllllllllll!lllllllllllW
;W
W OC£N£
h-;-:
".L’	'
KRITI KZ

hhIFORMACIJg (§,
VZPON
MLADIH
■iiiramiiimiifflj*
SOVJETSKI FILM »IVANOVO OTROŠTVO«
Po zadnjih filmskih delih, ki smo jih videli na naših platnih kot najnovejše dosežke sodobne sovjetske filmske ustvarjalnosti lahko ugotovimo, da se tudi v sovjetskih ustvarjalcih utrinja in poraja nekaj novega, umetniško, izpovedno in stilno čistejšega, svojstvenega, brez običajne tendencioznosti, patetike in utesnjenosti. Novejša dela so veliko bolj sproščena v svoji vsebini, enostavna in življenjsko naravna in vedno češče srečujemo v njih odtenke in hotenja novega filmskega vala, kjer se .izogibljejo akciji, intenzivnemu zunanjemu dogajanju in . prepuščajo kameri ■ povsem sVobo,dno ■ pot, da so-
ustvarja s svojimi gibkimi, a .vendar vsebinsko utemeljenimi premiki.
Vse to smo najmočneje začutili prav v filmu — »Ivano-novo otroštvo«, pretresljivi zgodbi dvanajstletnega dečka, v njegovih prvih radostih in spoznanju najtemnejših strani življenja. Ivan je otrok, ki mu je vojna z mladostjo uničila tudi življenje. Ustvarjalci se niso zadovoljili samo s humano in hkrati pretresljivo zamislijo o dečku junaku, temveč so ustvarili poetično delo, ki gledalca pretrese in osvoji. Pretrese ga predvsem mali junak Ivan in njegova doživetji, otroške čustvenosti in moške: zrelosti polna podoba.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
USPELA
PREMIERA
»ANDORRA« MAXA FRISCHA, V SLG CELJE
»Andorra« Maxa Frischa v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, z dvojno zasedbo glavnih vlog in v režiji Branka Gombača, je gotovo ena izmed uspelih uprizoritev tega gledališča v letošnji sezoni. Res, že tekst sam je tako bogat in zgovoren, da zlahka vzbudi pozornost gledalcev in povzroča med .njimi zanimive reakcije, toda tudi uprizoritve nikakor ni prezreti. Presenetljivo je, da je tokrat mladi in maloštevilni celjski ansambel v glavnem povsem zbrisal vtis svoje neizkušene mladosti in 'rrialoštevilnosti in da je smotrna režiserjeva zamisel izve-nela močno realistično in vendar se ni omejila zgolj na dogajanje v Andorri sami..Ohranila je široko evropsko in človeško pomembnost, morda malce manj kot na odru SNG v Ljubljani, ne pa premalo in povsem v skladu s celotno zasnovo.
Vse tri dvojne zasedbe glavnih vllog, namreč Andri. — Barblin — Zdravnik, kažejo Andorro v dveh različnih variantah, ki se pa resda razlikujeta med seboj zgolj zaradi
različnih izpovednih moči in razumevanja igralcev.
Stanko Potisk kot Andri in Marjanca Krošlova kot Barblin, sta vsekakor lepši, boljši in lepši kreaciji kot Volodja Peer in Zora Hudalesova. Stanku Potisku je Andrijev lik tudi bolj »pisan na kožo«. Navidezna mrkost, plahost, ljubezen in odločnost so v njegovi igri lepo prepletajo, ne zaidejo v ekstreme in so vselej toliko poudarjeni in jasni, da mu ves čas verjamemo in sočustvujemo z njim. Volodja Peer se nam bolj smili, njegov Andri je mestoma skorajda brutalen, mestoma preveč liričen.
Nekaj podobnega je z obema ženskima kreacijama. Mar-. janca Krošlova mlado, čustveno, ljubeče dekle, Zora Hudalesova preveč »ženska«, ne dekliška, v zadnjem prizoru blaznosti pa bolj prepričljiva, jasna in boleča.
Krošel in Marjan Rr k se kot Zdravnik razhajata manj, kot oba zgornja para. Izrazitejši je Sandi Krošel, tudi bolj naraven, in razvojno širši, medtem ko pri Brezniku moti nekaka nareje-
nost dikcije in kretenj. Nekaj pa je pri presojanju obeh igralcev vsekakor tudi stvar gledalčevega okusa.
Težko bi bilo na tem pičlem prostoru oceniti vse vloge, ki jih je v Frischovi »Andori« kar lepo število. Oče, Mati, Vojak, Nekdo, Senora ... Celjski igralci so znali iz njih izluščiti jedro. Najmanj še Nekdo — Franci Gabrovšek — kar pa ni povsem njegova krivda, bolj krivda njegove mladosti, ki ni mogla vzbuditi v gledalcu predstave ironičnega, odraslega meščana — in Nada Božičeva, katere nekam jokavo premočrtna interpretacija ni v skladu s toplo in življenjsko Frischovo senoro.
Če bi primerjali celjsko »Andorro« z ljubljansko, bi težko našli bistvene razlike. Tako, v režiji kot scenskem osnutku. Ta je v Celju resda bolj modernistični, skromnejši, morda v zadnjem delu preveč pust in prazen. Kot tak pa nudi režiserju širok razmah, svobodno upravljanje s prostorom in gibanjem, kar je Gombač lepo izkoristil. Scena je delo Augu-sta Lavrenčiča.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
uspehov slovenske glasbene ustvarjalnosti zadnjih let.
Chant de rossignol (Slavčkova pesem) spada med manj pomembne stvaritve glasbenega velikana našega stoletja — Igorja Stravinskega, saj ga je začel pisati, ko mu je bilo komaj šestnajst let. V marsičem Pa vendarle že pomeni predhodnico velikih del, ki sledijo: Zar ptice, Petruške in
Posvetitve pomladi.
Pianist iz Londona Kendhal Taylor je « izvedbo Brahmsovega klnvirskega koncerta v d-motu ustvaril izredno zrelo interpretacijo 2 vedno skrbno pretehtano zvokovno kulturo. Orkester ga je spremljal manj izdelano m uspešno, kot je igral v prvih dveh točkah.
P. K.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Prva
izvedba
»KONCERT ZA VIOLINO, VIOLO IN ORKESTER« PRIMOŽA RAMOVŠA V SLOVENSKI FILHARMONIJI
Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica in s solistom Alijem Dermeljem in Srečkom Zalokarjem kot prvo točko izvedel novo delo Primoža Ramovša Koncert za. violino, violo in orkester«.
Ramovšev koncert smo slišali skupaj s Stravinskega Chant de rossignol in z Brahmsovim prvim klavirskim koncertom. V kolikor nas je že pred simfoničnim večerom zanimal kot slovenska noviteta, se je naše navdušenje do konca skladbe vedno bolj stopnjevalo. Skoraj ni nepogrešljivih strani unietniškega snovanja, ki bi jih skladatelj v svojem
novem opusu zapostavljal. Presenetilo je živo sožitje z modernimi ustvarjalnimi Hotenji evropski glasbe. Ramovša sicer ne bi mogli uvrstiti med avantgardiste, odločil se je za izbiranje med uspehi novih izraznih iskanj, ki bi njegovi ideji najbolje ustrezali. Vendar je sodobnost kompozicijskega prijema samo prvi pogoj, ki novemu delu daje reprezentativno mesto v naši Simfonični literaturi. Odlikujeta ga še formalna zaključe-nost, temeljitost, logika in enotnost, ki so Ramovševi se-riozni umetniški vsebini poiskale najmočnejšo izrazno pot. Koncert je za našo sodobno literaturo dragocen in pred-. stavlja enega najvidnejših
Razširjena dejavnost brez trdnih temeljev
Hkrati ob njej pa je v filmu čutiti moč kamere, ki svobodno kroži po brezmejnih ruskih planjavah, nemo drsi po neskončni širjavi brezovih gozdov, vdira v zatohle vojaške postojanke, v grozljivo temačna močvirja in kleti smrti. Vmes oživlja kot s svetlimi prebliski, drobce iz Ivanove brezskrbne mladosti pred vojno, ob materi in v razigrani elementarni igri s tovariši. S tem ustvarja svojestveno vzdušje, vredno občudovanja in ganotja. To sta osnovni vrednoti filma, ki nam kljub prizadevanju, ne dasta polne umetniške veličine, ki smo jo prav od tega dela pričakovali.
I. B.
Pred dnevi je sklicala Zveza delavskih ljudskih univerz Slovenije interni posvet o problematiki vzgoje odraslih. Udeležili so se ga povabljenci, ki se ukvarjajo predvsem s teoretičnimi vprašanji tega področja, in sicer tovariši z Zveze delavskih in ljudskih univerz, pedagoške in psihološke katedre ljubljanske univerze, dopisne šole in Zavodi LRS za zdravstveno varstvo. Ob tej priložnosti smo zaprosili strokovnega sodelavca Zveze delavskih univerz tovariša Jožeta Valentinčiča, za kratek razgovor.
Pošolsko izobraževanje odraslih. ■ je pri nas razmeroma zelo razvilo. Z njim, se ukvarjajo delavske in ljudske univerze, redne šole s svojimi oddelki za izobraževanje odraslih — zlasti, strokovne šole, izobraževalni centri v gospodarskih organizacijah, politične in strokovne organizacije ter društva in mnogi zavodi za prosvetno-izobraževalno službo. Poleg tega je izobraževanje močno vezano tudi na komunikacijska sredstva: radio, televizija, tisk. Predvsem nas je zanimalo, kolikšen je interes za to izobraževanje.
»Opaziti je, kako zanimanje neprestano raste,-« je pričel tovariš Valentinčič. »Doslej je sicer prevladovalo mnenje, da bo. izobraževanje odraslih potrebno le toliko časa. da odpravimo svojo zastarelo dediščino, ko pa bomo to dosegli, ne bo potrebno več. To je povsem napačno. Saj so v razvitejših deželah že davno ugotovili, da sta tako izobraževanje kot vzgoja vseživljenjski proces in nujnost.
Samo poglejmo, zakaj? Ce razdelimo izobraževanje na nekaj glavnih vej, nam bo hitro postalo jasno.
Strokovno ali poklicno izobraževanje terja danes tako rekoč sam tehnični razvoj. Saj si ne moremo omisliti strojev, ki bi lahko zadovoljevali produkcijo trideset let, kot je bilo to v preteklosti, niti osvojiti večno veljavnih tehnoloških postopkov. Potem je zaradi čedalje večje delitve dela ' potrebna prekvalifikacija. Tako je torej nujno, da . nostane planiranje izobraževanja odraslih sestavni del celotnega ekonomskega planiranja vsakega podjetja in ustanove.
Podobno je na področju družbenega izobraževanja. Delovno ljudstvo je nosilec oblasti, upravljalec, sama praksa in delo ga za ti nalogi ne moreta usposobiti. In če vztrajajo celo na Zahodu, da naj vsak državljan razume družbo, v kateri živi, in njene težnje, koliko bolj je potrebno to šele pri nas!
In splošno izobraževanje? Kultumo-prosvetna vzgoja? Prav tako.«
»Kako ocenjujete vzgojno-izobraže-valno dejavnost za odrasle?«
»Praksa je lepo razvita. Bogata. Teo-rijd pa še močno caplja. Nimamo sistematičnega in raziskovalnega dela, praksa sama se vse preveč posplošuje, manjkajo kadri. Kolikor pa kadrov je. so le samouki, deloma pedagoško izšolani ali sploh ne. Nihče nim^ one posebne strokovne usposobljenosti, ki je potrebna za delo z odraslimi. Poleg tega si v Jugoslaviji še nismo enotni, kaj pravzaprav izobraževanje odraslih ali andragogika je. Pojavljata se dve skrajnosti. Ena po-. stavlja andragogiko kot samostojno vedo ob pedagogiko. Poudarja predvsem vse posebnosti, ki izvirajo iz odraslega »šolarja«. Druga andragogiko kot tako negira, oziroma negira vse njene posebnosti in skoraj povsem istoveti odraslega človeka z otrokom.
Pravilna pot pa je nekje v sredi in se šele oblikuje. Pedagogika je res bila
nekoč znanost o vzgoji mladega rodW v novejšem času pa je zaradi razvoja |n izpopolnjevanja -svojih praktičnih i3 teoretičnih izkušenj ter izsledkov pif rasla svoj prvotni okvir. Tako posta)3 tudi andragogika ena izmed njenih vej-
Če torej upoštevamo neenotnost ^ pojmovanju andragogike sploh, pomati' kanje strokovnega, kadra in strokovni-3 knjig in vidimo, dh je praktična deja'" nost kljub vsemu temu zelo razširjenj vam lahko povem, kako ta dejavnost Prl nas poteka.
V skromno ilustracijo: od trideset^ predavateljev na oddelkih za izobraž6' vanje odraslih je imel samo en s3 _ predavatelj pravilni metodološki post(T pek. Od 3000 predavanj, ki so jih P1"1' pravile delavske in ljudske univerze predosnutku ustave, je očitno prihajaj do izraza neprilagodljivost predavat6' ljev v delu z odraslimi, vsebinske i3 ideološke) pomanjkljivosti, slab izbor 13 razporeditev snovi.«
"Ni metode. Problem, ki ga srečni6 mo pri filmski, likovni in sploh vsakri6, vzgoji odraslih, ki jo je pričel uvajal šele naš čas.«
»Da. Če ni trdne, izdelane teorij šepa metoda. Večinoma se dogaja, predavatelji avtomatično prenašajo ,j andragoško delo metode z univerze 3 srednjih šol. To je hud paradoks. naj delavec, ki se je sam vključil v 1 j obraževanje, pri takem postopku ohr3 veselje do .šolanja' in kako naj PoS. ki, ki so potrebni otroku, ki je vsakega znanja, predvsem pa brez >7.e, šenj in življenjske razgledanosti, ust'_ za.jo odraslemu človeku? Pogosto ns reč pri izobraževanju sploh ni tolik8 problem znanje samo, bolj urejanje te°' znanja, opozarjanje in iniciativa.
1	rsV
Akademsko-šolske metode so v
vite j šib deželah že zdavnaj stopil6 g drugo mesto, v ospredju je skupin!L delo in diskusija. Pri nas pa se ve° -pj prevladuje prvo in to tudi tam, kjer sploh ne bilo treba.«
»Kakšen je bil namen posvet0^ nja ?«	,g
»Tesnejša povezava vseh, ki del na tem področju, nujnost teoretik razvoja same andragoške znanosti ^ šolanje kadra. Ponovno smo govorih- ^ bi se osnoval pedagoški inštitut, kjer edino lahko organizirali smotrno r . iskovalno delo. Delavske in ljudske , verze, dopisne šole vse preveč brer ^ nijo organizacijske naloge in Prob ^r da bi se lahko ukvarjale še s čim ,g gim. Razveseljivo je, da nam e\$\Y uvesti ljubljanska univerza v II- ®tu 0<j-
sko stopnjo teorijo o izobraževanj’-1 „ raslih, nima pa še predavatelja. V s[flo gradu je stvar že v teku. Poleg teP3 bjl» na posvetu videli, kako potrebno bi v $ da bi skrbele za andragoški kader ^ druge višje šole, višja pedagoška -akademija za gledališče, film in teiy to zi.io. Slej ko prej jih bodo razmere v tako prisilile. Visoka politična Beogradu ima v programu andraP0” ljubljanska je nima.«	,,0
"To so želje, načrti, bodočnost-ste si s kadrom pomagali doslej?“	^
»Velik del predavateljev srn? afji, našli. Mnogo smo jih dobili s semm ^ ki so zelo lepo obiskani. Udeleže^,, v-
minarjev navadno presenečeni
ijajo, da pravzaprav obstajajo P^^gK6 ki vodijo k boljšim uspehom, i°___ N' malo jih poznajo. Toda seminarji "^i' ganizirajo jih delavske in ljudske ^ verze — so kratkoročni in jih ie*ava31 Poleg tega se k vsem naštetim pridružuje še ena, predavatelji s6^ -reč ukvarjajo z andragogiko vc3 . občasno, ne pa redno, kot bi si ^iJl* leli. S tem se pot do uspeha spet daljša.«
,K>-
VZGOJA
T -
0 1
Nerazumljivo
Letos sem pristopil k PK Ljubljani, kjer so me ze-lo lePo sprejeli in kaj hitro sem se vživel v nove razme-'fe- Pod vodstvom trenerja Mitje Prešerna sem že jese-n] pričel z delom v telovadnici -u zimskemu bazenu ...
Tako je pred tednom od-Bovoril Dani Vrbovšek, ko je na zimskem plavalnem prvenstvu v Zagrebu postavil na 200 m hrbtno odličen rezultat, ki ga je potisnil v sam evropski plavalni vrh ... Prelagal pa je tudi Dorčiča. Dolgoletnega reprezentanta. *se to pa za mladega plavalca ni karsibodi.
Pa so se takoj pričele težave. Čigav je pravzaprav ta Vrhovšek? Saj je menda prej nastopal za barve celjskega Neptuna, končno pa, saj je v Ljubljani šele dobro leto in. tako tudi z registracijo ne naore biti vse v redu ... Dani Vrhopšek je naš, pravijo Celjani in bržkone so v vitrini že napravili prostor za njegovo priznanje....
V Ljubljani pa se tudi ne dajo. Bi mladi plavalec napravil tak korak naprej, če oi se na tekmovanja pripravljal v Starih pogojih? Ali bi Dani Vrbovšek ...
Pa kaj hočemo. Menda se vomo zdaj spet šli po tisti stari, preživeti metodi: to je moje in to je tvoje, ono pa
je vaše ... Dejstvo pa je, da imamo v Sloveniji spet perspektivnega in nadarjenega Plavalca, ki bi* mu morali zdaj nuditi take pogoje za delo, da ne bi ostal samo nadarjen in obet za prihodnost ... Saj je tako vse preveč primerov, da so nas trenutni uspehi zavedli...
Ves prepir se je postavil na linijo: rezultat, 'ki ga je dosegel mladi plavalec je naša zasluga in ne vaša... naša ... vaša ... naša ...
Nihče pa ni povedal, kaj °omo napravili, da Dani ne °°	ostal	le pri	trenutnem
Uspehu...
Krive so piščalke!
Pravzaprav se tu ne da *oj dosti filozofirati: matematika je nezmotljiva veda, statistika sloni na matemati-**>	a	statistika je — vsaj
Pravijo — mati vseh znano-
m.
,No, in! nogometne statisti-j > ki beležijo najrazličnejše ogodke na nogometnih tek-od	števila	golov, iz-
ključitev, enajstercev in dru-še bolj razburljivih pri-Petljajev, ki se vrste od ne-9 te	do	nedelje	na naših
Da ne, da bi bili samo oni tega. Tega ne mislim.
Bornetnih prireditvah — ^ayij0, da možje postave v 0 lllk hlačkah nekam čudno Pravljajo svoj posel.
z se, da nekaj ni v redu jjr njihovimi piščalkami, da v9P°gosto piskajo ob nepra-pr?n . času. Mislim, da . niso ^Jtvične in, če ne verjamete ^ malce bolj sledite šport-TlJn časopisom, pa se boste PrePričaW
P° kaj sedaj?
lažjega. Napravimo no-e piščalke!
bii^arn dobro misel! Ko sem o e otrok sem čital povest iniepu Trojanu, ki je menda uje kozja ušesa. Njegova ne u. ostala skrivnost, če
1 bilo tistega majhnega m«cka, ki je delal take rcsn-e’ k* s° govorile samo lCo- To je — piskale!
y kaj še (akamo — vas no**™ Se mi napravimo redu’ pi^alke, pa bo vse v
POL LETA PO USTANOVITVI SINDIKALNEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA V NOVOMEŠKEM »PIONIRJU«
USPEŠEN START
IN OBETAJOČE PERSPEKTIVE
® Začeli so komaj pred pol leta • Dediščina...? Nekaj obrabljene športne opreme, pa veselje do športa • Agilnost, vredna pohvale! • Pereče vprašanje objektov • Pa še mladina in njen prosti čas...
Čepiav krasi vitrine njihovega športnega društva že blizu tridesetih bleščečih pokalov ter zavidljiva kopica plaket in diplom, so začeli šele pred kratkim. Komaj pred dobrimi šestimi meseci...
Vse dotlej pa je bilo športno življenje velikega novomeškega gradbenega podjetja »Pionir«, ki šteje danes že več kot 1600 zaposlenih, prepuščeno le manjšim skupinam in posameznikom. Ločeno, brez prave povezave med seboj, so živeli kegljači, odbojkarji, balinarji, nogometaši. Misel o združitvi, misel na skupno športno društvo in skupno streho, pa je rasla z vsakim dnem. Bolj uspešno bi lahko nastopali, večje podpore bi bili deležni pri samoupravnih organih, skratka, laže bi jim bilo, če bi strnili svoja prizadevanja, so menili gradbinci iz Novega mesta, ter ustanovili preteklo jesen svoje športno društvo ...
*
Pa jim ni preveč lahko.
Vsa dediščina, ki so jo pre- • jeli ob rojstvu društva, je bila dokaj skromna. Nekaj obrabljene športne opreme, preprosto igrišče za odbojko, prostor za balinanje, dve miži za ping-pong in enostezno kegljišče ... To, pa še veselje do športa, veselje do iger, na soncu in zraku, ter želja, da bi v svoje vrste pritegnili čim več svojih tovarišev, je bil ves začetni kapital ...
Danes, po šestih mesecih skupnega dela se že kažejo prvi sadovi prizadevanj, kako postaviti šport v podjetju na take temelje, da ne bo več sam sebi namen ter le sredstvo za zbiranje različnih nagrad in priznanj. To med drugim dokazuje tudi občni zbor športnega društva, ki je bil pred nekaj dnevi in na katerem je prišel v ospredje predvsem problem, kako vključiti v vrste športnikov čim več mladine in kako društvu zagotoviti najnujnejše športne naprave.
*
Kot skorajda pri vseh sindikalnih športnih organizacijah, je tudi v »Pionirju« vpra-
šanje objektov zelo pereče. Posebno zaprtega tipa, kajti delo gradbincev je izrazito sezonskega značaja. Na zimo je bolj malo dela in zato tudi precej odpustov, zamujeno pa je treba nadoknaditi v poletnih mesecih. Takrat se dela tudi po deset ur na dan ali pa še več. S tem seveda ni rečeno, da v poletnih mesecih vprašanje aktivnega oddiha v Pionirju ni aktualno. Sploh ne! Samo na zimo bi lahko prišlo športno življenje še toliko bolj do izraza, ko pa je na razpolago toliko več prostega časa.
»Čeprav imamo v podjetju blizu 50 kegljačev, imamo vsi skupaj na voljo le eno samo enostezno kegljišče,« so mi pred nekaj dnevi pripovedovali gradbinci iz Novega mesta. »Seveda so zaradi tega naši treningi, četudi so redni, močno osiromašeni. Že nekaj časa pa imamo v načrtu štiristezno kegljišče, vendar trenutno kaže bolj slabo. Še vedno si moramo pomagati s privatnim kegljiščem pri Vrbovšku, ki pa kar precej stane!« 1
Torej enostezno kegljišče predstavlja trenutno edini športni objekt 'društva, ki ga lahko uporabljajo športniki v Pionirju ob vsakem letnem času, ob vsakem vremenu ...
Tudi strelci, ki so po številu takoj za kegljači na drugem mestu, še nimajo svojega prostora. Gostujejo na vojaškem strelišču. Igralci namiznega tenisa imajo sicer dve miži, ne razpolagajo pa »-pokritim prostorom, kamor bi ju lahko postavili.
Torej, problemi z objekti in prostorom.
Nogometaši, katerih vrste so trenutno močno razrahljane, se bodo po sklep# občnega zbora športnega društva priključili nogometnemu klubu "Elan iz Novega mesta. S tem bosta na mah ustreljeni kar cjve muhi. Nogometaši Pionirja bodo odslej deležni rednih treningov pod strokovnim vodstvom, zagotovljeno jim bo dobro nogometno igrišče, obenem pa bodo poživeli delo nogometnega
SMUČARSKE TEKME KOLEKTIVA »ISKRE«
V	nedeljo, 7. t. m. je bil Krvavec prizorišče množične smučarske prireditve I. zimskošportnih iger delovnega kolektiva podjetja ISKRA. Prvič po združitvi elektroindustrij-skih podjetij v sedanjo ISKRO so se pomerili v veleslalomu v Tihi dolini smučarji in smučarke ISKRINIH tovarn in enot.
Na tekmovanju je nastopilo skupno 100 tekmovalk ipč tekmovalcev, nekaj pa jih je pred tekmovanjem odpovedalo sodelovanje, ker razmeroma slabo pripravljeni niso tvegali nastopiti v gosti megli in snežnem metežu.
Proga je bila dolga 1000 metrov in je imela 230 metrov višinske razlike ter 23 vratec. Ni bila preveč zahtevna, vendar pa je zlasti tistim tekmovalcem, ki niso pravilrfo mazali smuči, zaradi novozapadlega južnega snega delala precejšnje preglavice.
V	tekmovalnem razredu so se pomerili najboljši aktivni smučarji, člani kolektiva Iskre. S časom 51 sekund je zmagal Ljubo Rakovič (Elektromehanika), sledili pa so mu Tomaž Jamnik (Klub štipendistov ISKRE) časom 51,2, Ludvik Dornik (Zavod za avtomatizacijo) 56,4 in drugi. Med mladinci je zmagal Aleš Gartner (Elektromotorji) s časom 59,8, drugi pa je bil Tone Rozman (Elektroinstrumentl). Pri članicah je zanesljivo zmagala Mojca Šuster (Prodajnoservisna organizacija) s časom 1:32,4, pred Anico Finžgar (Lipnica) in Mico Blažič (Elektromehanika) s časom 1:42,0 in 1:53,9 itd. V sindikalnem razredu do 35 let starosti je med člani zmagal Tone Mohorič (Eelektromotorji) s časom
55,4	pred Pavlom Zupanom (Prodajnoservisna organizacija) 56,3 in Milanom Koblarjem (Elektromehanika) 57,7 itd. V Sindikalnem razredu nad 35 let starosti pa je bil zma-
govalec Janez Krištof (Prodajnoservisna organizacija) s časom 1:05,3, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Ivo Cirman in Bogdan Na-pokoj (oba Uprava podjetja) s časom 1:10,1 in 1:13,1 itd. Ekipni zmagovalec je postala ekipa Pro-
dajnoservisne organizacije ISKRE s skupnim časom 5:46,9, pred ekipama Zavoda ža avtomatizacijo s 7:27,6 in Uprave podjetja z 12:09,1.
Ekipa Prodajnoservisne organizacije ISKRE je prejela prehodni pokal sindikalne organizacije ISKRE, najboljši posamezniki po spominske plakete, praktične nagrade in diplome.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano, udeležba je bila zadovoljiva — skratka, I. zimskošportne igre ISKRE so lepo uspele. -J-
kluba Elana, ki je poslednje čase močno zamrlo.
Na vprašanje, če že kaj mislijo na profesionalnega športnega. referenta, so mi v Pionirju dejali, da ga trenutno še ne potrebujejo. In glede na to, da kolektiv res še nima velikega števila športnikov, da organizacijo zadovoljivo opravljajo vodstva posameznih sekcij in da strokovne probleme uspešno rešuje trener občinske Zveze za telesno kulturo, se morda s poklicnim organizatorjem rekreacije res še ne mudi...	*
Društvo si je za letošnje leto zadalo kot najpomembnejšo nalogo, da ohrani prehodni pokal s Športnih iger gradbincev ter pokal z novomeških sindikalnih iger. Za nastop na igrah gradbincev so se športniki iz Pionirja že prijavili in name-
!lllllllllllllllllllllll!lllllllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllll!lllll||!l!l!l!ll|||!l!l|||||||||||||!li!|||!l!||||||||||||Illlllll!llllllllllllll||!!|J
Strnitev dveh ali več'osnovnih športnih organizacij v g g eno samo je znana v današnji terminologiji pod imenom M H integracija. Do takšne integracije pride — sodeč po da- g g	našnji praksi — najčešče v trenutku, ko	je društvo tik	g
g	pred razsulom oziroma izpadom iz lige. Da	bi se klub ne-	g
g koliko okrepil z novimi • igralci, pride do povezave, do g g zlitja dveh društev v eno samo organizacijo.
Ali, drug razlog: da bi ustanovili povsem nov, močan	g
g'	In kvaliteten kolektiv, ki bi imel na prvenstvenih tekmah	g
g	višji plasma, se včasih poslužujemo mehanične integraci-	g
g	je, ne glede na tiste pozitivne lastnosti, katere so vsebo-	g
g vala prejšnja društva tako v pogledu kvalitete kot stro- g g kovnega dela. .	g
Posebna oblika zlitja 'večjega števila klubov v eno sa- g g	hio društvo pa je najčešče zamisel tistih, ki	se ne poglobi-	g
g	j° v vse objektivne in subjektivne činitelje,	ki vplivajo na	g
g množičnost, temveč jo enostavno želijo doseči z ustano- g g vitvijo gigantskega kolektiva, ki bo v nekem naselju, na g g enem mestu, v enem društvu, združeval vse, od najmlaj- g g ših do najstarejših. Večina teh pokusov pride navadno g g	že pri prvih korakih navskriž z življenjem in prakso.	g
g	Množičnost v društvu je namreč pogojena v prvi vrsti od	g
g	kapacitete in frekvence samih objektov, ki so društvu na	g
g	razpolago, in od agitacijskih sil, katerih namen je, da se	g
g	vsi športniki zberejo in trenirajo na enem samem mestu,	g
I OBE PLATI I | INTEGRACIJE j
g Drug, prav tako pomemben činitelj pri delu z velikim šte- g g vilom ljudi je,-število strokovnih kadrov, ki lahko delajo g g istočasno na enem samem objektu. In tretji pogoj: števi- g g to rekvizitov, ki so športnikom na razpolago. Sem pa sme- g g mo prišteti še druge subjektivne faktorje, kot so: odda- " g g Ijenost športnikov od samega objekta;. kako daleč se na- g = haja objekt od delovnega mesta ali šole — če imamo v g g mislih učence; dalje, posebni psihični, faktorji samih g jE športnikov, kajti vsakdo dela z večjo ambicijo, če je med g g najboljšimi v svojem majhnem kolektivu kot pa če to- g g ne v nekem gigantskem društvu, kar pogosto deluje sila g g destimulativno in ima za posledico, da ostanejo v klubu g g samo talentni...	=
ravajo nastopiti v vseh sedmih disciplinah:	nogometu, šahu,
balinanju, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in odbojki. V slednjih štirih panogah bodo nastopile tudi ženske.
Agilnost, vredna pohvale!
Toda, ali ne bi morda kazalo uvrstiti v prvi plan prizadevanj tudi skrb za to, da bi društvo v čim krajšem času dobilo tiste prepotrebne objekte — pa čeprav še tako skromne — ki bodo porok oziroma osnova za nadaljnje •vključevanje gradbincev v vrste onih, ki že preživljajo svoje proste urice na planem, ob žogi in igri? Samskemu domu podjetja, v katerem že prebiva 160 razmeroma zelo mladih ljudi, se bo namreč kmalu pridružil še nov dom, tako da bo na enem samem mestu živelo več kot 300 mladih gradbincev.
In po vsej verjetnosti ne bi bilo napačno že sedaj misliti tudi na te ljudi ter vprašati, kaj bodo počeli v svojem prostem času...? Jim bo zagotovljena možnost za zdravo razvedrilo...? Bo poskrbljeno dovolj zgodaj za to, da ne bo mladina v Pionirju prepuščena sama sebi in se namesto športu ter drugemu kulturnemu razvedrilu, predajala pijači, hazardu?
Vprašanje je vsekakor vredno premisleka. A. ULAGA
g V nekaterih primerih pride do integracije iz material- g g	nih razlogov irp to predvsem pri kvalitetnih klubih. Ana-	g
g	liza, ki je bila napravljena v neki naši republiki, pa je	g
g	pokazala, da materialni razlogi niso vzrok za povezava-	g
g	nje tistih organizacij, katerih ambicije se končujejo s pro-	g
g	gramom dela in tekmovanj Je v okviru komune. Ta si-	g
g	stem tekmovanj je namreč nazmeroma zelo poceni. Mn o-	g
g	go dražji, desetkrat, pa tudi dvajsetkrat, pa je tisti sistem	g
g	dela in tekmovanj, ki ne ostaja samo v okviru občine,	g
g temveč prehaja v republiško in zvezno merilo.	=
Nihče ne nasprotuje združevanju klubov t> primeru,	g
jg	če to narekujejo praktične potrebe. Na primer, če na	g
g	manjšem teritoriju ali v majhnem naselju obstajata dve	=
g	dli več osnovnih organizacij z enakim namenom, ki druga	g
g	drugi škodujejo, nobena od teh pa ni množična, njihovi	g
g	objekti stoje neizkoriščeni — skratka tam, kjer ni nika-	g
=	kršnih razlogov in potreb za obstoj dveh ali več društev.	=
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je dala redko ka-	g
g	tera integracija klubov zaželene rezultate, tako na pod-	!=
g	Točju množičnosti kot kvalitete. Navidezni porast, kiian-	g
g	titatipni in kvalitativni, privede namreč prav kmalu do	g
=ž	tiste obojestranske ravni kluba, na kateri je že bil pred	g
g	združitvijo. Težko oziroma nemogoče se je izogniti sub-	g
jj|	jektivnim in objektivnim činiteljem, ki nastajajo v tem	1
g	primeru. V nasprotju s tem je treba težiti, da se formira	{§
g	čimvečje število organizacij, po možnosti kar najbolje	g
g	razporejenih v kraju, tako da lahko pridejo na svoj ra-	g
g	čun vsi interesenti, od šol, delovnih kolektivov, pa tja do	g
g	stanovanjskih skupnostih. Pestrost dela, metode in sred-	g
g 'stva pa se morajo obdržati v bogastvu organizacijskih g g oblik na terenu.	g
g Integracija na telesno kulturnem področju zahteva — g g	ne glede na to, ali imamo v mislih strnitev raznih sekcij,	g
g	društev, skladov za telesno vzgojo, objektov, servisov ali	g
g	strokovnih sil — rezultatov ter solidne priprave, da bi se	g
g	lahko vršila spojitev brez večjih težav ter negativnih ten-	g
g dene, ki pogosto spremljajo take pojave.
illllllllllH|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||l!lllllllllllllll!!lll!llllllllll!llllllll!lll!lllllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllii
Tekmovanje v počastitev 1. maja
Okrajni sindikalni svet in stva, medtem ko bo okrajno Okrajni strelski odbor v Celju, prvenstvo dne 5. maja v Bosta v počastitev mednarodnega gaški Slatini. Najboljše plasi-praznika dela »1, maj« in v rana ekipa bo prejela prehodni spomin na našo zgodovino,	-- y--■	'' ’"••’	• '
razpisala masovno strelsko
tekmovanje z zračno puško. V tem simboličnem tekmovanju bodo lahko sodelovali vsi člani sindikalnih podružnic celjskega okraja. Pri izvedbi tekmovanja jim bodo v pomoč strelske diužine, občinski sindikalni sveti in občinski strelski odbori. Tekmovanja v sindikalnih podružnicah bodo izvedena do 15. aprila. Dne 21. aprila bodo občinska prven-
pokal. po šest najboljših strelcev ali strelk iz vsakega občinskega sindikalnega sveta pa bo prejelo praktične nagrade.
J. MASTNAK
Športniki GG Kranj med seboj
Ob desetletnici Gozdnega gospodarstva Kranj so člani tega kolektiva pripravili medobratno tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško in kegljanju.
V konkurenci Šestih moštev je v šahu zmagala ekipa gradbenega obrata pred ekipo gozdarskega obrata Tržič in ekipo transportnega obrata. Med posamezniki je bil najboljši Kolman (Gradbeni obrat).
Sest ekip je nastopilo tudi pri streljanju. Najboljše je bilo moštvo GO Tržič, med posamezniki pa Franc Ožbalt (tudi GO Tržič). Najboljše Jcegljače pa imajo na upravi podjetja. Njena ekipa je zmagala pred moštvom gradbenega obrata in*še 3 ekipami. Med posamezniki je največ kegljev podrl Primožič (uprava).
Glede na veliko zanimanje za prva športna srečanja .moštev posameznih obratov GG Kranj so sklenili, da bodo taka tekmovanja poslej prirejali vsako leto. -mG
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ OB DESETLETNICI
URESNIČENI POGOJI ZA NORMALNO POSLOVANJE
Štiristo štirideset članski kolektiv Gozdnega gospodarstva Kranj je pretekli teden praznoval deseto obletnico obstoja podjetja in 10-Ietnico samoupravljanja. Na skromni slovesnosti, ki so jo priredili ob tej priložnosti, so spregovorili o dosedanjem delu .in o načrtih podjetja. Razen tega je kolektiv nagradil 101 jubilanta, ki so že ves čas v podjetju. Posebnih priznanj pa so bili deležni tudi udeleženci športnih tekmovanj, prirejenih v počastitev desetletnice podjetja,
Gozdno gospodarstvo Kranj gospodari zdaj s 17.400 hektari gozdov na območju škofjeloških hribov, Polhograjskih dolomitov, Selške in Poljanske doline, Sorškega in Kranjskega i polja do Kamniških planin in Karavank. Po drevesnih vrstah prevladujejo iglavci, saj pomenijo okoli 70 °/o vsega gozda. Na vsem območju, kjer gospodari GG Kranj, je 69 ”/0 gozdnih površin v zasebni, 31 °/o pa v družbeni lasti.
Vsi gozdovi, s katerimi dandanes gospodari GG Kranj, so že urej.eni. Ureditvena dela so potekala po ureditvenih načrtih, ki jim podjetje od prvega dne _ poslovanja dalje posveča prvenstveno pozornost.
Sedanja 'lesha gmota družbenih gozdov, ki zanje skrbi GG Kranj, je skoraj 4 milijone kubičnih metrov lesa z letnim prirastkom 76.500 kubičnih metrov. Zavoljo sistematične nege in obnove sestojev po ureditvenih načrtih se je lesna zaloga, v primerjavi z razmerami ob ustanovitvi podjetja', povečala za 35 °/o, letni prirastek pa za 48 5/o. Ti podatki' so dovolj zgovorni, da izpričajo vso prizadevnost tega kolektiva pri urejanju gozdov.
Sicer GG Kranj opravlja vsa gojitvena in varstvena dela ter dela v gozdnih drevesnicah. Pri gojenju gozdov skrbi podjetje tako za pogozdovanje kot za izpopolnjevanje, pod-setev, podsadnjo, odkrivanje, setve, pripravo tal, obžetev sadik, trebljenje, čiščenje, redčenje in odkazovanje v zrelih sestojih. Vse te podrobnosti omenjam zato, da bi bilo ra-
zumljivo, kakšna na videz drobna, v bistvu pa pomembna in odgovorna dela opravljajo delavci &G Kranj.
Negovalna dela v gozdovih — kakor se čudno sliši — začenjajo s sečnjo. V gozdovih, s katerimi gospodari GG Kranj, so prenehali z ekstenzivnimi sečnjami na golo. Namesto tega so vpeljali prebiralno gospodarjenje. Za nekatera območja in gozdove pa bo kmalu potreben prehod na druge, sodobnejše in raz-• meram prilagojene oblike nege gozdov.
GG Kranj si vzgaja vse potrebne sadike v lastnih gozdnih drevesnicah. Podjetje ima 10 drevesnic, kjer vzgajajo smrekove sadike ter nekaj macesna 'in jelke. Letna zmogljivost vseh drevesnic je okoli 200.000 sadik, kar je nekako dovolj za redno letno pogozdovanje.
Namen vseh teh specializiranih dejavnosti je seveda samo eden: povečati gozdno proizvodnjo na podlagi ureditvenih in gojitvenih načrtov: Z vključevanjem zapuščenih poljedelskih zemljišč, grmišč in panjastih degradiranih gozdov pa si prizadevajo še posebej razširiti gozdno proizvodnjo ob sočasnih in sistematičnih vlaganjih za razširjeno gozdno reprodukcijo.
In še nekaj je, česar ne smemo pozabiti, ko pišemo ob desetletnici GG Kranj: v teh desetih letih je podjetje nadomestilo težko ročno delo v gozdovih s strojnim delom. Samo od leta 1956 dalje je produktivnost poskočila za dvakrat. To je posledica vlaganj v komunikacije', gravitacijske žičnice, lahke žične žerjave, lastni transportni park, motorne žage itd.
Hkrati z naraščanjem produktivnosti pa se je dvigala tudi življenjska raven zaposlenih. Poleg osebnih dohodkov, ki so dosegli povprečje industrije, so na deloviščih zgradili delavske koče in v večjih naseljih precej družinskih stanovanj. Zgradili so tudi vsa potrebna upravna poslopja, medtem ko so lo-garnice v zaključni fazi gradnje. Razen tega je GG Kranj poskrbelo za nove garaže, uredili so mehanično delavnico in skoraj v celoti obnovili prevozni park. Tako si je uresničilo pogoje za normalno poslovanje.
In naposled: Z uvedbo boljšega načina izkoriščanja gozdov so uspeli sečnjo premakniti tudi v zimski čas. Spravilo lesa je z mehanizacijo mogoče vse leto. S tem se je proizvodni ciklus skrajšal od prejšnjih 9 do 12 mesecev na polovico. Tako GG Kranj ustvarja večjo kvaliteto in vrednost gozdnih sortimen-tov in znižuje prehodne zaloge, kakršne so gospodarstvu, ki želi hitro obračanje sredstev, v veliko breme.
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI GG KRANJ
OBVESTILO
Kolektiv obrtnega podjetja SLIKAR, Maribor, je s 1. aprilom 1963 prevzel v upravljanje od občinskega sindikalnega sveta Maribor Center počitniški dom MARIBOR, Seča 131 pri Portorožu. Obenem je prevzel ,v upravljanje tudi znano gostišče na polotoku Seča PRI RIBIČU.
Za vse informacije se naj interesenti obrnejo na naslov:
SLIKAR, Maribor, Prešernova 26, telef. 36-49 ali pa Počitniški dom MARIBOR, Seča 131 pri Portorožu, pošta Portorož.
Dem bo tudi v bodoče odprtega tipa in je na razpolago vsem kolektivom z mariborskega področja.
Dom bo odprt od 1. maja dalje.
Občinski sindikalni svet	Kolektiv’ »Slikar*
Maribor-Center	Maribor
r	z			3	4	5	h i		6	1	8		9	10	i
H		■	12			13	14				m	15		
16		I	<7	■	18						a	<9			
20			21	1	22				s	23				
Nsstil		24			m	25		m	26					9
2?	28			H	29			30	S	31		|	52	Fk	
34				35					36	S	57			
38		m	39							40	1	41		j
42								4f>			1			1
					ss	IB			M		M			s!
ililllllllllllllllllllllllllllillllllllllllilliilllllllllllllilllllllilllllliiil^!!!
— Toliko smo apelirali na njegovo zavest, da se je onesvestil!
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. nastavek na koncu puščice, 6. trk, llr soglasnika, 12. del žive celice, 15. izraz pri igri, 16. neumen, 18. kozaški vojaški poveljnik, 19. koledarska enota, 20. sestavni del svetilnega plina; 22. dedno posestvo, 23. vodni hlapi, 24. ri-bak, 25. simbol za iridij, 26. vodna žival, 27. slonov zob, 29. hrbet zvezka, 31. izraz pri tehtanju, 34. samec domače živali, 35. sladkovodni polž, 37. zgoden, 38, romanski veznik, 39. število, 41. nota v solmizaciji, 42. prestopek, 43. gospodar.
Navpično: 1. membrane, 2. ograja, 3. začetnici človekoljubne organizacije, 4. obdobje, 5. merska točka na zemljevidu, 6. zemeljski udor, 7. reka v SZ, 8.
simbol za americij, 9. državna lastnina, 10. vrednost, 13. enota za mer j dn je alkohola v opojnih pijačah, 14. vrsta smreke, 17. kraj na Notranjskem, 19. pristanišče v Zahodni Afriki, 21. reka v Afriki, 23. izraz pri šahu, 27. opoldanski obrok hrane, 28. sklepne vezi, 29. stočen. 30. menda, 32. primitiven plug, 33. pokrajina v Indokini, 35. nebesni pojav, 36. medmet, 39. osebni zaimek, 40. kazalni zaimek.
, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. analiza, 7. emisija, 13. rima, 14. Avari, 16. oreh, 17. atomi, 19. Irena, 21. ala, k, 22. remiza, 24. ulanec, v, 27. leto, 28. otep, n, 29. Morana, 31. oma-jek, r, 34. osa, 35. aloja, 37. Ati-ka, 39. tele, 41. edemi, 43. itak, 44. okolica, 45. anatema.
— Zakaj si pa zletel iz podjetja?
— Slučajno mi je iz ust zletela neka pripomba!
Prodajni servis

Ljubljana — Cigaletova ulica
vam nudi bogato izbiro
pomladanskih novosti tekstila in konfekcije
— Kje pa imate tistih »500.000 žensk več...«?
/r
— Pomisli; stari ljudje, pa se pogovarjajo o punčkah!
t.....■... "	I
JE LAHKO TUDI VAS
Novi kreditni pogoji vam odslej nudijo možnost odplačevanja posojila v štirih letih. TOMOSOV COLIBRT si torej lahko nabavi vsak, ki ima vsaj 15.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Vplačate samo polog v višini 10 odstotkov tovarniške cene ki znaša brez davka za COLIBRI-12 165.000 dinarjev, in vozilo je vaše!
Izkoristite tudi vi to ugodno možnost nakupa! Vse podrobnejše informacije boste dobili pri TOMOSOVIH podrepnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.xXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVx\XXXXXXXXXXXXXXXxXXXXVXXXXXXVxXXXXXXXXXXVXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXVX\XXXXXXXXXxX'.XXX\XXXXXX\XXXXXXXVxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx..
Spored RTV Ljubljana za teden od 15. do 21. aprila 1963
'<xxv\\V\\VV\\\\\\v
PONEDELJEK
15.	aprila
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
»O, cia je roža moje srce« in druge zborovske skladbe — 8.25 Glasba <?b delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz starejše francoske glasbe — 9.45 Pesmi s črnega kontinenta — 10.15 Finale I. dejanja opere Ivan Susanin Mihaila Glinke — 10.35 Naš podlistek
—	10.55 Vsak dan nova popev-
ka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Kmetijski na-
sveti — 12.15 Beneški fantje igrajo in pojo — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe —	13.15
Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Baletni intermezzo —
14.05	Pol ure z ansamblom dunajske državne opere — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Napoved časa, poročila — 15.15 Orkestra Don Costa in Hugo Winterh.il-terja — 15.40 Literarni sprehod
—	16.00 Vsak dan za vas —.
17.05	Obdobja slovenskega sa-‘ mospeva — 17.45 Plesna orkestra Larry Sonn i n David Carroll — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10, Pesmi izpod zelenega Pohorja — 18.10 Kitara in ham-mond orgle — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program ‘ JRT — Studio Sarajevo — Simfonični koncert Sarajevski filharmonije — 20.54—21.09 Novo v znanosti
TOREK
16,	aprila
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Uverture, arije in intermezzi
—	8.40 Akordion in musette
valček — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo —	9.25 Od
Urala do Ohrida — 10.15 Bela Bartok:	Koncert za violo in
orkester — 10.40 Napredujte v angleščini — 10.55 Vsak dan nova popevka — ,11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Zagorske pesmi — 12.30 Tisoč pisanih taktov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Arije iz Offenbachovih Hoffmannovih pripovedk' — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —	14.35
Zvoki iz zvočnika — in vaš opoldanski počitek — 15.15 Lepe melodije — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Narodi v svojih pesmih —	18.45 S knjižnega
trga. — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Igriva klaviatura — 20.15 Radijska igra — 21.15 Serenadni večer
—	22.15 Skupni program JRT
—	Studio Beograd — 23.05 Pojo zabavni zbori — 23.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
17.	aprila
4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 8.05 Od Skandinavije do Pirenejev — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Domači vokalni in instrumentalni solisti —
10.15	Slavenski in Bjelinski *-10.45 Človek in zdravje — 10.53 Však dan nova popevka —
31.00	Pozor, nimaš prednosti' — 12.05 Kmetijski nasveti —
12.15	Marija Gazvoda poje slovenske narodne — 12.30 Giaco-mo Puccini: IV. dejanje opere La Boheme — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Orkestralne miniature domačih skladateljev —
15.00	Napoved časa, poročila —
15.15	Kitara in orglice — 15.30
Tako igra pianist Leonard Pennario — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obisk v Moža rt or vem rojstnem mesiti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pojo vokalni ansambli — 18.30 Janko Gregorc: Vaška suita — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.05 Od melodije do melodije —	22.15
Igor Stravinski: Petruška, baletna suita — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Romantičnim plesalcem — 23,35 Faure-jev večer — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
ČETRTEK
18.	aprila
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
»Od pomladi, do jeseni.. .« „
8.30	Aime Barelli in Bruno Martelli s svojimi orkestri — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo —	9.25 lj poslednje
opere skladatelja Mirka Polica — 10.15 Pet minut za novo pesmico —• 10.40 Tečaj ruskega jezika —■ 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — 12-15 Poslušajmo Kmečko godbo — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe —
13.15	Obvestila m zabavna glasba — 13.30 Ena Haydnovih simfonij — U.05 S citrami po svetu — 14.20 »Moja pokrajina — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —■ 15.15 Jože Kampič in Ac°M„uUer s svojimi ansambli la.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba iz Tanjinega hrama — 18-°o Poročna
—	aktualnosti doma in v svetu - 18.10 Prvi večerni ples
—	in nekaj popevk ~ 13.45
Kulturna kronika 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —-	ki
dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov — 20.45 Armando Trova-joli:	Nočni preludij , — 21.00
Večer umetniške besede _ 21.40 Mladen Stahuljak:	Im-
provista, pasacaglia in fuga
—	22.15 po svetu jazza — 22.45 Pojeta Lola Novakovič in Rafko Irgolič
PETEK
SOBOTA
19.	aprila
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Blago j e Bersa:	»Pošasti« in
»Sončne poljane« — 8.40 Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Igra violinistka Sabina Skalar — 9.45 Valčki Borisa Kovačiča — 10.15 Iz Mozartovih oper, ki jih manj poznamo — 10.25 Naš podlistek — 10.55 ysak dan nova popevka — 11:00 'Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12d5 Poje Planinski oktet — 12.30 Od pesmi do plesa — 12.45 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure prijetnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 34.35 Majhen recital tenorista Maria Lanze — 15.15 NapotKi za turiste — 15.20 Veliki orkestri tega tedna — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —	18.10 Iz bogate
ljudske ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov — 13.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00 Veliki zabavni orkestri — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 štiristo let klavirske glasbe —
21.00	Kitara v ritmu — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —	22.15 Iz Kodalyjeve
ljudske opere
20.	aprila
4.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Trobenta in flavta v skladbah Iva Petriča — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Nove plošče — nove popevke — 9.45 Vilim Markovič:	Dramatična
uvertura —, 10.15 Iz koncer-tantne literature za flavto — 10.40 Seznanite se s Parkerje-. vi-mi — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti —	12.05 Kmetijski
nasveti. — 12.15 Veseli hribovci -gostujejo — 12.30 Romanska kri (pol ure glasbe) — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Ob zvokih zabavne glasbe —	14.05 Orkester RTV
Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Mali ansambli v plesnem ritmu — 15.35 Johannes Brahms: Ljubezenske pesmi —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05
Gremo v kino —	17.50 Bob
Bain in njegova kitara — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Stara zgodba o nesrečnem pevcu — 13.45 Naši popotniki na tujem —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vesele in domače za sobotni večer — 20.20 F. Durbridge: Samo preko mojega telesa — 21.00 Sobotni ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešimo v sobotno noč — 24.00 Poročila
NEDELJA
21.	aprila
6.00—8.00 Dobro jutro! — 7 j Pogovor s poslušalci — 8'„0 Mladinska radijska igra — 8 ^ Naša pesem iz zamejstva 8.50 Zabavna glasba — 9.05 prijetno razvedrilo — tO.OO-pomnite, tovariši.. . 10.30 N deljska matineja zabavne S*® be — 11.30 Nedeljska repor*® ža — 11.50 Do dvanajstih v ' drem ritmu — 12.05 Naši P° . šalci čestitajo in pozdravti jo — I. — 13.15 Obvestila in z bavna glasba — 13.00 Za na vas — 14.00 Koncert pri .V, doma — 14.15 Naši oosiusf*, čestitajo in pozdravlj"ajo — „
15.15	Trikrat pet — 1®"30,irK Chopinovih nokturnov, maz in polonez — 16.00 HumoreS f tega tedna — 16.20 Ogrlic3 popevkami in lepimi melonami — 17.05 Z lokom po str^ nah — 17.15 Radijska igra 18.11 Iz moje mladosti, sim ^ nična suita Emila Adamič®
18.30	športna nedelja — v Obvestila — 19.05 Glasbene glednice — 19.30 Radijski dn e. nik — 20.00 Izberite svojo n lodijo — 21.00 Naši sklad® ,g v spominih sodobnikov Skupni program JRT — s r0. Sarajevo — 23.05 Skupni P __ gram JRT - Studio zagr®Ha-
24.00	Zadnja poročila in za ček oddaje.